346
Mnogovrstne novice,                        I
* Kako se množijo državni dolgovi Eoropejskih drŽav    J kaže nam sledeči pregled: Leta 1715 so znašali ti dol-jB golvi 2000 milijonov tolarjev, 1789. leta 3400 milijonov^ tolarjev,   1820. leta 10.020 milijonov, 1847. leta 11.170 milijonov, 1874. leta pa 25.668 milijonov tolarjev.^   Ko-likošen   razloček   tedaj   med   nekdaj   in  zdaj!    časnik „Markisches Kirchenblatt"  v  pogledu  na ta velikanski razloček praša:   kdo je državam toliko posodil, in od kod so posodniki toliko denarja vzeli? V odgovoru na to vprašanje  kaže  imenovani časnik na jude,   kateri v Evropi čedalje več moči in vpliva imajo.    Cem več pa 80 se zadolžile države,   temveč  so  obožali srednji stanovi,  ki so nekdaj premožni bili.   „Tudi poplačevanje državnih dolgov ima svoje meje'^ — pravi po pravici sta-tistikar Kolb — ter dostavlja, da veliko število očitnih in skrivnih  državnih bankerotov je svet že večkrat na te meje opomnilo;  državni dolgovi so pa ob enem tudi dolgovi vsacega prebivalca dotične države, dolgovi vsake družine,   dolgovi vsake kmetije,  vsake obrtnije in vsacega posameznega premoženja. Novodobni razvoj je pripeljal do tega,  da enemu samemu udu judovske Roth-schildove rodovine   so  države  veliko čez 500 milijonov tolarjev dolžne. — Obresti,   ki   se  morajo  za  državne ^. dolgove pUčevati,   znašajo   vsako   leto  1070  milijonov tolarjev.   Ce pa so državni dolgovi za vsako državo ob-„ čutljivi,  so še posebno občutljivi za Avstrijo zato,   ker po uradnem dokazu v „Wiener Ztg." od leta 1874 polovica Avstrijskih  obresti  teče v žep v nanj i h kapitalistov in  največ v Holandijo,   Nemčijo,   Francosko  in Švico;  pa tudi veliko druzega denarnega papirja je romalo na tuje;   noben  tolar  ne pride iz Nemčije v Av-.^ strijo nazaj,   v Nemčijo  pa jih gre veliko milijonov 1. dan januarija in 1. dan julija vsakega leta.
*  Iz severne Amerike je preteklo leto okoli 44.000 j ljudi se vrnilo nazaj v Evropo,  zato ker niso zaslužka I in ziveza dobili.
*  Koliko pisem se v enem letu na vsem svetu po poštah razpošilja, si je nekdo prizadjal sošteti, in najdel je, da 3300 milijonov, to je, 100^ vsako sekundo in 3 počez na vsacega človeka. Tehtajo ta pisma 33 milijonov kilo. Ce bi se ves papir za ta pisma raztegnil, obsegal bi 8 kvadratnih milj. — Ali je to natančna resnica ali ne, ne bi hoteli glave zastaviti.
.1