j i V e s t n i k. Učiteljski konvikt: »Narodna Tiskarna« v LjubIjani 150 K; g. M. Grubbauer, izdelovatelj šolskih zvezkov od izkupička za tekoče šolsko leto 200 K; gospica Kristina Demšar, učiteljica v Šmartnem pri Litiji, nabrala na odhodnici davkarja g. Ignacija Klinca v Robavsovi gostilni 20 K; g. Ferdo Wige'le nabral v Pudobu 8 K. Živeli darovalci in njih nasledniki! J. Dimnik, blagajnik. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt ima že v vseh slojih svoje prijatelje. Na nabiralnih polah vidiš zapisana imena delavcev, obrtnikov, trgovcev, posestnikov, kmetovalcev, duhovnikov in graščakov. Od zadnjič nam je došlo pet kolekt iz krškega okraja, dve iz postojnskega in ena iz litijskega. Učiteljske soproge so pridno na delu in z veliko požrtvovalnostjo pa nabirajo znamke gospodične koleginje. Bodi jim čast in hvala! V krškem okraju so posebno marljive. Kdo bi ne bil vesel takih vrlih koleginj! Da ne bo prošenj prepisovati, je odbor preskrbel tiskane prošnje, katere blagajnik pravkar razpošilja in sicer po dve v enem zavitku, katere naj prejemnik pošlje potem vsako drugemu adresatu. Seveda, če pa kdo rad še tiskan e prošnje prepisuje in pošilja dalje, tembolje za konvikt. Ta teden bo poskusilblagajnik svojo srečo s kolekto poštnih znamk tudi na Štajerskem in Pr i m orskem. Torej, iz ven kra njski tovariši in tovarišice, pozor in takoj na delo. Z združenimi močmi pridemo prej do cilja, kakor pa vsaka kronovina zase. —mn— Za rezervni fond: G. Vek. Strmšek, nadučitelj v Medvedovem selu, 38 K, ki jih je nabralo »Smarsko-rogaško učit. društvo« ob svoji tridesetletnici dne 12. t. m. Marija K i n k e 1 a, učiteljica v Kastvu, nabrala med učiteljstvom vološkega okraja 14 K 12 h. Petindvajsetletni službeni jubilej. Dne 28. junija bo minilo 25 let, kar so prebili na Ijubljanskem učiteljišču zrelostni izpit ti-le tovariši: D i m n i k Jakob, nadučitelj v Ljubljani, Janežič Janko, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani, Kleč Avgust, učitclj v Ljubljani, Pintarjosip, učitelj v Tunjicah, Trošt Fran, nadučitelj na Igu, Vrezec Janko, nadučitelj v Ribnem, Žirovnik Josip, nadučitelj v Gorjah. Sošolca teh tovarišev sta pa gg. Kecelj Alojzij, učitelj v Ljubljani, in Janko Muren, učitelj v Draščičah, ki sta pa v 3. letniku bila poirjena v vojake in sta zato pozneje maturirala. stirje sošolci so umrli, in sicer: Bantan Ivan, nadučitelj v Loškem potoku, Bartel Ivan, nadučitelj v smartnem pri Litiji, Lavrenčič Alojzij, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi in Vrančič Anton, nadučitelj v Zagradcu. Dva sošolca sta izstopila iz učiteljske službe in sicer: gg. Erblich Robert in Kosch Ivan. Zgoraj imenovani jubilarji se vabijo dne 28. junija zvečer na prijateljski sestanek in razgovor v gostilno »Pri levu« (poprej Košenina) na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Kdor želi kaj več pojasnil, naj se obrne na nadučitelja Jakoba Dimnika v Ljubljani, Potnina. Večkrat so se pritoževali učitelji, da k ot član stalnega odbora okrajne konferehce ne dobe niti polnih stioškov povrnjenih, ako se morajo udeleževati sej stalnega odbora, dasiravno so večkrat uro hoda oddaljeni od kraja, kjer se vrši ta seja. Podpisanec je kot član stalnega odbora za ljubljansko okolico vložil dne 29. aprila 1904 uradno prošnjo, da se mu izplača potnina za udeležbo pri seji stalnega odbora. Na to prošnjo je izdal vis. c. kr. deželni šolski svet odločbo z dne 3. junija 1904, štev. 2201, kjer se potnina prizna in se ima ta izplačati iz okrajnošolske blagajnice proti pošiljatvt potne izkaznice (Reise-Partikulare). Oddaljenost znaša podpisanemu do Ljubljane in nazaj skupno 21 km, pristojbina za km pa 40 h, torej 8 K 40 h. Dnevščine pa po § 44, lit. b, zakona z dne 29. aprila 1873 člani okrajne konference, oziroma stalnega odbora ne morejo zahtevati.*) Fr. Ks. Trošt. Osebna vest. Službo glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču v Gorici je dobil g. Josip Cizelj, učitelj meščanske šole na Krškem. Poročil se je učitelj v Št. Gotardu, g. Fr. Kuhar z gdč. Marico Novakovo. Cestitamo! Obletnica kronanja ogrskega kralja. Dne 8. t. m. je minulo 37 let, odkar je bil cesar Franc Jožef I. kronan za ogrskega kralja. Vsa javna in konzulatna poslopja so bila v zastavah, v vseh šolah so se vršile veselice. *) Seveda, ker žive takrat lahko ob zraku! Uredn. V postojnskem okraju so se vendar zganili. Dae 6. julija bo namreč po uradni učiteljski skupščini volitev enega zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet. S tem bo ustreženo večini učiteljstva in tako bo odpravljena obenem tudi ta dosedaaja nezakonitost. Prav! Shod slovanskih visokošolcev. Na shodu slovanskih visokošolcev, ki se je vršil te dni v Pragi, so sprejeli te-le resolucije: 1. Da bi vis. ces. kr. vlada ustanovila v Brnu, glavnem mestu Morave, češko vseučilišče, dokazaao potrebo češkega izobraženstva, ki črpajoč svojo izobrazbo na univerzi duaajski ia praški, zlasti to poslednje, preslabo zaradi nedostatnib prostorov, prepolajuje kot ediao vseučilišče sedemmilijonskega naroda. — 2. Da bi vis. c. kr. vlada odstranila občutno pomanjkanje redaih dotiranih profesorjev in priineraih drostorov na češki univerzi v Pragi, da bi pomnožila učiteljske osebe in dala novo zgradbo praški tehniki, da bi izpopolnila tehniko v Brnu in izpolnila vse kulturae zahteve češkega naroda. — 3. Zahtevamo, da bi c. kr. visoka vlada ustanovila slovensko vseučilišče v Ljubljani in s lem zagotovila slovenskemu narodu individualni razvoj aa aarodnem temelj u. — 4. Da bi vlada ustanovila zadostno število slovanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol v vseh deželah, kjer prebivajo Slovenci, ter tako izpolnila prve slovenske kulturne zahteve in naredila konec dosedanjemu narodnemu nasilju, ki izpodkopava narodni razvoj. — 5. Zahtevamo, da naj vis. c. kr. vlada prizna popoino reprociteto vseučilišča v Zagrebu z vseučilišči naše državne polovice, in naj poskrbi, da ne bodo dijaki iz Bosae in Hercegovine prisiljeni s štipendijami in konvikti, da obiskujejo nemške visoke šole, ampak naj jih vlada podpira pri obiskovanju hrvaških visokib šol. Novo slovensko akademično društvo. Slovenski visokošolci na Koroškem si snujejo slovensko ferijalno društvo »Korotaa«, ki hoče prirejati zborovanja, veselice in predavanja po Koroškem. Naše maenje je, da ne bo rešilo samo to društvo umirajočega koroškega slovenstva, kakor ga ne bo rcšila celovška klerikalna sloveaska gospoda. Rešilo ga bo samo sloveasko šolstvo! Da dobe koroški Slovenci to, je treba napeti v prvi vrstivse silel Koliko dohodkov ima ubogi vatinski jetnik? List »Europč« priobčuje zanimivo statistiko dohodkov papeževih. Od zemljiščncga posestva v Italiji ia v inozemstvu ima Vatikan 875.000 frankov, od obresti akcij, obveznic in državnih papirjcv 6 milijonov, od darov 1 milijon in pol, naposled od Petrovega novčiča 12 milijoaov fraakov dobodka na Ieto. Torej skupaj ima papež 21,875.000 frankov dohodka na leto. Izdatki znašajo le 5,547.000 fraakov, ia to: 2 milijona in pol za plačo kardinalom in dostojanstvenikom, 397.000 za vatikansko osobje, 250.000 za knjižnico in muzej, 750.000 za baziliko sv. Petra ia 750.000 raznih izdatkov. Papež ima torej po listu »Europenu« aa leto čistib dohodkov 16 milijonov fraakov! — Pa pišejo časili klerikalai listi o njem, kakor da bi bil tako ubožen, da ninia niti za sol! Narod, ki želi ustanoviti v Ljubljani slovensko vseučilišče, še nima aobene svoje meščaaske šole. Cujemo, da ustanove Nernci kot dopolnilo šulferajnske šole sličen zavod v Ljubljani. Komeatara k takim raztneram menda tudi ni treba!