Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani C11 7 71 . o I ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO ARCHIVES D HISTOIRE DE L'ART NOVA VRSTA XXX 1994 LJUBLJANA 1994 Zbornik za umetnostno zgodovino rc // 3. ».yy Ö11 3 3'1 4 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO ARCHIVES DHISTOIRE DE L ART NOVA VRSTA XXX 1994 IZHAJA OD / PUBLIEES DEPUIS 1921: s.a.: I-XX LJUBLJANA 1994 smo ' ! mm VSEBINA CONTENTS Razprave in članki Articles Metoda Kemperl Štiri orlovske zaponke visokega srednjega veka Four Eagle-shaped Buckles from the High Middle Ages 11 Tine Germ Simbolizem taroka. Renesančni neoplatonizem in ikonografija zgodnjih italijanskih tarokov Renaissance Neoplatonism and Iconography of Early Italian Tarocchi 27 Ksenija Rozman Slika Obglavljenje sv. Janeza Krstnika in stranska oltarja v cerkvi Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru Painting of the Beheading of St. John the Baptist and Side Altars in the Church of St. John on Bohinj Lake 43 Blaženka First Oltarne slike iz cerkve sv. Marjete v Spodnjem Doliču Oil Paintings from the Church of St. Margaret at Spodnji Dolič 49 Gradivo Documents Barbara Murovec Grafike po risbah Raymonda Lafagea kot predloge za tri Jelovškove Supraporte v gradu Jablje Raymond Lafage’s Drawings and Derivative Prints as Pictorial Models for the Painted Sopraportas by Franc Jelovšek in the Castle of Jablje 65 Mirko Kambič Valentin Metzinger: Nasičenje množice Valentin Metzinger: The Feeding of Five Thousand 73 Ocene in poročila Reports Nataša Golob Miscellanea iz medievistične periodike za leto 1993 81 Radoslav Tomič Tri razstave evropskega slikarstva v ljubljanski Narodni galeriji 84 Tomaž Brejc Stephen F. Eisenman: Nineteenth Century Art 87 Maja Lozar Stamcar Studies in the Decorative Arts 91 Lev Menaše Umetnostnozgodovinske zgoščenke (CD-ROM) Art History CD-ROMs 93 Marjana Lipoglavšek Poročilo o konferencah CIDOC in UMCN -1994 96 Alenka Klemenc Narodna galerija v letu 1993 National Gallery in 1993 98 Bibliografija Bibliography Jana Intihar Ferjan Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 1989 Art History Bibliography for 1989 105 Slikovne priloge Plates RAZPRAVE IN ČLANKI ARTICLES ŠTIRI ORLOVSKE ZAPONKE VISOKEGA SREDNJEGA VEKA* Metoda Kemperl, Stahovica Ob študiju okroglih emajliranih zaponk iz srednjega veka sem ugotovila, da se te teme z umetnostnozgodovinskega vidika pri nas ni lotil še nihče, medtem ko jih arheologi obravnavajo le v sklopu drugega arheološkega gradiva. K pisanju tega članka so me spodbudili močno različni pogledi naših arheologov v primerjavi z ugotovitvami nemških, avstrijskih in švicarskih arheologov, predvsem pa pisanje v razstavnem katalogu Das Reich der Salier, Speyer 1992. Gre za opozorila na nekatere primerjave, ki bi jih tukaj rada nakazala s formalno in ikonografsko analizo. Izhodišče za članek so štiri zaponke, kijih na kratko zaznamujejo naslednji * Podlaga za članek je bila seminarska naloga, katere mentorica je bila dr. Nataša Golob, ki se ji iskreno zahvaljujem za trud in potrpežljivost, hkrati pa bi se rada zahvalila tudi mag. Ireni Sivec, dr. Timoteju Knificu, dr. Andreju Pleterskemu in asist. Ireni Mirnik-Prezelj. podatki: 1. Okrasna zaponka (risba 1) Kranj, župnijska cerkev, grob 237/1964 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja premer: 3,6 cm; debelina 0,2 cm Gorenjski muzej Kranj, inv. št. K-237 Risba 2: Zaponka iz Ptuja, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Ptuj, Pokrajinski muzej Risba 1: Zaponka iz Kranja, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Kranj, Gorenjski muzej Okrogla bronasta zaponka je vlita iz enega kosa. Na osrednjem, rahlo dvignjenem delu je upodobljen orel z razprostrtimi krili, obdan z modrim emajlom in po površini okrašen s kratkimi vrezi. Kolobar okrog osrednjega polja je razdeljen na osem segmentov, v katerih so pasovi iz modrozelenega emajla. Stanjšan rob je okrašen s kratkimi vzporednimi vtisi. 2. Okrasna zaponka (risba 2) Ptuj, ptujski grad, grob 100 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja premer: 3,8 cm; debelina: 0,15 cm Pokrajinski muzej Ptuj, inv. št. S 289 Okrogla bronasta zaponka je vlita iz enega kosa. Ob robu teče plitev in zrnat niz (posnetek granulacije), enako je obrobljeno tudi osrednje polje, na katerem je upodobljen orel z razprostrtimi krili, na površini okrašen s kratkimi vrezi in obdan z zelenim emajlom. Kolobar okrog osrednjega polja je razdeljen v osem segmentov, zapolnjenih s pasovi iz zelenega emajla. Zaponko so našli v ženskem grobu poleg bronaste tordirane ovratnice, treh belobrdskih uhanov, bronastega emajliranega uhana in devetih bronastih obsenčnih obročkov. Risba 3: Zaponka iz “Hasenburga”, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Bern, Archäologischer Dienst des Kantons Bern Risba 4: Zaponka iz Slovenjega Gradca, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Graz, Landesmuseum Joanneum 3. Okrasna zaponka (risba 4) Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Gradivo ni objavljeno po grobnih celotah. 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja premer: 3,7 cm; debelina: 0,2 cm Landesmuseum Joanneum Graz, inv.št. 11188 Okrogla bronasta zaponka je vlita iz enega kosa. Ob robu potekata plitev žleb in zrnat niz (posnetek granulacije), enako je obrobljeno tudi osrednje polje z orlom razprostrtih kril, po površini okrašenim s kratkimi vrezi in obdanim z zelenim emajlom. Kolobar okrog osrednjega polja je razdeljen v osem segmentov, kijih zapolnjujejo pasovi iz zelenega emajla. Poleg so bili najdeni tudi trije obsenčniki, bronast luničast uhan in belobrdski lit bronast uhan z grozdastim priveskom.1 Risba 5: Zaponka iz Judendorfa, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Graz, Landesmuseum Joanneum i» Risba 6: Zaponka iz Žal pri Zasipu, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja 4. Okrasna zaponka (risba 6) Žale pri Zasipu, grob 36 2.polovica 10. - začetek 11. stoletja premer: 2,75 cm Okrogla zaponka iz brona in steklene paste je bila najdena v ženskem grobu na levi ključnici. Na osrednjem delu je upodobljen orel z razprtimi krili in glavo, ki gleda v svojo desno stran, in na površini je okrašen z vrezi. Ptico obdajajo jamice, ki so bile zapolnjene s stekleno pasto. Ohranili so se drobci v modri in svetlo modri barvi. Dvignjeni osrednji del obkrožata dva žlebova, ki sta spojena s prečnimi vrezi. Rob zaponke je valovit.2 Te štiri zaponke lahko zaradi motiva orla uvrstimo v skupino orlovskih zaponk skupaj z zaponkami iz Judendorfa, Krungla, Burg Oberwangna, “Hasenburga”, Mainza in Trierja. (risbe 3, 5, 7, 8, 9, 10) Žal za nobeno od teh zaponk ne moremo reči, kje, v kateri delavnici in kdaj točno je nastala. Viri o tem molčijo, kalupi niso bili najdeni. Josip Korošec piše o naših 1 Paola Korošec: Zgodnjesrednjeveška arheološka slika Karantanskih Slovanov, Dela 1. razreda SAZU, 22, 1979, pp. 90-96; Vinko Šribar, Vida Stare: Karantansko-kellaški kulturni krog, Narodni muzej, Ljubljana 1974 (od tod citirano Šribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog), p. 12[r.k]; Timotej Knific, Milan Sagadin: Pismo brez pisave, Narodni muzej, Ljubljana 1991 (od tod citirano Pismo brez pisave), pp. 84, 89, 90 [r.k.]. 2 Timotej Knific, Andrej Pleterski, Staroslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu,AV, 44, 1993, pp. 246-247, tabela 8, grob 36. Risba 7: Zaponka iz Krungla, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Graz, Landesmuseum Joanneum ooo. 'OO! Risba 9: Zaponka iz Mainza, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Mainz, Landesmuseum Risba 8: Zaponka iz Burg-Ober-wangna, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Bern, Bernisches Historisches Museum Risba 10: Zaponka iz Trierja, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, zasebna last zaponkah s podobo orla (iz Kranja, Ptuja in Starega trga pri Slovenjem Gradcu), da imajo neposreden vzor v Renski pokrajini, od koder so bile uvožene na vzhodno alpsko področje ali pa, da so bili uvoženi posamezni vzorci in so jih nato domače delavnice v ketlaški kulturi izdelovale naprej.3 Jože Kastelic ugotavlja za podobo panterja, ki je v ketlaškem prostoru zelo pogost na luničastih uhanih in tudi na okroglih zaponkah, da je ta motiv v karolinškem prostoru zelo razširjen, saj je bila umetnost stilno zelo enotna na vsem obširnem območju karolinške države. Domneva, da gre pri zaponkah s podobo orla in podobo drevesa življenja za uvoz iz zahodnih središč ali pa so avtorji priseljenci od tam. Po njegovem lahko v orlovski zaponki iz Kranja vidimo motiv, ki kasneje preraste v mestni grb Kranja.4 V katalogu Karantansko-ketlaško kulturni krog5 Vinko Šribar in Vida Stare za zaponke z 3 Josip Korošec: Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, p. 328. 4 Jože Kastelic, Staroslovanski Kranj, 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960, pp. 48, 49. 5 Sribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, pp. 10-14. upodobitvijo orla dopuščata možnost, da gre za izdelke domače delavnice. V katalogu Salijske umetnosti6 je za zaponke s podobo orla malce nepremišljeno in prenagljeno rečeno, da so vse nastale v Mainzu, ker so eno našli tam. Da bi si laže predstavljali, kaj pomenijo te orlovske zaponke za tisti čas in prostor, se moramo pobliže seznaniti z izdelavo zaponk. Jasnejšo sliko o izvoru teh in drugih zaponk nam onemogoča pomanjkanje arheoloških najdb v osrednji otonski državi, kjer so pokop z nakitom opustili in se je ohranil samo na obrobjih države. Vseeno pa arheološko gradivo kaže razlike in povezave med posamičnimi deli države. Tako se na primer nakit s severa in zahoda zelo razlikuje od tistega, ki so ga našli na jugu in jugovzhodu države (južneje od Mainza).7 Na severu so ženske ponavadi nosile plašč ali ogrinjalo z eno veliko zaponko, prstane in ogrlico, v jugovzhodnih predelih pa luničaste uhane, obsenčne obročke, prstane, zaponke pa le redko. Za severne dele je značilen srebrn nakit, kar kaže na večjo odličnost nosilcev, v južnih delih pa prevladuje bronast. V nasprotju z južnimi deli gre na severu zlasti za abstraktno ornamentiko8, kar izpričuje višjo duhovno raven nosilcev, ki ne potrebujejo več zoomorfnih predstav za razumevanje krščanskega nauka, močnejša pa je tudi germanska tradicija fantastičnih prepletov. V jugovzhodnih delih, posebej na jugovzhodu Alp je število najdb veliko večje, saj so tam še v 10. in 11. stoletju rajne pokopavali z vsemi pridatki. Najimenitnejši del so prav zaponke, med katerimi prevladujejo velike bronaste z jamičastim emajlom, ki vse nosijo krščanski simbol. Zelo pogoste so zaponke s križem9 in različnimi zoo-morfnimi podobami. Poleg orla so najbolj pogosti: vodnjak življenja (Fons vitae), Jagnje Božje (Agnus Dei), drevo življenja (Arbor vitae) in Danijel v levnjaku.10 Zaponke, značilne za severne dele, najdemo tudi v južnih regijah in obratno.11 Tako se na primer zaponke tipa frauenhofen (z motivom križa),12 katerih najdbe so skoncentrirane na jugovzhodnem delu Alp - v ketlaški kulturi, pojavijo tudi na severu, čeprav je za nakit tega tipa značilna večja prefinjenost z natančnimi linijami.13 Če primerjamo zaponki iz Wustung Gardelhausna in Italije (natančnejše najdišče ni znano),14 ugotavljamo enako zasnovo pri oblikovanju roba z upodobitvijo živalskih mask, sorodne pa so si 6 Das Reich der Salier, Katalog zur Ausstellung des Landes Rheinland-Pfalz, Speyer 1992 (od tod citirano Das Reich der Salier), p. 120. 7 Das Reich der Salier, pp. 108, 109. 8 Das Reich der Salier, p. 110. 9 Jochen Giesler, Zu einer Gruppe Mittelalterlicher Emailscheibenfibeln, Zeitschrift für Archälogie des Mittelalters, 6, Köln 1978 (od tod citirano Giesler, Zu einer Gruppe), pp. 57-72. 10 Pismo brez pisave, pp. 44, 45. 11 Das Reich der Salier, p. 109. 12 Giesler, Zu einer Gruppe, pp. 57-72. 13 Das Reich der Salier, pp. 109, 114-116, repr. 1A 16, 17, 20, 21, 23. 14 Das Reich der Salier, p. 115, repr. 1A 20, p. 125, repr. 1B 27. tudi zaponke iz Peraua, Wiesbadna, Pavie in Mainza.15 Kljub veliki oddaljenosti krajev in raznolikosti njihovih okolij najdemo pri vseh zelo podobno obliko leva ali panterja in smemo domnevati, da gre za isto predlogo. To na primer kaže primerjava zaponk iz Brunna in Georgenberga16, ki imata obe živali oblikovani z naprej iztegnjeno glavo (pes ali lev) ter cikcakasto graviran gladek rob, pri čemer ne more biti dvoma o isti predlogi ali delavnici. Tema primeroma lahko pridružimo še zaponki iz Mengša in Bohinjske Srednje vasi, ki imata le drugače oblikovan rob. Ob teh zaponkah se nam ponuja primerjava s kamnitimi igralnimi ploščicami, najdenimi pri Gammertingnu. Vse so okrogle, v premer merijo približno 2,8 cm, imajo zelo ozek rob, v medaljonu pa je izklesana podoba živali. Na eni ploščici je upodobljen pes (?) z odprtim gobcem in dvignjenim repom, zato sklepamo, da so po delavnicah krožile predloge, ki sojih uporabljali mojstri različnih strok.17 V isto skupino lahko uvrstimo tudi zaponke iz Wiesbadna, Karlburga in Wormsa,1!i kjer gre za zelo podobno oblikovanje živali z nazaj obrnjeno glavo (jagnje) in različno oblikovane robove, ki so najbrž nastale v eni delavnici, nemara v Wormsu. Zlahka sta primerljivi tudi zaponka iz Batuj in zaponka iz Hilterfingen-Hünibacha,19 kjer gre za enotno oblikovanje Jagnjeta Božjega in za zelo preprost rob. Tudi v južnih delih se pojavljajo zaponke, značilne za severne dele, npr. zaponka z Bleda-Zal s podobo cesarja, ki jo lahko primerjamo z zaponkama iz “zakladnice Klein-Roscharden”,2" ter zaponka s podobo dveh svetnikov z blejskega gradu, ki ji moramo iskati vzporednice na kovančnih podobah. Zaponka iz Basla pa je izdelana tako natančno in podrobno, da je zagotovo nastala na severu cesarstva.21 Neverjetna podobnost (najbrž gre za isto delavnico) se kaže med zaponkami iz Sitten Siona in zaponko iz Žirovnice.22 Na osrednjem medaljonu je upodobljen lev z nazaj obrnjeno glavo, ki ga obroblja emajl. Površina je okrašena z vrezi, rob pa je razdeljen v obliki križa 15 Šribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela N 6; Das Reich der Salier, p. 120, repr. IB 11, IB 16; Herbert Mitscha-Märheim, Einige frühmittelalterliche Schmuckstücke mit Tierdarstellungen, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, XC, 1960 (od tod citirano Mitscha-Märheim, Einige frühmittelalterliche Schmuckstücke), p. 31, repr. 1. 16 Das Reich der Salier, p. 121, repr. 1B 13; Mitscha-Märheim, Einige frühmittelalterliche Schmuckstücke, p. 31, repr. 4. 17 Šribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela N 15, 16; Das Reich der Salier, p. 63, repr.6, 4. 18 Das Reich der Salier, p. 121, repr. IB 12, IB 17; Šribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela N 5. 19 Karl Zimmermann, Eine mittelalterliche Emailscheibenfibel vom ehemaligen Bächigut in Hilterfingen - Hünibach BE, Archäologie der Schweiz I, 12, 1989 (od tod citirano Zimmermann, Eine mittelalterliche Emailscheibenfibel), pp. 25-28. 2(1 Šribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela P 5; Das Reich der Salier, p. Ill, repr. 1A 10. 21 Sribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela P 7; Das Reich der Salier, p. 118, repr. IB 2. 22 Das Reich der Salier, p. 124, repr. IB 24. in okrašen s štirimi emajliranimi, v osi postavljenimi polpalmetami. Oblikovanje križnega roba lahko primerjamo z zaponko iz Komjatije23 ali s še kakšno drugo. Podoba leva pa je identična podobi na eni od igralnih figuric iz Baden-Württemberga iz 11. stoletja, le daje obrnjena zrcalno, medtem ko sta postavitev v okrogel prostor in oblikovanje oči in nosu popolnoma enaka. To kaže na isto delavnico ali še verjetneje na isto predlogo, saj so bile posamične delavnice verjetno specializirane glede na uporabo vrste materiala (kovina, kamen).24 Prav tako lahko motiv kentavra na blejski zaponki primerjamo z eno od igralnih ploščic za igro “tabula”, najdeno v Gloucestru, ki ima isti motiv,25 pri čemer lahko ponovno ugotavljamo predloge (vzorčne knjige), ki so potovale iz delavnice v delavnico. Tudi za zaponko s podobo Jagnjeta Božjega z blejskega gradu ne moremo reči, da je nastala v južnih regijah, sploh pa ne v okviru ketlaške kulture, saj je preveč fino izdelana. Biserni rob je enak tistim na zaponkah s severa,26 plastičnost figure pa kaže na precej poznejši nastanek zaponke (12. stoletje). Enako sklepamo tudi za skupino zaponk s podobo orla, v katero spadajo tudi naše zaponke iz Kranja, Ptuja, Slovenjega Gradca in Žal pri Zasipu, kijih povezuje skoraj enotno oblikovanje na osrednjem medaljonu upodobljenega heraldičnega orla z razprostrtimi krili, obrnjenega v svojo desno, razen na zaponki iz Krungla, kjer je obrnjen v levo, na zaponki iz Kranja pa se ne vidi dobro zaradi slabega odlitka. Podoba je nakazana z zelo skopimi atributi, le toliko, da je razpoznavna. Glava v izrazitem profilu je rahlo iztegnjena navzgor in na eni strani zašiljena, kar nakazuje kljun, nato se brez cezure nadaljuje ozek trup, ki se končuje z razcepljenim repom, iz zgornjega dela trupa pa raste par odprtih kril, ki se spušča vzporedno s trupom in je na konceh obrnjen rahlo navzven. Obrisna linija gladko poteka od enega konca krila prek vratu in glave na desno stran in se zaključi na koncu drugega krila. Površina bronastega orla je dokaj ravna in nima izboklin, ki bi figuro približevale realnejši podobi, le majhne senčne vdolbinice na trupu in krilih (in ena na glavi, ki najbrž ponazarja oko) površino rahlo razgibajo. Najlepše in najbolj simetrične so podobe na zaponkah iz Slovenjega Gradca, “Hasenburga” in Judendorfa, orel na zaponki iz Žal pa je oblikovan drugače: trup je širši, krila bolj razširjena in površina je okrašena z vrezi, ki izraziteje razgibavajo površino kot vdolbinice. Na zaponkah iz Krungla, Mainza in Trierjapa je orel upodobljen na vloženem emajlu. Ohranjeni so samo drobci emajla v jamicah, zato ne moremo ocenjevati estetske vrednosti. Linije so ostrejše, obrisi niso zaobljeni, ampak se lomijo na zgornjem delu kril, pri vratu, na konici kljuna, pri čemer se linija zalomi ob vsaki spremembi smeri. Iz tega lahko sklepamo, da so tudi bronasti odlitki brez vloženega emajla služili za kalupe. Poleg negativne podobe orla to do- 23 Das Reich der Salier, p. 125, repr. IB 26. 24 Das Reich der Salier, p. 64, repr. 11-14. 25 Sribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela P 6; Das Reich der Salier, p. 61. 26 Sribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela N 4; Das Reich der Salier, p. 112, repr. 1A 6, 7, 9, 10. kazuje tudi dvojni biserni red, ki je na zaponki iz Mainza odtisnjen v pozitivu, na zaponki iz Burg Oberwangna pa v negativu. Zaponke se med seboj tako razlikujejo, da ne moremo govoriti o istem kalupu. Kar jih poznamo, so vsaka zase unikat, po podobi orla ali po oblikovanju roba pa bi jih lahko uvrstili v ožje skupine, ki bi se utegnile navezovati na isto delavnico. Zaponke iz Kranja, Slovenjega Gradca in “Hasenburga” povezuje zelo podobno oblikovanje orla in roba: bronastega orla obroblja moder, zelen ali moder in bel emajl; osrednji medaljon je nato obkrožen z bisernim robom; kolobar okrog osrednjega polja je razdeljen na osem pravokotnih metop, v katere je vložen modrozelen ali zelen in bel emajl, stanjšan rob pa je okrašen z drobnimi vzporednimi vtisi. Premer teh zaponk je od 3,6 do 3,8 cm. Orel je podobno oblikovan tudi na zaponkah iz Judendorfa in Burg Oberwangna, le da ima zaponka iz Juden-dorfa preprostejši rob, okrašen samo z dvema vrstama kratkih vzporednih vtisov, kar jo postavlja v bližino zaponke iz Žal, ki ima samo en tak rob in valovit stanjšan rob, medtem ko je podoba orla malce drugačna. Zaponka iz Burg Oberwangna se zaradi dvojnega bisernega niza povezuje z zaponko iz Mainza, ta pa zaradi podobe orla z zaponko iz Krungla. Zaponka iz Trierja je z ostrim cikcakastim robom glede tega osamljen primer. Tudi te zaponke je mogoče primerjati z igralnimi figuricami, le da ima na njih orel glavo iztegnjeno navzgor, ker ne gre za heraldično upodobitev.27 Risba 11: Kamnita igralna figurica iz Burg Baldensteina, 11. stoletje, Worms, Museum der Stadt Risba 12: Ostrogotski novec za 40 enot (hrbet) Od orlovskih zaponk je šest najdenih na področju, kjer so živeli Slovani, dve v okolici Berna v Švici, dve pa v Porenju, Mainzu in Trierju. Našli so jih v krajih, ki so bila pomembnejša središča, zato so jih po vsej verjetnosti nosile ženske iz plemiških družin.28 Razširjenost orlovskih in drugih zaponk (npr. 27 Das Reich der Salier, p. 63, repr. 6, 4. 28 Emilie Clauss, Die Tragsitte von Bügelfibeln - Eine Untersuchung zur Frauentracht in Frühen Mittelalter, Jahrbuch des römisch-germanischen Zentralmuseums Mainz, II, 34, 1987, p. 537. tistih s podobo leva-panterja in Jagnjeta Božjega)29 kaže, da te zaponke niso posebnost ali izrazit znak ketlaške kulture, ampak so proizvod nekega širšega okusa. Izdelovali so jih v delavnicah v Mainzu in v južnih krajih, saj delavnice v Mainzu niso mogle zalagati celotnega cesarstva in so bile delavnice lahko tudi na področju ketlaške kulture. Primerjave nam kažejo, da so enaki tipi zaponk razširjeni od severnih do južnih delov cesarstva, le da posamezni tipi v določenih delih prevladujejo. Vlite bronaste emajlirane okrogle zaponke so bile v drugi polovici 10. in začetku 11. stoletja v modi in sojih množično izdelovali in trgovali z njimi po vsem cesarstvu, seveda s pomočjo vzorčnih knjig, kijih niso uporabljali samo zlatarji, ampak so bile splošnejši model, kar nam kažejo kamnite figurice za igranje “tabule” ali kakšne druge igre. Upodobitve orlov na zaponkah visokega srednjega veka so ikonografsko in oblikovno prevzele izhodišče v rimski umetnosti. Tam je orel simbol moči in zmage Jupitra in se pojavlja zlasti na reliefih konzulov in na zastavah.30 Predstavlja Jupitra in cesarja samega, njegovo neomajno in nepremagljivo moč in opozarja na uničenje vsakega upiranja sili, ki prihaja od bogov. Krščanstvo je orla povezalo s Kristusom - novim Jupitrom.31 Identifikacija Kristusa s Soncem in s tem z orlom je postala sestavni del patristične in kasneje teološke literature.32 Vendar za zgodnje upodobitve ptičev (in drugih živali)33 iz 4., 5. in 6. stoletja na kapitelih, mozaikih in sarkofagih ne moremo reči, da so zrasli iz zapisanih teoloških del,34 čeprav so s samim obstojem vplivali na kasnejše upodobitve.35 Na ustvarjanje na zahodu so poleg teh fantazijskih upodobitev vplivali tudi vzorci na tkaninah (plaščih, preprogah), ki so jih v zgodnjem krščanskem obdobju pogosto prinašali z vzhoda in jih uporabljali v cerkvah pri obredju. Zelo naturalistični prizori brez simbolične vrednosti kažejo na to, da so do nekako 6. stoletja združevali veselje do dekoriranja in poznavanje prispodob,36 temeljijo pa na bizantinski 29 Zimmermann, Eine mittelalterliche Emailscheibcnfibel, pp. 25-28. 30 Boetijev diptih iz leta 487, Lotarjev križ z rimsko kamejo iz sardoniksa s portretom Avgusta okrog leta 1000, Anastazijev diptih okrog leta 517 itd. Za podrobnejšo ikonografijo orla glej: Karl Künstle: Ikonographie der christlichen Kunst, I, Freiburg am Breisgau 1928, pp. 609-612; Liselotte Wehrhahn-Stauch, Adler, Lexikon der christlichen Ikonographie, I, Freiburg am Breisgau 1968, pp. 69-76; Gertrud Schiller: Ikonographie der christlichen Kunst, III, Gütersloh 1980, p. 120, repr. 394-397, 399, 464, 592; Diether Kramer, Imago Aquiiae: Bemerkungen zu einer Emailscheibenfibel aus Krungl, Da Schau Her, 4, Lienzen 1983, pp. 11-14; Margaret Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln und Anhänger aus Pressblech, Marburg 1993 (od tod citirano Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln), pp. 146-151. 31 Rudolf Wittkower, Eagle and serpent, Journal of the Warburg and Courtauld Institutes, II, 1938/39, London 1970 (od tod citirano Wittkower, Eagle), p. 310, repr. 51e. 32 Wittkower, Eagle, p. 312. 33 Wittkower, Eagle, p. 317. 34 Renate Pillinger, Zur Interpretation der Symbolik des Bodenmosaiks vom Teurnia, Carinthia I, 179, 1989 (od tod citirano Pillinger, Zur Interpretation), p. 93. 35 Mozaiki iz Teurnie, škofovska katedra iz Ogleja. 3(’ Pillinger, Zur interpretation, pp. 90, 91. temi o rajskem vrtu, ki je s svojim vplivom zaznamovala čas do konca 11. stoletja.37 Okrog leta 500 so Goti prevzeli oblast v Italiji, Španiji in velikem delu južne Francije. Ker so bili povsod v manjšini, so materialni simboli igrali vlogo vzdrževanja moči; predvsem so bile pomembne orlovske fibule, razširjene od Romunije do Španije. Te gotske fibule so sestavljene iz krožnega trupa, ki so mu dodani glava, krila in rep in so potratno okrašena z dragim kamenjem in emajlom. Največ sojih našli v grobovih aristokratskih žensk.3S Omenjeni motiv so Goti prevzeli od Hunov, le da je pri njih orel predstavljen samo z glavo in kljunom ali preprosto samo s stiliziranim perjem. Na tako kričečo in pisano dekoracijo vplivajo plenitve Perzije in Sirije in uvoz predmetov iz Kitajske. Veselje do polihromacije, ki zaznamuje tudi najvišje sloje germanske družbe, se nadaljuje v karolinško umetnost. Drug velik vpliv na gotske orlovske fibule pa je motiv rimskega cesarskega orla močno razprostrtih kril, ki uteleša pojem kraljevskega dostojanstva.39 V tem času se začnejo zahodno od Rena prebujati Franki. Za njihov vzpon in uspeh je odločilnega pomena, da so hitro sprejeli kulturne spodbude iz Rima: govorili so en latinski dialekt, sprejeli katoliško vero in zasnovali svoje pravo na rimskem.411 Poznorimske delavnice v Porenju delujejo dalje, seveda pod vedno večjo kontrolo Frankov, ki združujejo germansko nagnjenje k abstraktnosti in prefinjeno tehniko v delavnicah rimskega cesarstva. Odločilni vzori so tudi gotski, zlasti njihovo nagnjenje k dekoraciji.41 Iz merovinškega časa je ohranjena cela vrsta okroglih ploščatih fibul s podobo orla iz tanke bronaste pločevine, prevlečene čez železno podlago (risbe 13-18). Podobo orla srečamo že v germanski umetnosti. Zlasti za živalski stil II je tipična orlovska glava, ki je imela nedvomno močan magičen pomen, zato ni čudno, da je bil ta motiv priljubljen tudi v sklopu krščanskih simbolov.42 Na merovinških ploščatih fibulah se pojavljajo orli nerazširjenih kril, z nazaj obrnjeno glavo in močnim kljunom. Predloge za te podobe so ostrogotski novci za 40 enot (risba 12)43 - način, ki ga srečamo tudi kasneje pri tako imenovanih denarnih zaponkah.44 Na novcih gre še za zelo realistično upo- 37 Mozaiki v cerkvi sv. Evfemijc v Gradežu iz 4. stoletja, mozaiki v Santa Constanza v Rimu iz 4. stoletja, plošče iz Pavie in Brescie, motiv vodnjak življenja v Evangeliju iz St. Medarda iz začetka 9. stoletja ali v Godeskalkovem evangeliariju iz leta 781, Pariz. 38 Kevin Greene, Gothic material culture, Archeology as long-term history, Cambridge 1987 (od tod citirano Greene, Gothic material culture), pp. 117, 120. ^ Greene, Gothic material culture, pp. 121, 123. 411 Peter Lasco, Franačko kraljestvo od Merovinga do Pipina, Rani srednji vek: Uobličavanje evropske kulture, Beograd 1976 (od tod citirano Lasco, Franačko kraljestvo), p. 198. 41 Lasco, Franačko kraljestvo, pp. 212, 213. 42 Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln, pp. 145, 146. 43 Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln, p. 147, repr. 42, p. 152, repr. 44, p. 162, repr. 48. 44 Šribar, Stare: Karantansko-ketlaški kulturni krog, tabela P 6; Das Reich der Salier, p. 112, repr. 1A 11. Risba 13: Podoba orla na zaponki iz Berghausna, 7. stoletje, Speyer, Historisches Museum Risba 14: Podoba orla na zaponki iz Deidesheima, 7. stoletje, Speyer, Historisches Museum Risba 15: Podoba orla na zaponki iz Berghausna, 7. stoletje, Karlsruhe, Badisches Landesmuseum Risba 16: Podoba orla na zaponki iz Darmsheima, 7. stoletje, Stuttgart, Württembergisches Landesmuseum dobitev, kar se nato na zaponkah shematizira in realizira z bolj tekočo linijo, ki se omejuje na obrise. Način upodobitve perja in repa se tu spremeni v geometrične oblike. Pomembne so tekoče, jasne konture brez ostrih zalomov in prekinitev. Nekateri orli imajo okrog vratu bulo kot simbol Kristusove zmage. Drugi so upodobljeni s križi ali s črkama alfa in omega, ki prispodabljata Boga Očeta in Kristusa hkrati in se nanašata na Janezovo Razodetje: “Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vesolja.” (Razodetje 1,8) Orli, upodobljeni s svastiko, so povezani s pogansko miselnostjo. Nekateri imajo zraven še manjše ptiče in to se nanaša na 5. Mojzesovo knjigo 32,11. To naj bi bil Kristus, ki s svojim vstajenjem in vnebohodom rešuje duše.45 Na fibuli iz Wormsa46 ima orel čisto človeško fiziognomijo z 45 Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln, pp. 151, 153. 46 Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln, p. 162, repr. 48, 1. °ooooooo° bulo okrog vratu: to je Kristus-orel. Frontalna upodobitev orla z na stran obrnjeno glavo pa je zelo priljubljena tudi v pomerovinškem času.47 oom Risba 17: Podoba orla na zaponki iz Lautenhofna, 7. stoletje, Regensburg, Museum Risba 18: Podoba orla na zaponki iz Wormsa, 7. stoletje, Worms, Museum Risba 19: Zaponka iz Kranja, 9. stoletje, Kranj, Gorenjski muzej Kranjska zaponka iz 9. stoletja41* (risba 19) je po tehniki podobna me-rovinškim: železno jedro je prevlečeno z bronasto pločevino, na kateri je iztolčena podoba orla, ki pa je spet bolj realistična. Krila in noge ima močno razširjene, trup in glavo pa obrnjeno v svojo levo. Najbrž ima tudi še isti pomen. Zaponke iz druge polovice 10. do začetka 11. stoletja (to so zaponke iz Kranja, Ptuja, Starega trga pri Slovenjem Gradcu, z Žal pri Zasipu, iz Judendorfa, Krungla, Burg Oberwangna, “Hasenburga”, Mainza in Trierja in so podrobneje opisane že zgoraj) pa so skrajno shematizirana varianta podobe orla, ki je določena samo z obrisno linijo: frontalna upodobitev, razširjena krila, zasuk glave na desno ali levo in razcepljen rep, ki pa je osnova, iz katere se v naslednjih stoletjih razvije način oblikovanja orla. Tudi pomen podobe orla se tu spremeni. Hohenštaufovci so v poznem 12. stoletju 47 Klein-Pfeuffer: Merowingerzeitliche Fibeln, p. 161. 48 Pismo brez pisave, p. 89, repr. 106. povzdignili orla v državni simbol in podredili leva v svojem hišnem grbu. Na številnih štaufovskih gradovih po Nemčiji, južni Italiji in Siciliji naznanja kamniti orel moč in slavo njihovih kraljevskih graditeljev. Ko se je v 12. stoletju zrahljal odnos med kraljem, fevdalnimi gospodi in državnimi uradniki, so si le-ti uvedli grbe s kraljevskim orlom, prav tako pa si začnejo v grbe postavljati orle tudi mesta, npr. mesto Rottweil.49 Kot kažejo naše zaponke s podobo orla, se je to zgodilo že v 11. stoletju, saj to so podobe heraldičnega orla, ki so jih našli bolj na obrobju cesarstva in so jih nosile žene fevdalcev. Nadaljnji razvoj orlovske zaponke nam kaže zaponka iz Mainza iz prve četrtine 11. stoletja (risba 21).50 Tu se osrednji medaljon predre in ostane le podoba orla razširjenih kril in nog, ozkega trupa in velikega pahljačastega repa. Površina je okrašena z vrezi, krila in rep pa tudi z emajlom, ki ni več ohranjen. Na levo zasukana glava, ki štrli v ozek okvir, je zaznamovana s kljunom in velikim očesom. Na ozkem robu je prepoznaven diagonalni križ s trikotnimi celicami, zapolnjenimi z rdečim in zelenim emajlom. Med križevimi “ramami” so reliefi živali. Premer se poveča na 4,5 cm. Taka podoba orla nakazuje nadaljnji razvoj te sheme čez celoten srednji vek. Risba 21: Zaponka iz Mainza, 1. četrtina 11. stoletja, Mainz, Landesmuseum Risba 20: Zaponka iz zaklada kraljice Agnes iz Mainza, 2. tretjina 11. stoletja, Mainz, Landesmuseum 49 Kurt Degen, Der Mainzer Adlerfürspan im Darmstadter Landesmuseum, Mainzer Zeitschrift, 52, 1957 (od tod citirano Degen, Der Mainzer Adlerfürspan), pp. 39- 41. 511 Das Reich der Salier, p. 127. To dokazujeta že dve zaponki iz zakladnice kraljice Agnes iz Mainza, ki ju postavljajo v drugo tretjino 11. stoletja (risba 20).51 Premer se poveča (9,3 x 9,7 in 7,0 x 7,3 cm), materiali so bogatejši (zlato, safir, celični emajl, biserna žica, slonova kost,niello), orel se še bolj loči od podlage in popolnoma prevlada nad robom, ki se tu predre. Postavljen je frontalno, glavo z velikim očesom ima rahlo nagnjeno in obrnjeno na svojo desno, razširjena krila so okrašena z raznobarvnim emajlom, ki nakazuje peresa, kremplje ima močno vsaksebi, repna peresa pa širi kot pav. Na glavi ima pavjo krono iz treh safirjev, skoraj krožno ga obdaja pavja kočija iz biserne žice, okrašena z emajliranimi cvetovi, ki raste iz emajliranih repnih peres. Nad glavo se mu pne lok iz biserne žice, ki povezuje konca kočije in ga lahko razumemo kot namig na nimb. Na drugi zaponki ima orel glavo obrnjeno na svojo levo, krona je iz treh biserov, krožna pavja kočija pa iz zlate pločevine, obdana z valovnim pasom in okrašena z rombastimi dragulji in krogci iz biserne žice. Najbrž je bila narejena kot nasprotje večje zaponke, ki jo je nosil cesar, manjšo pa cesarica; ptiča na obeh zaponkah sta se gledala. Kontinuiteta traja še v 13. stoletje, o čemer priča zlata zaponka, ki so jo prav tako našli v Mainzu in kjer je najbrž tudi nastala (sl. 2).52 Tu pa gre že za popolnoma samostojno upodobitev orla brez roba. Sprednja stran izžareva v bogastvu pisanih kamnov, steklene paste, mnogovrstnem graviranju in perlastem žičnatem obšivu. Ukrivljene konture k letu odprtih kril obrobljajo čokat, okrogel trup. V naglem okretu je glava heraldično iztegnjena levo v višino. Noge se s kremplji oklepajo dvojnega vitičja, ki zgoraj spaja obe konici kril, spodaj pa peresa repa, razširjenega v obliko palmete. Močne izbokline na plastičnem trupu in zgornjih delih kril nakazujejo peresa in skupaj s senčnimi vdolbinami ustvarjajo vtis utripajoče površine. Letalna peresa so sekundarno naznačena v tehniki graviranja. Iz tega časa je tudi orlovska zaponka iz essenske samostanske zakladnice, pripeta na otonsko Zlato madono (sl. 3),53 ki jo z zaponko iz Mainza povezuje podobno oblikovanje vitičevja. Tu ima orel glavo iztegnjeno naravnost naprej, širok, čokat trup je na gosto posut z izboklinami, na zgornjih delih kril ima kratka peresa, dolga letalna peresa in lep pahljačast rep pa so nakazani z vrezi. S tema dvema orloma se zanimivo ujema orel, upodobljen na pečatu meščana iz Friedberga54 (sl. 1), le da tu ni vitičevja, glavo ima obrnjeno na desno, zelo pa ima poudarjena zgornja dela kril, ki sta zaokrožena kot voluta. Kljub pomanjkanju najdb v nekaterih stoletjih lahko od 7. stoletja naprej, ko se začne uporaba ene večje okrogle zaponke, dobro zasledujemo razvoj in osamosvajanje upodobitve orla na okroglih zaponkah. Veliko večino obravnavanih zaponk so našli v Mainzu, tako da Mainz res lahko štejemo za veliko središče, iz katerega so se nato širile ideje na vse strani. 51 Das Reich der Salier, pp. 262-267. 52 Degen, Der Mainzer Adlerfürspan, pp. 39-41. 53 ibid. 54 ibid. S spreminjanjem oblike orla pa se spreminja tudi njegova simbolika. Orel na merovinških ploščatih fibulah pomeni resničen naslon na Biblijo in patristična besedila: simbolizira Kristusa, ki s svojim vstajenjem in vnebohodom daje verniku možnost posmrtnega življenja pri Bogu, hkrati pa tudi vernika samega, ki se kot orel dviga proti nebu. Ko se podoba v drugi polovici 10. stoletja shematizira in postane heraldična, tega ne moremo več zagotovo trditi. Prav orlovske zaponke iz Kranja, Ptuja, Slovenjega Gradca in druge iz te skupine začnejo poudarjati značaj nosilca - so njegov simbol moči glede na položaj v družbi. Mogoče to lahko povezujemo s tem, da v drugi polovici 10. stoletja začne kralj razdeljevati ogromne komplekse zemlje (tudi slovenske) svojim zvestim frankovskim in kasneje nemškim fevdalcem svetnega in cerkvenega stanu, ki so si prisvojili simbol orla kot predstavniki kralja na bolj oddaljenih območjih. Prav te orlovske zaponke vračajo podobi orla spet stari pomen simbola moči in nadrejenega položaja, le da so tokrat pojmovane veliko bolj osebno. Orlovske zaponke iz Kranja, Ptuja, Slovenjega Gradca in Žal pri Zasipu so zelo pomemben del evropske zlatarske proizvodnje in s tem dobro kažejo na vključitev slovenskega prostora v zahodnoevropski prostor. VIER ADLERFIBELN AUS DEM HOCHMITTELALTER Gegenstand der Abhandlung sind vier Adlerfibeln aus dem Hochmittelalter, die als Grabbeigaben im Gebiet Sloweniens gefunden wurden, und zwar in Kranj, Ptuj, Slovenj Gradec und Zale bei Zasip. Dabei handelt es sich um runde gegossene Bronzefibeln mit eingesetztem Email, die wegen der Technologie selbst sowie wegen des Adlermotivs zusammen mit Fibeln aus Judendorf, Krungl, Burg Oberwangen, “Hasenburg”, Mainz und Trier der Gruppe der Adlerfibeln zugeordnet werden können, ihr Entstehungsort kann jedoch aus Mangel an archäologischen Funden und Quellen nicht bestimmt werden. Dennoch kann man sich ein Bild davon machen, welche Bedeutung diese Adlerfibeln für jene Zeit hatten, wenn man die Herstellung der Fibeln im Zentrum des Ottonischen Kaiserreichs allgemein in Betracht zieht. Sie zeigt nämlich Unterschiede und Verbindungen zwischen den einzelnen Teilen des Reiches. Im Norden und Nordwesten wurde Silberschmuck mit abstrakter Ornamentik (eine große Fibel, Ringe und Halsband) getragen, im Süden und Südosten dagegen Bronzeschmuck (halbmondförmige Ohrringe, Schläfenringe, seltener Fibeln), dessen eminentesten Teil gerade die Fibeln darstellen, die alle ein christliches Symbol zeigen (Kreuz, Lebensbrunnen, Agnus Dei, Lebensbaum, Daniel in der Löwengrube, Adler). Fibeln, die charakteristisch für nördliche Gegenden sind, kommen auch in südlichen Regionen und umgekehrt vor. Diese Feststellungen lassen sich auch auf die Fibelgruppe mit Adlerfigur übertragen, von denen sechs in einem von den Slawen besiedelten Gebiet aufgefunden wurden, zwei in der Umgebung von Bern in der Schweiz, zwei hingegen im Ruhrgebiet (Mainz, Trier). Sie wurden in Orten entdeckt, die bedeutende Zentren waren, und weisen deswegen darauf hin, daß sie von Frauen adliger Herkunft getragen wurden. Die Verbreitung dieser, aber auch anderer Fibeln, zeugt davon, daß diese Fibeln keine Besonderheit, kein besonderes Kennzeichen der Köttlacher Kultur darstellen, sondern Ausdruck eines allgemeineren Geschmacks sind. Sie wurden in den Werkstätten in Mainz und südlich davon hergestellt, denn die Mainzer Werkstätten konnten nicht das ganze Kaiserreich damit beliefern; folglich befanden sich etliche Werkstätten auch im Gebiet der Köttlacher Kultur. Gegossene emaillierte runde Bronzefibeln waren in der zweiten Hälfte des 10. und am Anfang des 11. Jahrhunderts in Mode (in einer Zeit, in die auch die behandelten Fibeln datiert werden). Sie wurden massenweise hergestellt und in dem ganzen Kaiserreich verkauft, und zwar mit Hilfe von Musterbüchern, die nicht nur den Goldschmieden als Vorlage dienten, sondern auch breitere Verwendung fanden, wovon die kleinen Steinfiguren für das Tabula-Spiel und andere Spiele zeugen. Die Darstellung der Adler auf hochmittelalterlichen Fibeln nimmt in ikono-graphischer und formaler Hinsicht ihren Ausgang in der römischen Kunst. Hier war der Adler das Symbol der Kraft und des Sieges des Jupiter und damit des Kaisers selbst. Auch auf gotischen Adlerfibeln symbolisiert der Adler die Macht. Das Christentum verband den Adler mit Christus. In einer solchen Verbindung begegnen wir der Adlerfigur auf merowingischen runden flachen Fibeln, wo es sich um betont realistische Darstellungen handelt. Hier gesellen sich dem Adler noch andere Symbole hinzu, die Christi Auferstehung, Himmelfahrt oder Sieg darstellen. Adlerfibeln aus der zweiten Hälfte des 10. und vom Anfang des 11. Jahrhunderts, zu denen auch unsere Fibeln aus Kranj, Ptuj, Slovenj Gradec und Zale bei Zasip gehören, weisen eine äußerst schematisierte Adlerfigur auf und auch die Bedeutung der Adlerfigur hat sich bereits verändert. Jetzt gewinnt der Charakter des Trägers an Bedeutung - sie wird zum Symbol seiner Macht, seiner Stellung in der Gesellschaft. Diese Fibeln stellen auch die Grundlage dar für die Gestaltungsart des Adlers in den folgenden Jahrhunderten. Das beweisen bereits zwei Fibeln aus dem Schatz der Königin Agnes aus Mainz aus dem zweiten Drittel des 11. Jahrhunderts und die Fibeln aus dem 13. Jahrhundert (die Fibel aus Mainz, die Fibel der Goldenen Madonna...), wo es sich bereits um eine ganz selbständige Darstellung des Adlers (ohne Unterlage) handelt. Die Adlerfibeln aus Kranj, Ptuj, Slovenj Gradec und Zale bei Zasip stellen einen bedeutenden Teil der europäischen Goldschmiedekunst dar und weisen damit deutlich auf die Verbindungen des slowenischen Raumes mit dem westeuropäischen hin. SIMBOLIZEM TAROKA Renesančni neoplatonizem in ikonografija zgodnjih italijanskih tarokov Tine Germ, Ljubljana “V občestvo bogov pa ni dano priti nobeni duši, ako se ni ukvarjala s filozofijo in ne odide povsem čista s sveta: to je namenjeno samo ljubitelju modrosti. ” Platon Tarok ali carte da trionfi, kakor so v 15. stoletju imenovali te imenitne karte, je s svojo bogato ikonografijo še zmeraj izjemno privlačen predmet raziskav strokovnjakov z različnih področij. Že bežno poznavanje dvaindvajsetih adutov, značilnih za igro, upravičuje zanimanje, ki pa je na žalost pogosto enostransko in nekritično. Le temeljita ikonološka študija lahko v zadostni meri osvetli celotno širino problema ter odgovori na vprašanja o nastanku, vsebini in vlogi taroka. Pogled na rezultate dosedanjih raziskav kaže, da se mnenja strokovnjakov o vsebini zgodnjih italijanskih tarokov1 precej razlikujejo,2 vse bolj pa se uveljavlja prepričanje, da se je tarok izoblikoval v okviru idejnega sveta renesančnega neoplatonizma. Obširnejše študije v tej ' V prvi vrsti gre za taroke iz skupine Visconti-Sforza in še posebej za najpopolneje ohranjen, t. i. Pierpont Morgan-Bergamo komplet, ki je nastal okrog leta 1450 v Milanu. Za podatke o omenjenem kompletu cf. Stuart R. Kaplan: The Encyclopedia ofTarot, I, II, U.S. Games Systems, Inc., New York 1978 in 1986 (od tod citirano Kaplan: The Encyclopedia). 2 Gertrude Moakley v svojem članku The Tarnt Trumps and Petrarch ’s Trionfi (Bulletin of the New York Public Library, 60/2, 1960, p. 15) tarok povezuje s Petrarcovo pesnitvijo Trionfi in deset let kasneje v knjigi The Tarot Cards Painted by Bonifacio Bembo (New York 1966) postavlja nekoliko spremenjeno teorijo o taroku kot ilustraciji pustnega karnevalskega sprevoda. John Shephard vidi v njem kozmografski sistem s poudarjenimi astrološkimi vsebinami in elementi klasične mitologije (John Shephard: The Tarot Trumps: Cosmos in Miniature, Wellingborough 1985). Avtorji knjige Tarocchi (Giordano Berti, Pietro Marsilli, Andrea Vitale: Tarocchi: Le carte deldestino, Faenza 1988) ob celostni ikonografski analizi poudarjajo kozmološke in magične vsebine... Osnovno (v nekaterih primerih na žalost precej skromno vsebinsko interpretacijo) vsebuje tudi omenjena Enciklopedija taroka (Kaplan: The Encyclopedia). smeri sta zastavila Michael Dummett in Robert V. O’Neill,3 ki opozarjata, da se v renesančnem neoplatonizmu združujejo tradicije, katerih vsebine lahko prepoznamo v taroku (od astrologije, gnosticizma, misterijskih religij, hermetizma do krščanskega in židovskega misticizma ter elementov magije), in da je neoplatonistični odnos do izražanja v simbolih botroval oblikovanju tarokov ter zato predstavlja tudi osnovno vodilo za njihovo interpretacijo. Prav tako sta ideja stopnjevite urejenosti kozmosa, ki se odraža v hierarhični strukturi taroka, in motiv vzpenjanja duše skozi stopnje, ki vodijo k spoznavi idealnega prapočela, značilni potezi omenjene filozofije. Pri orisu renesančnega neoplatonizma se avtorja osredotočata na vodilna predstavnika, Marsilia Ficina in G. Pica della Mirandola, pri čemer je v njunem pisanju opazna nelagodnost, ki izvira iz nezadostno pojasnjenega časovnega razkoraka med pojavom taroka (najverjetneje konec tridesetih oziroma v začetku štiridesetih let 15. stoletja) ter prvim večjim razcvetom italijanskega neoplatonizma v drugi polovici stoletja. Poleg tega je pozornost, ki jo posvečata vlogi omenjenih tradicij, nekoliko presenetljiva, ko je vendar ikonografijo taroka moč razložiti tudi znotraj ožje filozofskih vsebin neoplatonizma. Zato je vredno opozoriti, daje omenjena filozofija z Nikolajem Kuzanskim (čigar vloga v Italiji in vpliv na italijanske kolege je izjemnega pomena) že v času okrog leta 1440 dosegla stopnjo razvoja (in predvsem priljubljenosti v izbranih intelektualnih krogih), ki lahko pojasni zgodnji nastanek taroka in da neoplatonistična predelava platonskega mita o duši z nekaj slikovitimi dopolnili gnostičnega in misterijskcga izvora predstavlja vsebinski okvir, v katerem dvaindvajset tarokov najde svoje mesto in v celoti zadovoljivo ikonografsko interpretacijo. Z mislijo na kompleksnost ikonografije taroka in ob upoštevanju dosedanjih izsledkov želi pričujoči prispevek z večjim poudarkom na filozofskih vsebinah neoplatonizma v nekaj potezah začrtati tezo, da tarok ilustrira na platonskem mitu temelječe mistično potovanje duše. Na prvi pogled je razvidno: tarok je skrbno pretehtan, hierarhično zgrajen sistem, katerega ikonografija kaže, da imamo opraviti s skrito vsebino, ki se razodeva skozi dvaindvajset premišljeno oblikovanih simbolnih podob. Ikonografska zasnova, ki nima pravega prednika v vsej zahodnoevropski umetnosti, priča, da gre za nov, enkraten in celovit koncept, ki sicer ni zgrajen ex nihilo, nasprotno, uporablja skoraj same uveljavljene ikonografske motive, le da so zbrani v navidez povsem nezdružljivi postavi. Tako na tarokih srečamo like družbenega življenja, t. i. personae (Norček, Čarodej, Cesar, Cesarica, Papež, Papežinja ali Velika svečenica, Puščavnik ali Starec s peščeno uro), ki jih poznamo iz najrazličnejših ikonografskih sklopov, kot druščina pa so še najbližje moralistični temi, znani pod imenom humanae conditiones. Tu so motivi, ki spadajo v železni repertoar krščanske ikonografije - kardinalne 3 Michael Dummett: The Game ofTarot, London 1980; id.: The Visconti-Sforza Tarot Cards, New York 1986 in številni članki v Journal of the International Playing Cards Society, Robert V. O’Neill: Tarot Symbolism, Lima (Ohio) 1986. kreposti (karteMoč, Pravica, Zmernost) in štiri poslednje stvari - smrt (Smrt), sodba (Sodba), nebo (Svet) in pekel (Hudič). Ob tem najdemo še široko uveljavljene motive, ki ne pripadajo kaki ožji tradiciji - Zaljubljenca, Zmagoslavni voz in Kolo sreče, pa dva nekoliko posebna motiva na kartah Obešenec in Stolp. Raznolikost in navidezna nezdružljivost motivov, ki so iztrgani iz običajnih ikonografskih tem, dajeta misliti, da je neznanega oblikovalca taroka zanimala le temeljna simbolna vrednost posameznega motiva ali lika, primarna, ne pa določenemu tematskemu kontekstu prilagojena vsebina in da izbor, raba in zaporedje temeljijo na kriteriju primernosti in uporabnosti za ilustriranje nove, globlje vsebine, ki ustvarja smiselno vez med njimi. Povedano drugače: stari motivi z uveljavljeno simbolno vsebino služijo za pripovedovanje nove ali vsaj na novo oblikovane zgodbe. Kot rečeno, izhajajo temeljne ikonografske premise iz idejnega sveta renesančnega neoplatonizma in nekoliko podrobnejši pogled na niz adutov potrjuje prepričanje, da je tarok antropocentrični kozmografski sistem, ki v svojih večplastnih simbolnih podobah na izjemno izviren način ilustrira mit o mističnem potovanju duše, in da smemo v taroku videti humanistični odgovor na dogmatsko salvatio animae katoliške cerkve, ki je bila za razgledane in predvsem z novim samozavedanjem oborožene duhove vse manj sprejemljiva.4 Ob osnovnem motivu lahko v taroku prepoznamo vsebine različnih tradicij, kar priča o širokih obzorjih oblikovalca, harmonično ujemanje in dopolnjevanje ter sijajna ideja o igri kot sredstvu za njihovo izražanje pa kaže izvirnost misli in redko iskrivost duha. A ostanimo pri kartah in si oglejmo tradicije, ki se zrcalijo v trionfih. Klasična mitologija ima v izvirni ikonografiji taroka šibak vpliv, ki pa se že v drugi polovici 15. stoletja močno okrepi. To je razvidno iz mnogih primerov; še posebno ilustrativen je znameniti komplet Visconti-Sforza5, ki je nastal sredi stoletja in vsebuje le malo elementov klasične mitologije. Izjema so aduti, ki so v zadnji četrtini stoletja nadomestili šest izgubljenih tarokov originalnega niza. Kar pet od njih nosi klasične motive! Tako krilati genij z antropomorfno oblikovano sončevo kroglo v rokah predstavlja Sonce, pri 4 Razvoj humanizma jc z novim odnosom do človeka in prevrednotenjem vrednot nujno trčil ob cerkev in z dvomom v njeno nesporno avtoriteto zamajal tudi kredibilnost nauka o zveličanju duše. S tem se je odprlo pereče vprašanje prave poti in humanisti so vztrajno iskali novo, odvečnega dogmatskega balasta očiščeno rešitev. Iskanje poti, ki naj vodi v resnično odrešitev duše, je značilna komponenta duhovne klime dobe in se najočitneje kaže v odnosu do življenja in smrti, pri čemer je življenje vse bolj pojmovano kot možnost, ki nam je dana, da ustvarimo nekaj, česar smrt ne more pokositi. (Odlično sliko omenjenega odnosa najdemo v knjigi Alberta Tenentija Občutek smrti in ljubezen do življenja v renesansi, Studia Humanitatis, 1. 2, Ljubljana 1987.) Resnična rešitev je torej v poudarjeni aktivni vlogi posameznika, ki se s svojim ustvarjalnim delom, znanjem in še posebej s hotenjem po znanju izgrajuje ter s ponotranjeno osebno vero išče poti k Bogu. 5 Gre za že omenjeni komplet iz skupine tarokov Visconti-Sforza, t. i. Pierpont Morgan-Bergamo Visconti-Sforza komplet, ki je razdeljen med Pierpont Morgan Library, New York in Accademia Carrara, Bergamo, medtem ko je del kart še zmeraj v zasebni lasti družine Colleoni v Bergamu. čemer je šel ustvarjalec tako daleč, daje sonce jasno priličil Apolonovi glavi. Luna, Zvezda in Zmernost so upodobljene kot ženska božanstva v oblačilih, ki se zgledujejo po grški antični noši. Luna je z atributom loka izenačena z Artemido-Diano, medtem ko je žena z zvezdo, ki jo kot luč dviguje nad sabo, Afrodita-Venera, gospodarica zvezde Danice. Mitološki vpliv je pri novih adutih tako močen, daje personifikacija krščanske kreposti Fortitudo, ki se običajno pojavlja na karti Moč, zamenjana z motivom Herakleja, ki ubija nemejskega leva. Novi aduti si tudi v likovnem izrazu prizadevajo biti klasični, tako da je Nebeški Jeruzalem na karti Svet upodobljen v značilnem antičnem medaljonu, ki ga nosita krilata genija. Klasična mitologija je v drugi polovici 15. stoletja močno vplivala na ikonografijo taroka in kmalu so nastali kompleti, ki so izrazito mitološko obarvani ter so počasi izgubili stik z izvirno ikonografsko zasnovo/’ Slednja je najbolje ohranjena v Marsejskem taroku, kjer so klasični motivi redki in se praviloma povezujejo z astrološkimi ter tako opozarjajo na drugo pomembno tradicijo, ki se zrcali v taroku. Vez predstavljajo planetarna božanstva, ki jih zlahka prepoznamo v nekaterih likih s kart. V Čarodeju se skriva Merkur, prvi mojster magije in najrazličnejših veščin, učitelj in psihopomp. Cesarica je Venera, boginja ljubezni, tokrat še posebej v svojem aspektu plodnosti. Cesar ni nihče drug kot mogočni vladar Jupiter. Zmagoslavni voz je seveda Marsov bojni voz in starec s peščeno uro (Puščavnik) je starešina Saturn. Tu sta še Luna in Sonce, vsak s svojo karto, ki nosi njuno ime. Zanimivo je, da v taroku ne najdemo kart, ki bi jih lahko povezali z dvanajstimi zodiakalnimi znamenji. (Nekaj navideznih podobnosti nas ne sme zapeljati.)7 To po svoje govori v prid tezi, daje tudi vloga astrologije pri oblikovanju taroka drugotnega pomena. Vendar ima astrologija s tarokom nekaj skupnih vsebinskih potez, ki jih ne kaže prezreti. Oba imata kozmografski značaj in izražata sorodno prizadevanje. Proučevanje zvezdnih vplivov je imelo od nekdaj za cilj spoznavanje skritih zakonitosti, ki vladajo kozmosu. To hotenje prepoznamo tudi v taroku, saj je, kot bomo videli, prvi del potovanja posvečen prav odkrivanju in obvladovanju sveta. Tako astrologija kot tarok obenem služita spoznavanju človeka in njegove narave, kajti obema je skupna ideja o makrokozmosu, ki se zrcali v mikrokozmosu, in je torej odkrivanje enega nujno tudi spoznavanje drugega. Toda med astrologijo in tarokom obstaja bistvena vsebinska razlika. Astrologija ne sega preko meja nebesnih sfer in sc omejuje na proučevanje zvezdnih 6 Med močno mitološko obarvanimi “taroki”, natančneje, taroku podobnimi kompleti so: Tarocchi di Mantegna, Bibliotheque Nationale, Paris, Minchiate (več različnih kompletov hranijo številni muzeji od Londona do Budimpešte), fragmenti v zbirki Castello Sforzesco, Milano, komplet Sola-Busca, Albertina, Dunaj, “klasične tarok” karte, Bibliotheque Municipale, Rouen, itd. 7 Tu so predvsem podobe kardinalnih kreposti, ki naj bi odgovarjale znakom Tehtnice (Iustitia, VIII), Leva (Fortitudo, XI) in Vodnarja (Temperantia, XIV). Vendar to ni verjetno, saj bi prisotnost treh zodiakalnih znamenj nujno zahtevala še ostalih devet (kot jih najdemo v Minchiatah). Ob tem je treba povedati, da se poskusi povezovanja posameznih adutov z zodiakalnimi znaki začenjajo šele s francoskim okultizmom 19. stoletja. vplivov na človeka. Človek se lahko s poznavanjem le-teh izogne slabim vplivom in izkoristi ugodne, ne more pa vplivati na delovanje planetov in komunikacija je vedno le enosmerna - večna interpretacija planetarnih vplivov. Tarok se v nasprotju s tem ponaša z bogatejšo ikonografijo, ki opozarja, da se njegov svet ne konča pri planetih in njihovem delovanju. Slike smrti, vstajenja in nebes govorijo o stvareh, ki so onstran planetarnih sfer, so simboli, ki služijo spoznavi najvišjega, tega, kar je prvo in zadnje, začetek in konec vsega. Pri tem je v taroku ves čas navzoča misel o aktivni vlogi človeka v kozmosu. Renesančni mag, ki ga vidimo v Čarodeju, stoji nad zvezdami in je lahko njihov vladar, saj služijo njegovi volji zato, ker pozna in obvladuje principe njihovega delovanja.8 V taroku torej najdemo nekaj vsebin, ki se ujemajo z astrološkimi; za nekatere ikonografske motive se celo lahko zdi, da bi utegnili biti prevzeti neposredno iz bogatega likovnega besednjaka astrologije, tako da vpliva te tradicije ne moremo zanikati. To še toliko bolj velja za gnosticizem in misterijske religije, tradicije, ki so v času resda precej odmaknjene, a, kot kaže ikonografija kart, ob rojstvu taroka še kako žive in vplivne. V njih najdemo vsebine, ki se povezujejo z osnovnim motivom in nas pripeljejo k samemu jedru taroka. Gnosticizem, po mnenju mnogih prva univerzalna religija, je zapleten konglomerat izrazito mističnih filozofsko-religioznih nazorov, ki so s presenetljivo spekulativno močjo oblikovali bogato kozmološko-antropološko strukturo teologije, v kateri osrednje mesto zavzema mit o duši, ujeti v spone sveta, in njeni odrešitvi v iskanju boga. Filozofsko ozadje je jasno prepoznavno in mit o potovanju duše, čudovita prispodoba, ki jo je uporabil Platon, se je v skladu z manj filozofskimi, zato pa toliko močneje izraženimi verskimi potrebami, slikovito razrasel.9 Večina tarokov se lepo ujema s ključnimi 8 V tem duhu je treba razumeti stihe G. Pica della Mirandola, ki so jih velikokrat zmotno in brez pravega poznavanja njegovega odnosa do astrologije navajali v dokaz, da je Pico v celoti zavračal vplive zvezd: "El re e il savio son sopra le stelle, onde io son fuor di questa vana legge: e i buoni punti e le buotie or son quelle che l’uom felice da se stesso eiegge. ” Cf. Eugenio Garin, G. Pico della Mirandola, v: Storia della Jllosofia italiana, Milano 1947. Poglavje o Picu della Mirandola prevedeno tudi v slovenščino v izboru del z naslovom Spisi o humanizmu in renesansi (E. Garin: Spisi o humanizmu in renesansi, Studia Humanitatis, 1. 7, Ljubljana 1993.) 9 Miti različnih gnostičnih cerkva se med seboj seveda razlikujejo, osnovna vsebina pa ostaja enaka. Kratek oris naj služi večji nazornosti pri iskanju stičišč z ikonografijo taroka. Bog je s svojo modrostjo (Sophia) in kreativno močjo (Dynamis) ustvaril kozmos in postavil svoje namestnike (Archontes), da mu vladajo. Najvišji med arhonti, Demiurg, je postal ljubosumen na božansko kreativnost in ga je sklenil posnemati. Tako je ustvaril Zemljo in jo obdal s planetarnimi sferami. V ta svoj mali kozmos je ujel del božanske luči, ki omogoča njegov obstoj. Božanska luč je človeška duša, ki je ujeta v materijo in podvržena njenemu vladarju, vendar je v sebi ohranila spomin na svojo pravo domovino. Edini način vrnitve je, da človek prepozna resnično naravo svoje duše in prividnost elementi zgodbe. Prvi del potovanja obsegajo karte od I. do XI. Duša je ujeta v telo in prisiljena bivati v materialnem svetu, ločena od boga. Vse dokler se ne začne spominjati svoje božanske narave, živi brez globlje vednosti o sebi in svoji nalogi. Takšno stanje je ilustrirano v Norčku. Razvijanje zavesti o sebi, duša, ki se začenja spominjati in spozna svojo nalogo ter dobi moč obvladovanja sveta okrog sebe, je stopnja, ki se odraža v Čarodeju. Božja modrost, gnostična Sophia (Velika svečenica) in božanska življenjska moč -Dynamis (Cesarica) stojita ob strani duši, ki se bojuje z arhontom profanega (Cesar) in sakralnega (Papež) sveta, pri čemer mora premagati dva največja izziva - svetno ljubezen (Zaljubljenca) in slavo (Zmagoslavni voz). To seveda pomeni odpoved svetu (Puščavnik), kar je rezultat poglobljenega in pravilnejšega odnosa (Pravica). Za nadaljevanje poti mora duša spoznati in sprejeti gibanje usode, v katero je ujeta (Kolo sreče), saj se šele zdaj lahko uspešno spopade z dvojno naravo svojega bivanja in obvlada nižji, materialni del (Moč). Tu se začenja drugi, težji del potovanja, ki vodi do srečanja z Demiurgom, znamenito potovanje v podzemlje, ki ga pozna večina mitologij in verstev ter je še posebej značilno za misterijske religije. Misterijskc religije izvirajo iz enako odmaknjenega časa kot gnosticizem, s katerim delijo skupen osnovni motiv duše, ki išče odrešitev. Njihovo poznavanje v renesansi je bilo slabo, a zanimanje zanje je bilo brez dvoma veliko.1" Dobro znan je bil vsaj en avtentičen zapis, ki zaradi mojstrskega orisa mi-sterijskih skrivnosti še danes predstavlja dragoceno pričevanje - Apulejeve Metamorfoze. Čeprav Apulej o svoji posvetitvi v misterije Velike Izide govori skrajno skopo in le v prispodobah, nas opis mističnega potovanja v navidezno smrt in ponovno življenje zbode v oči zaradi sorodnosti z vrsto tarokov. Tako se glasi drobec, s katerim nas Apulej kljub najstrožji prepovedi popelje v središče dogajanja: “Prišel sem do roba smrti, stopil na prag Prozerpinin in med vrnitvijo me je neslo skozi vse prvine vesolja; sredi noči sem videl sonce, sijoče v slepeči bleščavi, prišel do bogov spodnjega in zgornjega sveta in častil sem jih iz obličja v obličje”." Osnovni elementi - prostovoljni pristop k misterijem, občutje smrti, trda tema, bogovi spodnjega sveta, naraščajoča svetloba, srečanje z boginjo v njeni polni bleščavi - se tako ujemajo z motivi na tarokih, da se zdijo slednji kot ustvarjeni zanje. Izhodišče potovanja v podzemlje je Moč, enajsti sveta, ki ga obdaja, s čemer ta neha obstajati in se razblini kot iluzija, duša pa se svobodna vrne domov. 111 Podobno kot gnosticizem, s katerega elementi se pogosto povezujejo, tudi misterijske religije dolgujejo svojo razširjenost in trdoživost dejstvu, da so zadovoljevale temeljne zahteve človeka v novonastalih razmerah helenizma, ko je vera v stare lokalne bogove v večini primerov izgubila moč in je na tem področju zazevala tesnobna praznina. Antropocentrično obarvana razlaga kozniosa in z naukom o osebni odrešitvi zadovoljena temeljna potreba po varnosti je pritegnila ljudi ne glede na njihovo narodno ali versko pripadnost in ostala aktualna dolga stoletja, še posebej v kriznih trenutkih zgodovine. Porajajoči se novi vek je bil vsekakor tudi čas krize, zato povečano zanimanje za misterije v renesansi ne preseneča. 11 Apulej: Metamorfoze (prev. P. Simoniti), Ljubljana 1981, p. 355. adut, ki stoji na sredi med Čarodejem (iniciant, duša) in Svetom (končni cilj), karta, ki predstavlja zmago duhovnega (človek) nad materialnim (lev). Iz prevlade duhovnega nad telesnim sta porojena moč in pogum, ki sta potrebna za pot. Obešenec simbolizira prostovoljno dejanje samožrtvovanja. To je začetek poti, prag podzemlja. Smrt je metamorfoza, ki omogoča prehod v svet teme. Zmernost, ki predstavlja notranjo uravnoteženost, je vodnik na poti.Hudič pomeni srečanje s silami zla, “bogovi spodnjega sveta”, (gnostičnim Demiurgom). Srečanju sledi strela, ki zruši kraljestvo teme (Stolp) in začenja se potovanje skozi nebesne sfere, koder dušo vodi naraščajoča svetlobaZvezc/e, Lune in Sonca. Sledi rojstvo v novo svetlobo (Sodba), v katero kliče bog, in končno tisto najvišje - “čaščenje iz obličja v obličje” (Svet). Potovanje je tako končano. Z njim smo skozi gnosticizem in misterijske religije oziroma njunih temeljnih vsebin zarisali vodilni motiv taroka, za širše umevanje ikonografije in njenega strukturnega koncepta, interpretacijsko metodo in končno za sijajno zamisel o igri kot načinu predstavitve pa se moramo ozreti k filozofiji, ki je zibelka taroka. Renesančni neoplatonizem ni samo filozofska smer ali filozofija v ožjem pomenu besede, saj v sebi združuje tudi nefilozofske vsebine od gnosticizma in hermetizma, elementov klasične mitologije, misterijskih religij in številčne mistike, do astrologije in magije, predvsem pa je v sinkretističnem duhu izoblikovan svetovni nazor, način mišljenja in tvorna intelektualna drža. Stapljanje raznorodnih tradicij, iskanje skupnih vsebin, ujemanj in sorodnosti je rezultat prizadevanj, ki služijo enemu samemu cilju - spoznavi človeka in njegovega mesta v kozmosu, pri čemer naj bo sleherno spoznanje potrditev vere v edinstveno vlogo individua, v njegovo izbranost, da kot edino bitje odseva resnično podobo boga, in ni samo ustvarjeno po božji podobi ter postavljeno v svet, da mu vlada, temveč obdarjeno tudi z močjo, da se vrne v svojo nebeško domovino. Odlično pojmovanje človeka, ki je zaobjeto v tej veri, najdemo že pri Platonu, Plotin pa gaje še povzdignil, saj v človeku in še posebej v umetniku vidi bitje, ki poseduje božansko kreativno silo, demiurga, ki se z ustvarjanjem lepega prilikuje samemu bogu. Modrec in umetnik, tvorec in vladar, to je renesančni mag, kot se zrcali v Čarodeju. Prav tako je razpetost med tuzemskim in onostranskim, med pojavnim svetom in svetom idej, ki je značilna za platonizem, razpoznavna tudi v taroku. Kozmična hierarhija emanacij, s katero Plotin v svojem nauku o izžarevanju Enega premošča to razpetost, se vsaj kot ideja zrcali v stopnjeviti urejenosti taroka, kjer se med Čarodejem (I) in Svetom (XXI) v premišljenem zaporedju zvrstijo aduti kot vrsta posredništev med obema poloma. Če se ob tem spomnimo, da so že poznohelenistični neo-platonisti - Jamblih, Proklos in Psevdo Dionizij Areopagit - bogato razčlenili shemo posredništev ter vsak po svoje naredili korak k razumevanju teh stopenj kot poosebljenih božanskih sil, se zdi misel o tarokih - simbolnih upodobitvah, ki ponazarjajo posredništva, toliko verjetnejša.12 Od vsega začetka se hierar- 12 Jamblih je v svojem sistemu med Eno in svet postavil celo vojsko bogov, božanstev, nebesnih duhov, nadangelov, angelov in demonov. Podobno shemo je izoblikoval hična shema in vrstenje božanskih posrednikov v neoplatonizmu tesno povezuje s številčno mistiko, in čeprav v tem okviru ni prostora za natančnejšo predstavitev njenega vpliva na ikonografijo in strukturni koncept taroka, ne moremo mimo, ne da bi vsaj nakazali nekatere povezave. Številčna mistika se skriva tako v številu kot v zaporedju tarokov. Le-teh je dvaindvajset - število črk židovske abecede in sveto število židovskega misticizma, katerega vpliv na renesančni neoplatonizem je nesporen. Oštevilčenih tarokov je enaindvajset - število z zelo bogato simbolno vrednostjo, katerega posebna odličnost je v tem, da je zmnožek dveh najsvetejših števil - trojke in sedmice. Triadna struktura je, kot priča večina kozmogonij, teogonij, religij in filozofskih sistemov, od nekdaj temeljni vzorec za umevanje stvarstva in njegovega linearnega ali v krogu sklenjenega razvoja. V ikonografiji taroka je tridelni sestav dovolj očiten: neoštevilčeni./Vo/re& potuje skozi tri sekvence adutov. Prvi del poti (od I do VII) predstavlja odkrivanje in obvladovanje mundanih sil, drugi (od VIII do XIV) odpovedi svetu in spoznavi njegove prividnosti, tretji del (od XV do XXI) je zmaga nad svetom materije in potovanje duše skozi nebesne sfere do vrnitve v nebeško domovino. Sedmica je izrazito mistično število in najpopolneje simbolizira v sebi zaključeno celoto. (Tako vse od začetkov pitagorejske številčne mistike do krščanskega misticizma in še posebej pri Proklu, kjer je ob trojki temeljno število v organizaciji kozmične hierarhije.) Veliko mistično potovanje je razdeljeno na tri v sebi zaokrožene enote, potovanja skozi tri svetove - vidni svet, podzemlje in svet nebesnih sfer. Ob osnovni razdelitvi je seveda tudi individualna vsebina tarokov usklajena s simbolno vrednostjo števila, ki določa njegovo mesto v zaporedju. Da pri vplivu številčne mistike in primerjavi tarokov s posredništvi v kozmični hierarhiji nismo zašli na krivo pot, nas prepriča taroku podoben ikonografski sestav, znan pod imenom Tarocchi di Mantegna. Le-ta jasno kaže svojo odvisnost od ikonografije taroka, ki je deloma spremenjena in osiromašena, zato pa močno razširjena v novi smeri - precej natančnejši shemi neoplatonistične vizije kozmosa. Tokrat ni nobenega dvoma več: motivi so opremljeni z napisi, ki opredeljujejo vsebino, in števili ter črkami, ki določajo njihovo mesto v sistemu.13 Ena od bistvenih razlik je v tem, da Tarocchi di tudi Proklos in Psevdo Dionizij Areopagit je v svojem znamenitem De coelesti hierarchia med boga in človeka postavil devet angelskih korov, ki poosebljajo stopnje in atribute božanske kreativnosti. Takšne spekulacije seveda niso ostale brez vpliva na renesančni neoplatonizem in njegovo vizijo kozmosa. 13 Petdeset grafik, razdeljenih v pet skupin, ilustrira: 1. človeška stanja ali družbene stopnje (od berača in služabnika do cesarja in papeža), 2. Apolona in zbor devetih muz, 3. svobodne umetnosti in vede, 4. kreposti in kozmične principe, 5. nebesne sfere. Popoln seznam z vsemi imeni tarokov je objavljen v številnih publikacijah in seveda tudi v Enciklopediji taroka (Kaplan: The Encyclopedia). Mantegna kažejo kozmično hierarhijo v smislu nazorne, enopomenske predstavitve - od najvišjega (Prima causa) do najnižjega člena (Misero), medtem ko je v taroku hierarhija nekoliko manj razdelana (poudarek je na potovanju skozi stopnje in ne toliko na predstavitvi kozmosa) in s svojo dvoplastnostjo ves čas opozarja na temeljni princip organizacije, to je večkrat omenjeno teorijo o analognosti mikro- in makrokozmosa. Tako Čarodej ni samo podoba duše, ki se spominja in stopa na pot, ni samo začetek potovanja in najnižja točka v sestavu, temveč je tudi slika tistega najvišjega kozmičnega načela, prvega vzroka, ki se prebujen v spominu duše iskri kot odblesk sonca v ogledalu. Pogledano z druge perspektive: Velika svečenica ni le simbol božanske modrosti, Hagie Sophie, po kateri je ustvarjen univerzum, je obenem spominjanje nanjo, obujeno vedenje duše, s pomočjo katerega stopa na pot. Tudi analogni simbolizem, vsebinska bipolarnost na temelju misli o zrcaljenju makrokozmosa v mikro-kozmosu je dedič platonske filozofije. In če nekoliko pozorneje pogledamo analogno simboliko tarokov, odkrijemo še en značilni platonski motiv: nauk o anamnezi. Spominjanje duše ni le izvor sleherne človeške vednosti, je tudi prvi pogoj in edina možnost za začetek poti in uspešno potovanje. Zaman si Eros -demon vodnik, prizadeva dvigniti dušo v višje svetove, če v njej ni obujen spomin nanje. Korak nazaj na gosto zaraščeni stezi spomina je korak naprej na poti rešitve. Taroki so ilustracija te dvojne poti, arhetipski simboli bistvenih stopenj, kijih je treba prekoračiti. Kot taki imajo implicitno vsebovano aktivno magično moč, da vplivajo na duha tistega, ki se poglablja vanje in v njegovo zavest prikličejo doslej skrita znanja in vedenja. Z magijo smo zadeli na enega značilnih elementov renesančnega neoplatonizma. Zanj je bila magija, v plemenitem pomenu besede seveda, eden od bistvenih aspektov vednosti, ki so jo delili na praktično in teoretično. Če je filozofija pomenila teorijo, je magija predstavljala njeno uporabo v praksi, obe pa sta služili istemu cilju - spoznavi bistva stvari.14 Najboljši dokaz za vero v magično moč podob na kartah je njihova raba v okultne namene, ki se ne začenja šele, kot zmotno mislijo nekateri, v 18. stoletju, temveč je zgodovinsko izpričana že za 16. stoletje.15 A tudi mimo tega se ob tarokih velja spomniti misli Rudolfa Wittkowerja, ki pravi: “V resnici je večina umetniških del potencialno magična kakor tudi estetska... V dolgih obdobjih zgodovine umetnosti ni nikjer rečeno, kako in kje potegniti ločnico med estetsko 14 Za pojmovanje in vlogo magije v renesančnem neoplatonizmu cf. mdr.: Eugenio Garin, Magija in astrologija v renesančni kulturi (objavljeno tudi v: Spisi o humanizmu in renesansi, Studia humanitatis, I. 7, Ljubljana 1993), Paul Oskar Kristeller, L’etat present des etudes sur Marsile Ficin, XVI. Colloque international de Tours Platon et Aristote ä la Renaissance, Librairie philosophique J. Vrin, Paris 1976 in številna druga dela omenjenih dveh avtorjev. Poleg tega še nekaj odličnih prispevkov Erwina Panofskega, Fritza Saxla, Raymonda Klibanskyga, Hansa Ernsta Gombricha, Rudolfa Wittkowerja idr. 15 Prerokovanje s kartami prvi opisuje Francesco Marcolinovsvoji leta 1540 v Benetkah objavljeni knjigi z naslovom Le Sorti di Francesco Marcolino da Forli, intitolate Giardino di Duca di Ferrara, vendar omenjeno in v nekaj verzih orisano že v knjigi Chaos del Triperuno MerliniaCocaia leta 1527 (Merlini Cocai [psevdonim za Teofila Folenga]: Chaos del Triperuno, Venice 1527). in magično funkcijo. Pogosto sta obe tako tesno prepleteni, da jih nobena analiza ne more ločiti. ”16 O prevladujoči magični vrednosti tarokov govori tudi neopla-tonistično pojmovanje simbola, ki predstavlja eno najtesnejših vezi med tarokom in idejnim svetom renesančnega neoplatonizma. Bolj kot katerakoli filozofija se neoplatonizem odlikuje po odličnem smislu za slikovito izražanje v podobah in pretanjenem občutku za njihovo mistično vsebinsko noto, saj se mora idealistična filozofija, kot je pokazal že njen velik utemeljitelj, na najvišjih nivojih nujno zateči k simbolični logiki in mitološko-poetskemu jeziku. Od govorice metafor in simbolov do njenega likovnega udejanjanja ni tako velik korak, kot se morda zdi, in če prisluhnemo mislim neoplatonistov, spoznamo, da je izražanje v vizualnih podobah in simbolih najodličnejši in celo edini možni način zapisa najvišjih resnic in prave vednosti. Že Plotin je v skladu s Platonovim naukom o idejah govoril o likovnih simbolih kot o najčistejših podobah bistva: “Ne smemo misliti, da (v svetu uma) bogovi in blaženi gledajo aksiome (vidijo čiste resnice v obliki aksiomov); vse, o čemer govorimo, je tam čudovita podoba, kot se zamišlja, da obstaja v duši modreca; vendar podobe tam niso naslikane, temveč bivajoče. Zato so stari govorili, da so ideje bitja in biti. Zdi se, da so to razumeli egipčanski modreci... Kadar želijo zapisati neko modrost, ne uporabljajo česa, kar bi zamenjevalo glasove ali zaporedja zlogov, niti ne zlagajo besed in stavkov s pomočjo zaporedja črk, temveč prikažejo izhajanje tistega (božanskega lika) v napisih v templjih tako, da narišejo slike (ideograme) ter odredijo po eno sliko za vsako stvar. Tako je vsaka slika po svoje vedenje in modrost in substanca, vse to hkrati, ne pa razmišljanje in preudarjanje. ”]1 Misel, ki se kot rdeča nit vleče skozi vso evropsko kulturo, je bila v renesančnem neoplatonizmu tako široko sprejeta, daje večinoma postala pravilo in norma izražanja.18 Vplivala je tudi na Albertija, ki v osmem zvezku svojih Desetih knjig o arhitekturi pravi, da so vsi jeziki in pisave podvrženi času. Vedenje o njih se izgubi, pisava postane nečitljiva in jezik nerazumljiv. Egipčani so poznali to resnico, zato so svojo modrost zapisali v jeziku simbolov, saj so verjeli, da so simboli razumljivi vsakemu izobražencu, ne glede na to, kdaj in kje živi. Že razlog, ki ga navaja Alberti, bi bil lahko zadostna potrditev za mnenje, da je tarok likovni izraz temeljnih filozofskih naukov renesančnega neoplatonizma, miselnost samih neoplatonistov pa teorijo prepričljivo postavlja na trdne temelje. In ne samo to. Od jezika simbolov do osnovnega koncepta taroka in zamisli o igri kot o načinu za podajanje globljih filozofskih vsebin je le še korak. Kako razumeti sijajno idejo o igri, ki naj na simboličen način ilustrira bistvo neke filozofije in 16 Rudolf Wittkower: Interpretation of Visual Symbols, Thames and Hudson: London 1977, p. 187. 17 Plotin: Eneade, V.8. (o umni lepoti), 5. 20-25 in 6. 1-10 (prevod S. Blagojeviča), Beograd 1984. 18 Zasledimo jo pri vodilnih neoplatonistih, kot so Nikolaj Kuzanski, Marsilio Ficino in Giovanni Pico della Mirandola, odraža pa se seveda tudi v pisanju številnih manj znanih predstavnikov; sočasna likovna umetnost jasno kaže njen vpliv. (Za vpliv v likovni umetnosti so poleg že omenjenega Wittkowerjevega dela zelo ilustrativne študije E. H. Gombricha.) njeno mistično srž? Odgovor najdemo v misli Nikolaja Kuzanskega, najodličnejšega predstavnika neoplatonizma, čigar karizmatična osebnost je razvoju humanizma in platonske filozofije vtisnila neizbrisen pečat. Njegove besede o igri, ki določa bistvo človeka, so kot po meri ukrojene za tarok in razkrivajo ključno načelo ikonografske zasnove, namen in vlogo teh neobičajno zanimivih in privlačnih igralnih kart. Takole pravi avtorDocte ignorantie v enem od svojih manj znanih spisov: “Človek se od živali ne razlikuje po tem, da se lahko igra; tudi živali se igrajo. Toda dejstvo, da človek SKLENE, da bo IZNAŠEL novo igro, in sicer zavoljo tega, da bi s to igro na poseben način SIMBOLIZIRAL pomene biti, spoznavanja, gibanja, števil, itd, to je mogoče samo za človeka in označuje njegovo namembnost. ”19 Ko smo se na kratko ozrli po nekaterih vsebinah, ki se odražajo v taroku, nakazali strukturni koncept njegove ikonografije in opozorili na glavne značilnosti, zaradi katerih lahko igro trionfov razumemo kot simbolično predstavitev velike teme neoplatonizma, teme, kije v svojih bistvenih potezah zaobjeta v znamenitem, ničkolikokrat omenjenem mitu, nam ostane le še, da si nekoliko pobliže ogledamo osnovne simbolne pomene dvaindvajsetih tarokov in pospremimoTVo/rto na njegovem potovanju. Norček je v evropski kulturni tradiciji uveljavljen simbolični lik, ki v sebi združuje različne vsebine vse od pomilovanja vrednega ubožca do iskrivega duhoviteža in filozofa. A najsibo karkoli že, zmeraj se izmika iz okvira priznanih družbenih norm, tujec, blodeč nekje na robu družbe, in čeprav kar najpristneje povezan s svetom, vseeno ne od tega sveta, četudi do vratu v blatu, še zmeraj čist. Prav zato je v taroku simbol duše, ki brez spomina blodi po tujem svetu, duše, ki je izgubljena v materiji in kar se le da daleč od doma, a kljub vsemu v sebi ostaja nedotaknjena -anima Candida. Ko se v njej prebudi spomin na pravi dom in želja po vrnitvi, se brezciljno blodenje spremeni v veliko potovanje, ki poteka skozi preizkušnje, predstavljene na tarokih z arhetipskimi liki in situacijami, v srečanju s katerimi in v katerih se preobraža. Podoba z zavestjo o svoji božanski naravi oborožene duše je Čarodej (I), veliki mag, ki s svojim znanjem in močjo spoznava in si podreja svet. Čarodej predstavlja začetek poti in obenem odsev tistega prvega vzroka (prima causa), je slika urejajočega logosa in njegov svetni pendant, renesančni magus in utelešenje humanističnega pojmovanja Človeka. Velika svečenica (II) simbolizira modrost, globljo mistično vednost, ki se poraja v duši, kadar se z močjo spomina vrača v svet uma, v katerem kot vir slehernega vedenja vlada čista modrost, gnostična Sophia ali krščanska Divina sapientia, po kateri je bil ustvarjen univerzum in s pomočjo katere ga duša na novo spoznava. Cesarica (III) je velika mati, simbol plodnosti in obilja, neizčrpne regenerativne moči in življenja samega. V njej je jasno prepoznaven koncept ktonskega božanstva, Magna mater, ki sojo ljudstva antike častila pod različnimi imeni in se je v krščanstvo prenesla v aspektu Marije 19 Misel najdemo v spisu De ludo globi, vendar citirano po: Ernst Hoffmann, Nikolaus von Kues (oris njegove filozofije objavljen v Vorländerjevi Geschichte der Philosophie, I, Hamburg 1949, p. 283, dostopno tudi v slovenskem prevodu P. Simonitija). Mater omnium.20 Kot vladarica sveta je lahko duši sovražna, saj jo zadržuje v objemu svojih čarov, kot notranja ustvarjalna moč pa je odraz božanske kreativne sile - Dynamis, ki je ustvarila kozmos in s pomočjo katere si duša utira pot v višje svetove. Cesar (IV) je arhetipski lik očeta-vladarja, podoba reda, urejenosti in trdnosti sveta, porok varnosti in zakonitosti. Je par Cesarici, vrhovno uransko božanstvo različnih religij, v krščanstvu pa Kristus vladar in utelešenje ideje o cesarju kot njegovem namestniku na zemlji. V neopla-tonističnem kontekstu je Cesar materializiran logos - uobličena snovnost, svet, v katerega je duša ujeta in od koder se lahko reši le tako, da razpozna poteze pečata, ki ga je logos vtisnil materiji. Papež (V) je veliki svečenik, posrednik med bogovi in ljudmi, rimski Pontifex maximus, most med dvema svetovoma in Vicarius Dei. Simbolizira modrega posrednika in pozornega učitelja, je poglavar cerkve, dobri pastir, ki bdi nad verniki in njih zveličanjem. Tudi njegova simbolika je bipolarna: v višjem smislu je duši vodnik in opora, ki naj ohranja njeno budnost, v nižjem sta on in njegova cerkev samo posnetek duhovne hierarhije višjega sveta in stranpot, ki slepi dušo ter jo zadržuje v sponah sveta. Zaljubljenca (VI) ilustrirata priljubljeno temo o izboru med svetno in božansko ljubeznijo. Na dolgi poti je to ena od najtežjih preizkušenj, trenutek, ko mora popotnik ločiti božansko ljubezen od njenega mičnega posnetka - svetne ljubezni, ki ga vabi v svoje naročje. Nezadržno privlačnost in slast zemeljske ljubezni je mogoče premagati le z živim spominom na njen vzvišeni pravzor, ljubezen, ki vlada v svetu uma. Pri tem duši pomaga Eros, velika ustvarjajoča in oblikujoča moč kozmosa, o kateri govori Hesiod, in demon vodnik, kot ga pozna Platon, medtem ko njegov nagajivi dvojnik, slepi Kupido, mami dušo na kriva pota. Zmagoslavni voz (VII) je podoba zmagoslavja in slave, ki ju svet ponuja svojim ljubljencem. Zdaj zmagovalec nad svetom in silami, ki mu vladajo, je nekdanji Norček še enkrat na robu prepada, saj je v zmagoslavju skrita tudi slepa želja po novi moči in slavi, nenehno pehanje, ki zasužnjuje. Popotnik mora spoznati, daje blesk svetne slave minljiv in da obvladovanje sveta, ki mu je bilo namenjeno toliko truda, nikakor ni končni cilj, temveč le postaja na potovanju. Resnična slava ga čaka drugje. Do tja je še dolga pot in prvi korak je spremenjen pogled na svet. Nov pogled ponazarja Pravica (VIII), ki ni samo simbol pravičnosti, kreposti, brez katere bi popotnik ne prišel daleč v svojem iskanju, ampak se najtesneje povezuje z resnico, katere braniteljica je. V luči resnice se prvič pojavi dvom o vrednosti in resničnosti sveta ter se rodi 20 Babilonska Ištar, sirska Astarte, egipčanska Izida oz. Izida-Hator, grška Demetra in frigijska Kibela so le nekatera imena za boginjo mater v različnih religijah. Že v poznem helenizmu je prišlo do mešanja in stapljanja božanstev in Kibela, ki so jo Rimljani po zmagi nad Hanibalom začeli častiti kot zaščitnico Rima (preročišče jim je razodelo, da jih lahko pred zmagovitim kartažanskim vojskovodjo reši le “Magna Mater Deorum Ideae”), v sebi najpopolneje združuje razne vidike in uteleša idejo Velike matere (edini pravi tekmec ji je kasnejši kult Velike Izide [Isis Magnap. Oba, slednji še posebej, sta bila široko razširjena še v četrtem in celo petem stoletju, zato je treba dogmo o Mariji Theotokopos, sprejeto na koncilu v Efezu 431, razumeti kot premišljeno potezo cerkve, da bi v okviru krščanstva zadostila globoki ljudski potrebi po čaščenju Velike matere. spoznanje, da je pravi svet treba iskati v sebi in da je zmaga na polju svetnih vrednot majhna v primerjavi z zmago, ki jo popotnik izbojuje v sebi. Odpoved svetu, zaziranje vase, zavestno in pogosto do kraja mukotrpno iskanje po globinah spomina je predstavljeno v Puščavniku (IX), ki je simbol v samoto umaknjenega in vase iščočega asketa.Norček, ta simpatični vandrovček, ki na začetku poti zvedavo pohajkuje po svetu in je njegov spomin le speča iskra, je zdaj drugačen popotnik: obrača se proč od sveta in v njegovem iskanju ga zanesljivo vodi živ plamen luči, v katero se je tačas razgorela božanska iskra.21 Z odpovedjo svetnim hotenjem se razkadi megla zmot in iluzij - pred oči popotnika stopi podoba usode, ki večno kraljuje nad vsem spremenljivim. Kolo sreče (X) je simbol nestanovitnosti in minljivosti vsega, kar je pod oblastjo muhaste vladarice Fortune. Predstavlja tudi univerzalni princip nujnosti, kakor so ga umevali Grki, in je soroden pojmovanju karmične zakonitosti, ki jo srečamo pri pitagorejcih ter jo je deloma prevzel Platon v svojem nauku o duši.22 Deseti tarok torej kaže karmični krog, v katerega je ujeta duša, vse dokler ne zlomi vseh zemeljskih spon. Tu se začenja spopad duha in telesa, duša se mora ločiti od posode, ki ji je služila na dosedanji poti, a je kljub vsemu ječa, iz katere se mora rešiti, če hoče naprej. Moč (XI), predstavljena v klasični obliki - žena, ki zmaguje nad levom, je podoba boja med duhovnim in telesnim in seveda simbol zmagovitega duha, ki ruši zidove svoje ječe. Duh, ki se ne meni več za tegobe telesa in ga celo hote trpinči v želji po očiščenju in novi moči, je prikazan v Obešencu (XII), taroku z nekoliko problematično ikonografijo.23 Obešenec prestaja kazen, ker je izdal svet in njegove vrednote, a kazen sije naložil sam in jo prenaša prostovoljno. S tem dejanjem popotnik postavlja na glavo vse svoje predstave o svetu (gleda nanje s perspektive obešenega) in se jim odreka, da bi mogel z novo močjo razumevanja odkrivati svoj globlji jaz. Kakor je namreč 21 V Marsejskem taroku in večini drugih kompletov ima starcc v roki svetilko, ki jo previdno zagrinja s plaščem - gesta, ki opozarja, da gre za notranjo luč, ki mu sveti na poti. Motiv puščavnika, ki predstavlja asketskega modreca, odmaknjenega iz sveta ničevosti v iskanje duhovnih vrednot, je v sočasni in nekoliko starejši likovni umetnosti precej pogost in še posebej v priljubljeni temi srečanja treh živih in treh mrtvih sc modri puščavnik - sv. Makarij pojavlja v enaki vlogi. 22 O kozmični nujnosti govori že Anaksimandros v najstarejšem ohranjenem filozofskem fragmentu: “Iz česar pa stvari nastajajo, v tistem tudi minevajo, po nujnosti, zakaj druga drugi plačujejo kazen in poravnavo za krivdo po redu časa." (A. Sovre: Predsokratiki, Ljubljana 1946, p. 35) Misel jonskih filozofov in kasneje pitagorejcev je bila odprta za vzhodnjaško modrost in pojmovanje nujnosti, ki se pri pitagorejcih že povezuje z naukom o selitvi duš, je najverjetneje odraz indijske filozofije in nauka o karmi. 23 Formalni vzor za ikonografijo Obešenca so t. i. italijanski sramotilni portreti, ki so jih mestne oblasti naročale kot nekakšne tiralice v primeru, da se je zločinec izmaknil roki pravice. (V skladu z italijansko sodno prakso 15. stoletja so prestopnike obesili za noge in jih pretepali.) Tudi del vsebine - kršitelj uveljavljenih družbenih norm, se da razložiti na ta način, težje pa je dokazati vpliv Atisovega kulta in poiskati vez z germansko mitologijo, kjer najdemo motiv samožrtvovanja z obešanjem, ki ima za cilj preporod moči. (Še posebej zanimiv je primer Odina, skandinavskega boga, ki si je zadal rane s svojim kopjem in se z glavo navzdol obesil na drevo, kjer je visel devet dni in noči, dokler se mu niso prikazale magične rune, s pomočjo katerih se je prerodil.) Norček novorojenček v svetu oblik okrog sebe, tako je Obešenec otrok v svetu svoje še neodkrite notranjosti. Prehod med obema svetovoma predstavljaSmr/ (XIII), mistična izkušnja transcendence, izničenje starega in rojstvo novega. Z njo se duša osvobodi telesa in stopi iz temnice, vendar za trenutek še zmeraj ostane v temi. Zmernost (XIV) je tretja vrlina, ki duši v tej težki uri stoji ob strani, saj ne pomeni le dobro znane krščanske kreposti, temveč je obenem podoba umerjenosti, ravnovesja in iz tega porojene notranje trdnosti in miru, tistega vzvišenega miru pravega filozofa, ki spremlja Sokrata v smrt.24 Zato je najprimernejši vodnik v onostranstvo in opora duši, ki se mora v podzemskem kraljestvu soočiti z vladarjem teme. Hudič (XV), simbol zla in prekletstva, je gospodar materije, gnostični veliki Demiurg in plotinska ideja odsotnosti boga. Srečanje s knezom prividov je najtežja preizkušnja duše. A vedenje, da luč, ki jo nosi v sebi, ni od tega sveta, ki je le posnetek višjega, njegova senca in privid, ji daje moč, da se iztrga iz njegove oblasti. Stolp (XVI) je podoba kraljestva materije, ki se zadeto od strele ruši in razblinja, kajti za dušo, očiščeno na dolgi poti, ne obstaja več; mora se ji umakniti, kakor se po platonskem učenju tema nujno umika svetlobi, kije njeno nasprotje. Zdaj se začenja tretji del poti - potovanje v svet nebesnih sfer, sloviti raptus animae, ki ga poznajo mistiki vseh časov, milostno dviganje, o katerem zanosno govori Giovanni Pico della Mirandola: “evolemus ad Patrem, ubi pax unifica, ubi hue verissima, ubi voluptas optima. ”25 Zvezda (XVII) je simbol upanja, Danica, ki kaže pot in naznanja novo jutro, planet posvečen Veneri, ki je v svojem najplemenitejšem vidiku Afrodita Urania, kozmična moč ljubezni.26 Se svetlejša je luč Lune (XVIII), ki s svojo svetlobo vabi dušo, vendar se slednja ne sme ustavljati v njeni sferi, kajti luč lune ni prava, je le odsev sonca, kamor mora psihe ravnati svoja krila. Sonce (XIX), simbol življenja, oziroma tiste čiste, življenje porajajoče energije, ki prihaja od njega, je obenem prispodoba pravega spoznanja, luči resnice, kakor je sijajni Foibos tudi bog, ki razodeva skrito resnico. Gorka lučSonca vodi v zadnje očiščenje in najvišje spoznanje-Sodbo (XX), ki seveda ni poslednja sodba, kot jo pozna krščanstvo, ampak samo vstajenje - rojstvo v svet uma, ki ga simbolizira Svet (XXI). Zadnji tarok predstavlja vrh mistične ekstaze, zrenje nousa, o katerem govori Plotin, stapljanje z njim, konec velikega potovanja duše, ki se očiščena vsega zemeljskega, gola v svoji božanski naravi obrača k bogu. Sprevod trionfov je končan. V njem se zrcali pisana paleta vsebin, vendar smo sledili le glavnemu motivu - potovanju duše, v katerem prepoznamo v mit 24 V mislih imamo seveda sijajen Platonov opis v Faidonu. (Sovretov prevod trilogije pod naslovom Poslednji dnevi Sokrata, Ljubljana 1955.) 25 “Letimo k Očetu, kjer je mir, ki združuje, kjer je najresničnejša luč, kjer je najvišja slast.“ (Iz pisma Gian Francescu, vendar citirano po: E. Garin, Spisi o humanizmu in renesansi, Giovanni Pico della Mirandola, Studia Humanitatis, Ljubljana 1993, p. 157.) 26 Povezovanje Zvezde z Venero ni samovoljno in brez podlage, saj je na karti Mantegnevega taroka motiv zvezde združen z motivom mlade žene v vodi (podobno v Marsejskem taroku) in zaznamovan z nedvoumnim napisom: Venus. zavito večno prizadevanje človeka, da bi si odgovoril na vprašanje o naravi, bistvu in smislu bivanja ter potešil svoje stremljenje po nesmrtnosti. Platonski mit, ki ga ilustrira tarok, je eden najlepših poskusov odgovora na vprašanja o življenju tukaj in onstran ter je bil humanizmu še posebej blizu zaradi odlične vloge, ki v njem pripada človeku, bitju, ki po besedah Pica della Mirandola edino nima vnaprej določene usode, ampak si jo oblikuje samo. V svojih rokah ima namreč moč, da se dvigne v svet luči ali postane najbolj zavrženo bitje v stvarstvu. Pot, ki jo v mitu prehodi duša, je odprta vsem, saj bogovi vedno kličejo, duša pa se odzove po svoji volji.27 Kadar se želi odzvati in stopiti na pot, potrebuje vodnika, da bi ne zašla na dolgem potovanju, in edini pravi vodnik je po mnenju Platona in platonistov božanski Eros, ki se človeku razodeva kot ljubezen do lepega in dobrega, kot filozofija - ljubezen do modrosti. RENAISSANCE NEOPLATONISM AND ICONOGRAPHY OF EARLY ITALIAN TAROCCHI The iconography of early Italian tarocchi, which is best represented by the Visconti-Sforza group and particularly the Pierpont Morgan-Beigamo Visconti-Sforza deck, clearly reveals the influences of the cultural milieu in which it was formed, i.e. the humanist circles of the Italian Quattrocento, governed by Neoplatonistic philosophical thought. Interpretations of the enigmatic iconography of tarocchi differ greatly; the elements of different traditions ranging from those of hermetism, gnosticism, mystery religions, Jewish and Christian mysticism to classical mythology, astrology and magic can be recognised in the simbolic images of tarocchi trumps. The common feature of all these traditions can be found in the syncretism of the Renaissance Neoplatonism, which can explain the presence of the highly varied elements in the iconography of tarrocchi, but above all, explains the contents, structure and concept of this noble game. The ideas of Neoplatonistic philosophy are clearly seen in both the individual symbolism of trumps and the broader contextual framework created by the hierarchic organisation of the cards. The hierarchy of trumps mirrors the graduated, essentially Plotinian concept of the arrangement of the universe, while the bipolar symbolism of images mirrors the theory that the microcosm is the reflection of the macrocosm, and the main motif - the mystical journey of the soul based on the myth of Plato - points directly to Plato. In accord with the humanist vision of man, his place, duty and goal in the world, this journey is presented as the soul rising through a stratified universe to God, the mystical and ontological centre of the Universe. The Fool, representing the soul, walks the path of learning, which according to the aforementioned reflection 27 Takšno prepričanje najdemo pri številnih velikih mislecih, še posebej pri mistikih, in je vsebovana tudi v imenitni prispodobi o božjem pogledu (Visio Dei, 1453) Nikolaja Kuzanskega, filozofa, ki si tudi z umetnostnozgodovinskega stališča zasluži kar največ pozornosti, saj so njegove ideje kmalu naletele na odmev v likovni umetnosti, na kar so opozorili mnogi pomembni pisci (R. Wittkower, The Perspective of P. della Francesca, Flagelation, Journal of Warburg and Courtauld Institutes, London 1953; Giovanni Santinello, Nicolai de Cusa et L. B. Alberti: Una visione estetica del mondo e della vita, Florenza 1962; F. Winzinger, Dürers Münchener Selbstbildnis, Zeitschrift für Kunstwissenschaft, 8, 1954). theory leads to both the discovery of the world and oneself. The cards from The Magician (I) to Judgement (XX) illustrate the main stops on the journey, steps leading to the Kingdom of Heaven - Plato’s world of ideas, symbolised by the last card, The World (XXI). Thus presented, the journey of the soul reveals the typically humanistic view of a man who self-confidently stands at the centre of the world, discovers the laws of the universe through the power of faith, will and knowledge, and searches for his Creator and the path that leads to Him. This quest, giving sense to and guiding one’s life, may be seen as the humanists’ answer to the Catholic Church’s teaching on the redemption of the soul, which did not suit the conditions of the time and which could not satisfy a Renaissance man, whose spirit was armed with new self-awareness. Apart from the clearly recognisable Neoplatonistic context in the iconography of larrochi, their origin is also pointed at by the manner of its presentation: philosophical ideas are depicted in the language of visual symbols in the twenty-two trumps. This is also confirmed by the renowned Tarocchi di Mantegna, which show an iconographical connection with cards of the Visconti-Sforza group, but unlike these carry names which clearly reveal the Neoplatonistic concept of their iconography. Apart from the well-known Neoplatonistic understanding of the symbol as the most perfect instrument for expressing philosophical truths and divine mysteries, an idea which is of special significance is formulated by Nicholas of Cusa, the leading Platonist of the 15th century, who was active in Italy in the very years of the creation of the first tarocchi. In his view, man is defined by a unique ability which separates him from all other beings in the universe, namely the ability to invent a game which he can use as a symbol of the most outstanding philosophical achievements. Rich iconography, which must be understood as a carefully chosen language of visual symbols, makes tarrocchi a true manifestation of this concept of the game. The results of a longer study summarised in the article define tarrocchi as a symbolic set of cosmographic nature, the basic premises of which derive from the conceptual world of Renaissance Neoplatonism, the leading motif being the mystical journey of the soul. Plato’s teaching on the soul, veiled in myth, is brought to life, with an accurate sense of the changed demands of the time and in a new, richer form, in the noble game of tarocchi, which reveal greater originality of the spirit of the age than many monuments of fine art. SLIKA OBGLAVLJENJE SV. JANEZA KRSTNIKA IN STRANSKA OLTARJA V CERKVI SV. JANEZA OB BOHINJSKEM JEZERU Ksenija Rozman, Ljubljana Tabelno sliko v desnem stranskem oltarju cerkve Sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru (sl. 5) Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, tempera na lesu, 90x64 cm, datirata v čas okoli leta 1635 dva podatka: škof in vizitator Rinaldo Scarlichi je 1631 pregledal cerkveno stanje in ukazal podreti stranska oltarja, ki sta bila bržkone še gotska.1 Leto 1631 je torej čas, ko so se morali začeti ukvarjati z mislijo za naročilo dveh novih oltarjev s slikama. Podoba obglavljenja je vdelana v glavno nišo “zlatega” oltarja z napisom na predeli in letnico: S. JOANES ORA PRO NOBIS 1635. Druga opora za datiranje oltarja in slike je vizitatorjev zapis iz leta 1653, ki že omenja sliko Obglavljenje Janeza Krstnika.1 Očitno so jo do takrat že oskrbeli in letnica 1653 postane datum ante quem tako za nastanek oltarja kot tudi za nastanek slike. Podoba obglavljenja sv. Janeza Krstnika zajema v prvem planu rablja s Krstnikovo glavo, ki jo polaga na Salomin krožnik, na levi strani se v krčih zvija Krstnikovo truplo in na levi v ozadju ječe čepi priklenjen jetnik. Pogled zdrsne iz jetniškega prostora v ozadje do mize, kjer sedita Herod in Herodiada, Saloma pa jima prinaša mučenikovo glavo na krožniku ob zvokih glasbe (trije piskači na balkonu). Skozi zamreženo jetniško okno vidimo na desni renesančno stavbo in balkon, prek katerega gledata ženi na ulico ali dvorišče. Že mere in oblika slike - pokončni pravokotnik -, renesančni motivi (per-spektivično, čeprav nerodno podan, poglobljen prostor z manieristično zaznamovanim begom v prostor, nadalje arhitekturni elementi, kot so polkrožno zaključene okenske odprtine in vrata, baldahin, stebri, pohištvo 1 Visitatio 1631, fasc. 27, fol. 1449 versus, NŠALj.- Objavljeno tudi v Ana Lavrič: Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija: 1631-1632, Acta ecclesiastica Sloveniac, 12, Ljubljana 1990, p. 206, pogl. 4. 2 Visitatio 1653, 19. avgust, NŠALj, KAL 22/4a,- Objavljeno tudi v Ludovik Modest Golia: Regeste Škofijskega arhiva v Ljubljani, II, Ljubljana 1957, p. 140, št. 292 [tipkopis, en primerek hrani Inštitut Franceta Steleta, SAZU]. in noša) in plastično, anatomsko oblikovana telesa opirajo datiranje slike na začetek 17. stoletja. Datum na predeli namiguje na čas okoli leta 1635. Za vpliv renesančnega časa govori tudi barvna skala: travnato zelena, zamolklo rdeča barva, rumena, senčena s pomarančno, okrasta, modra, siva in črna. Vse te barve in v takih odtenkih, kakršne najdemo na bohinjski tabelni sliki, srečamo tudi na sočasnih freskah pri nas. O tabelni sliki Obglavljenje Janeza Krstnika je obširno pisala Blaženka First,3 ki ji dolgujemo imenitno razrešitev te slike kot posnetka po grafiki Jana Sadelerja (Bruxelles 1550 - Benetke 1600) (sl. 6). Vendar tudi Sadelerjev bakrorez iz okoli leta 1580 ni izviren, saj je posnel delo flamskega slikarja Martena de Vosa (Antwerpen 1532 - Antwerpen 1603). S to ugotovitvijo Blaženke First se je zdelo, da je stvar končana in da se lahko znova zadovoljimo z resnico, da je bilo pri nas dosti umetnin posnetih po grafičnih predlogah - in še to z nekaj desetletno zamudo. Firstova s svojimi zanesljivimi najdbami odkriva pritok grafičnega gradiva na naše ozemlje zlasti v 17. stoletju,4 kot se je to nekoč posrečilo za srednjeveško stensko slikarstvo prof. Steletu.5 V katalogu razstave o umetnosti genovske republike6 je Mary Newcome Schleier objavila upodobitev Obglavljenje Janeza Krstnika, delo Giovannija Battista Castella, imen. II Genovese, gvaš na pergamentu, 24 x 19,1 cm, danes last Walterja Leesa v Londonu (sl. 7). Castellova miniatura je datirana z letnico 1582 na kamnu rustičnega slopa v sredini kompozicije in je najzgodnejše umetnikovo delo. Giovanni Battista Castello (Genova 1547 - Genova 1639), sin zlatarja in učenec Luca Cambiasa, je bil znan kot nenavadno natančen miniaturist. Pogosto so njegovo delo zamenjevali s Klovičevim. Okoli leta 1606 je veljal za enega najslavnejših genovskih umetnikov. Mary Newcome Schleier opozarja na Castellovo seznanjenost s severnjaškim naturalizmom, ki odseva s te miniature, in na možnost, da jc bila kompozicija posneta po nekem grafičnem listu.7 K temu sklepu jo je napeljal soroden posnetek kompozicije Obglavljenje Janeza Krstnika (sl. 8) na keramičnem krožniku iz okoli 1610-1625.“ Krožnik izvira iz šole slavnega 3 Blaženka First, Ikonografski viri za sliko v stranskih oltarjih cerkve sv. Janeza v Bohinju, ZUZ, n.v., XXVIII, 1992, p. 61 in sl. 21 in 22 (od tod citirano First, 1992). 4 First, 1992 in članek v pričujoči številka Zbornika. 5 France Stele, Vpliv Mojstra E. S. v slovenskih freskah 2. polovice 15. stoletja, Šišičev zbornik, 1929, pp. 267-274. 6 Kunst in der Republik Genua: 1528-1815, Schirm Kunsthalle, Frankfurt 1992, p. 56, kat. št. 6, sl. 6 [katalog je izšel tudi v italijanščini ob razstavi 1992 v Genovi]. 7 V pismu, dat. Berlin, 15. sept. 1994, mi je gospa Mary Newcome Schleier sporočila, da jo je g. Hugo Chapman, Christie’s London, po izidu kataloga opozoril na grafiko Jana Sadelerja, kar kaže, kako je bila ta kompozicija mnogokrat ponovljena v neštetih krajih in raznih tehnikah. 8 Cf. op. 6.- Ovalni, barvast keramični krožnik z reliefno upodobitvijo, 28,2 x 21,6 cm, The Art Institute of Chicago, Atlan Ceramic Club Fund, 1969. 235. francoskega keramičarja in pisca o filozofskih, geoloških in keramičnih vedah Bernarda Palissyja (ok. 1510 - Pariz 1590), po katerem imenujejo vrsto izdelkov “krožniki palissy”. Na chicaškem keramičnem krožniku je upodobljen le prvi plan predloge z obglavljenim svetnikom in rabljem. Nemški zlatar Melchior Suez (Sorez), kije delal v Genovi med 1591-1603, pa je oba prizora z grafike -obglavljenje v ječi in gostijo v ozadju - uporabil za enega od prizorov mučenikov na srebrnem antependiju iz časa med 1599-1601, imenovanem Paliotto del Corpus Domini. Antependij je bil nekoč v cerkvi sv. Lovrenca v Genovi, danes pa ga hranijo v zakladnici genovske stolnice. Bohinjska slika Obglavljenje Janeza Krstnika iz okoli 1635 dokazuje zemljepisno in časovno razširjenost vzorca od izvirne umetnine Flamca Martena de Vosa prek flamskega bakrorezca Jana Sadelerja do danes znanih uporabnikov in posnemovalcev: Giovanni Battista Castello leta 1582 za miniaturo na pergamentu, London; Melchior Suez med 1599 do 1601 za srebrni antependij v stolnici v Genovi, danes v zakladnici; neznan keramičar francoske Palissyjeve šole za ovalni keramični krožnik med 1610 do 1625, danes v Chicagu; neznan slikar okoli 1635 za sliko stranskega oltarja v cerkvi sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru. Zanimivo je, kako so črno-belo grafično predlogo v barve prelili posamični umetniki: Castello je Salomi nadel rdečkasto in modro haljo, francoski keramičar jo je oblekel v modro haljo, bohinjski v rdečo in zelen oprsnik. Prav tako je vsak umetnik-posnemovalec po svoje ravnal pri barvah oblačil drugih figur. Stranska oltarja in odprta vprašanja Bohinjska tabelna slika znova odpira nekaj vprašanj. Očitno je ista roka, ki je ustvarila oltarno sliko (sl. 5), poslikala tudi atiko s polfiguro Janeza Krstnika z Jagnjetom božjim in na levi strani v ozadju Krst v Jordanu. Ista roka, na katero lahko sklepamo po stilnih značilnostih, je opremila tudi podstavke stebrov. Levi podstavek stebra je na zunanji strani poslikan z dopasnosv. Magdaleno z razpuščenimi lasmi in mrtvaško glavo; na čelni strani podstavka je zapisan Kristusov monogram IHS, nad monogramom je križ in pod monogramom srce z viticami in cvetovi; notranji strani levega in desnega podstavka okrašujeta angelski glavici s spletom sadja (feston). Na čelni strani desnega stebrnega podstavka je Marijin monogram MAR. Predela je poslikana z upodobitvijo Simon pomaga Kristusu nositi križ. Vprašanje je, če ni slikar uporabil tudi za te prizore grafične ali kakšne druge predloge: lahko je bil le ustvarjalec slik ali pa tudi drugega slikarskega dela na tem oltarju, kar bi verjela, ker najdemo isti kolorit na renesančno kandiranih stebrih in na levem krilu; lahko je bil tudi kiparsko-arhitekturni del oltarja izdelan -vsaj v večji meri - po predlogah in je bil oltar naročen (kje naročen, kdo ga je naročil?) in pripeljan v Bohinj, lahko pa gaje izdelala neka lokalna delavnica (katera in kje?), dobro opremljena s predlogami. Blaženka First je našla tudi grafično predlogo za oljno oltarno sliko evangeljskega oltarja (levi stranski oltar) s podobo Marijinega oznanjenja, na kateri je v sredini naslikano Obiskovanje (Srečanje Marije s .sv. Elizabeto)9 (sl. 9). Oznanjenje je posneto po grafiki Flamca Shelteja ä Boswert (Boisward 1586 - Antwerpen?), vendar je tudi Shelte ä Boswert posnel vzor, t. j. upodobitev Gerarda Seghersa (Antwerpen 1591 - Antwerpen 1651). Motiv Obiskovanja so povzeli mnogi grafiki po originalni sliki Federica Baroccija.111 Nekoč sem zapisala,11 da bi levi stranski oltar s podobo Marijinega oznanjenja nastal malo pozneje, okoli 1640, kot desni (listni) oltar iz 1635, slika pa je bila ob razstavi 17. stoletja na Slovenskem celo datirana, čeprav z vprašanjem, okoli leta 1680.12 Če natančno primerjamo oba stranska oltarja, vidimo, da sta grajena v sorodnem razmerju višine do širine. Na obeh najdemo enake profile, zobo-reze, motive “vloženih kamnov”, izrezljane glavice istega tipa oziroma delo iste roke (glavica na desnem oltarju nad stranskim krilom in glavici na levem oltarju nad stebroma). Opazimo tudi, da gre za isto barvo na modrih ozadjih s sivkasto belo naslikanimi viticami in predvsem za isto slikarsko roko, ki je poslikala podstavke stebrov in obe predeli (na desnem oltarju Simon pomaga Kristusu nositi križ, na levem Kristusovo rojstvo) in obe atiki (na desni Janez Krstnik, na levi Janez Evangelist). Delo iste roke izdaja oblikovanje figur in zlasti naslikanih arhitektur (hlevček na predeli levega oltarja in poslopje na predeli desnega stranskega oltarja). Profesor Stele sije že leta 1921(!) zapisal v svojo beležnico: “Oba stranska oltarja izgledata iz iste delavnice”.13 Velja se spomniti negodovanja vizitatorja iz leta 1653, ki je pri pregledu cerkve ugotovil:14 Oltar na listni strani (desni stranski oltar) je bil posvečen sv. Elizabeti, vendar je imel v glavni niši sliko Obglavljenje .vk Janeza Krstnika, v atiki pa sliko sv. Janeza Evangelista - bil je torej opremljen s slikami, kot je še danes. Vizitator je ugotovil, da ni nikakršnega sledu o sv. Elizabeti, ki ji je bil oltar posvečen. Oltar na evangeljski strani je bil posvečen sv. Janezu. Vizitator ne pove, kateremu sv. Janezu,15 vendar omeni, da je imel kot glavno sliko Oznanjenje blažene device Marije, v atiki pa podobo sv. Janeza Evangelista. Obe sliki zasledimo še danes. Na temelju vizitatorjeve omembe slik moremo bržkone sklepati, da je tudi oljna slika Marijino oznanjenje vsaj leta 1653 že visela v levem stranskem oltarju. " First, 1992, p. 68 in sl. 28-38. 1,1 First, 1992, p. 70 in sl. 28-38. 11 Ksenija Roz m a n: Cerkev sv. Janeza Krstnikov Bohinju, Vodniki, 129, Ljubljana 1984, p. 28. 12 Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, I, Ljubljana 1968, p. 144, kat. št. 66, sl. 100. 13 France Stele,Zapiski, VI, 11.7.1921, pp. 21-24. |Tipkopis po neobjavljenih rokopisnih beležnicah, hranjen v kartoteki Inštituta Franceta Steleta, Ljubljana, SAZU.] 14 Visitatio 1653, avgust 19, Regeste Kapiteljskega arhiva v Ljubljani, KAL 22/4a.-Objavljeno tudi v Ludovik Modest Golia: Regeste Škofijskega arhiva v Ljubljani, zv. II, Ljubljana 1957, p. 140, št. 292. 15 Bržkone gre za oltar sv. Janeza Evangelista, ker je bil glavni oltar posvečen cerkvenemu patronu Janezu Krstniku. Zmešnjava vizitatorju ni bila všeč, zato je zahteval, naj vse slike opremijo z imeni oltarjev.16 Napis na desnem stranskem oltarju - S. Joannes ora pro nobis 1635 - je morda že v skladu s to zapovedjo, čeprav mislim, da ga je zapisala roka, ki je poslikala oltar leta 1635 in ki je naslikala glavno oltarno sliko Obglavljenje .sv. Janeza Krstnika. Na levem stranskem oltarju zaenkrat ne vidimo nikakršnega napisa. Zamenjavo naslikanih podob na bohinjskih stranskih oltarjih je lahko povzročilo nenatančno naročilo neki oddaljeni rezbarski in slikarski delavnici ali pa ta delavnica naročila ni izpolnila. Mogoče je domnevati, da so Obiskovanje (Srečanje Marije s sv. Elizabeto) na levem stranskem oltarju pozneje doslikali, in sicer kot “naslikano sličico na sliki” Oznanjenja, ko so ugotovili, da sv. Elizabeta nima podobe ne na njej posvečenem oltarju ne kje drugje. Kljub tej možnosti mislim, da je celotna slika Oznanjenja vendarle nastala hkrati. Blaženka First je za to sliko opomnila, da je bilo platno bržkone ob spodnjem robu odrezano in prikrojeno meram oltarne odprtine.17 Zna biti, da je tako. Neodgovorjeno pa še vedno ostaja vprašanje, zakaj je ena oltarna slika tabelna in v merah pokončnega pravokotnika, druga pa je oljna in zgoraj polkrožno zaključena. Mislim, da lahko tudi sliko Oznanjenja štejemo za izdelek okrog leta 1635, pri čemer imamo v mislih delavnico z bogato zbirko predlog za slikarske in rezbarske izdelke. '6 "... cum titulo altaris”. Mišljeni sta imeni svetnikov, ki sta jima bila oltarja posvečena, t.j. sv. Elizabeti in sv. Janezu (Evangelistu). 17 First, 1992, p. 68, op. 28. DAS ALTARBILD DIE ENTHAUPTUNG JOHANNES DES TÄUFERS, UND DIE SEITENALTÄRE IN DER ST. JOHANNES-KIRCHE AM SEE VON BOHINJ Den rechten Seitenaltar der St. Johanneskirche am See von Bohinj datiert die Jahreszahl 1635 auf seiner Predella. Die mit Temperafarben auf Holz gemalte Enthauptung Johannes des Täufers in der Hauptnische stammt aus der selben Zeit und wurde, wie bereits Blaženka First 1992 feststellte, nach Jan Sadelers I. Kupferstich von Martens de Vos Gemälde geschaffen. Dazu nun einige Anmerkungen über die Künstler, die zu verschiedenen Zeitpunkten in verschiedenen Techniken die Komposition dieser Enthauptung übernommen hatten: 1.) Giovanni Battista Castello gen. II Genovese verwendete sie 1582 für eine Miniatur auf Pergament, die sich heute in der Sammlung Walter Lees in London befindet. 2.) Dem deutschen Goldschmied Melchior Suez (Sorez) diente J. Sadelers I. Vorlage für den silbernen Altarvorsatz paliotto del Corpus Domini, den er von 1599 bis 1601 für San Lorenzo in Genua schuf und der heute in der Genueser Domschatzkammer aufbewahrt wird. 3.) Ein unbekannter Keramiker der Schule Bernard Palissy arbeitete zwischen 1610 und 1625 einen farbig glasierten ovalen Schmuckteller, der sich heute im The Art Institute of Chicago befindet. Die drei Werke führt Mary Newcome Schleier zwar auf S. 56 des Katalogs zur Ausstellung Kunst in der Republik Genua, Frankfurt 1992, an, ohne jedoch auf ihre Abhängigkeit von J. Sadelers I. Stich einzugehen. Durch ihre Proportionen, Stilmerkmale, die Bemalung der Attiken und Staffeln und gewisse Einzelheiten der geschnitzten Ornamente und Engelsköpfchen sind die beiden Seitenaltäre in Bohinj als Arbeiten ein und derselben Werkstätte in der Zeit um 1635 zu erkennen. Die Verfasserin war einst der Meinung, daß der linke Altar etwas jünger als der rechte wäre und daß dasVerkündigungsbild im linken Altar aus der Zeit um 1680 stammen könnte. Als Werke einer Werkstätte erkannte die beiden Altäre bereits France Stele 1921, und vermerkte dies in seinem Notizbuch (die Notiz blieb bisher unveröffentlicht). Blaženka First stellte 1992 auch für diese in Öl auf Leinwand gemalte Verkündigung mit der als “Bild im Bild” eingefügten Heimsuchung die graphischen Vorlagen fest. Bei der Verkündigung ist es Shelte ä Boswerts Stich nach Gerard Seghers, für die Heimsuchung kommen Blätter einer Reihe von Stechern in Frage, die das Bild Federico Baroccis gestochen haben. Bei der Visitation der Kirche im Jahre 1631 hatte der Visitator Rinaldo Scarlichi die Entfernung der beiden - wahrscheinlich noch gotischen - Seitenaltäre veranlaßt und den Auftrag gegeben, sie durch neue zu ersetzen. Der Visitator im Jahre 1653 fand dann jene Verwirrung vor, die bis heute nicht behoben wurde: in der Altarnische des rechten, der hl. Elisabeth geweihten Seitenaltars befindet sich das Bild der Enthauptung Johannes d. Täufers und in der Attika das Brustbild Johannes des Täufers mit dem Lamm Gottes. Im linken, dem hl. Johannes geweihtem Seitenaltar (der Visitator erwähnt nicht, um welchen Johannes es sich handelt, wahrscheinlich war es aber der Evangelist) zeigt das Altarblatt die Verkündigung Mariens und erst das Bild in der Attika den Johannes Evangelista. Allen Anschein nach entstanden die beiden Altäre in einer Werkstätte, die gut mit Vorlagenstichen ausgestattet war. Doch bisher konnten weder weitere Werke dieser Werkstätte gefunden, noch ihr Standort bzw. Wirkungskreis festgestellt werden. OLTARNE SLIKE IZ CERKVE SV. MARJETE V SPODNJEM DOLIČU Blaženka First, Ljubljana Ugotovitev, da nosi vsak umetnostni slog v sebi dediščino prejšnjega in kal prihodnjega, morda za nobeno likovno obdobje ne velja bolj kot prav za manierizem. Manieristična umetnost tako kljub samo sebi lastnim značilnostim živi v stoterih slutnjah baroka, katerega elemente pa je kot svoja izhodišča doživljala že v vizijah nekaterih poznorenesančnih zgledov, odmaknjenih od klasičnih predstav. Slike Kristusa in Marije ter apostolov iz podružnične cerkve Sv. Marjete v Spodnjem Doliču pri Vitanju' so naravnost tipičen primer takšnega slogovnega prepleta. Dela so priča neke izbrušene estetike, ki se v formalnem besednjaku pne od pozne renesanse do manie-ristične stilne govorice in izteka v tisti tok, ki v svojih nasledkih privede do visokega baroka Rubensove smeri. Michelangelovska poznorenesančna tradicija in protobaročne tendence so torej temeljne slogovne značilnosti oltarnih slik v idilični vaški cerkvici na mehko valovitih obronkih Pohorja. Odmaknjeno svetišče vrh griča skriva pravcato galerijo poznomanierističnih podob, postavljenih simetrično na glavnem in dveh stranskih oltarjih.2 Pet slikanih prizorov s treh oltarjev je naslikala ista roka doslej neidentificiranega mojstra in z eno izjemo3 ponavlja motive ene in iste grafične serije augsburške provenience. Olje kvadratnega formata4 iz atike glavnega oltarja predstavlja drugo od druge izolirani figuri Kristusa in Marije.5 (sl. 10) Oba lika nastopata frontalno 1 Cerkev Sv. Marjete v Spodnjem Doliču je podružnica župnije Sv. Petra in Pavla v Vitanju. Cf. Jože Curk: Topografsko gradivo IV, Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice, Zavod za spomeniško varstvo Celje: Celje 1967 (od tod citirano Curk: Topografsko gradivo), p.34; Krajevni leksikon Slovenije III. Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo, Ljubljana 1976, p. 306. 2 Ignaz Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant, VIII, Dekanat Neukirchen, Marburg 1893, pp. 393-394; Curk: Topografsko gradivo, p. 35. 3 Izjema je slika z upodobitvijo Križanja, katerega grafična predloga ne sodi v vrsto bakrorezne serije Sanctuarium Christianorum. 4 Dimenzij slike zaradi nedostopnosti visoko v atiki ni bilo mogoče izmeriti. Slikana je - kot tudi vse druge - v olju na platno. 5 Slika doslej ni vzbudila nikakršne strokovne pozornosti. Umetnostnozgodovinska literatura jo omenja enkrat samkrat in jo datira v mlajši čas. Cf. Curk: Topografsko gradivo, p. 35. pred nevtralnim ozadjem, brez vsakršne težnje po medsebojni komunikaciji. Figuri sta celopostavni in zaprti v jasno in nepretrgano konturo, upoštevajoč tektonski princip gradnje telesnosti in gubanja oblačil. Kristus je predstavljen kot Salvator Mundi (Odrešenik sveta)6 s simbolično vladarsko kroglo s križem v levici in z visoko v blagoslov dvignjeno desnico. Mater Božjo pa podaja avtor z ikonografskim tipom Mariae gravidae - noseče ženske s povešenim pogledom in diskretnimi kretnjami, s katerimi opozarja na svoje bodoče materinstvo.7 Katoliška Cerkev je na efeškem koncilu leta 431 potrdila Marijo kot Božjo Mater in s tem spodbudila številne likovne upodobitve, ki se nanašajo na sprejeto dogmo. Razprostranjenost njene slikane podobe je enega izmed vrhuncev doživela v potridentinskem obdobju, iz katerega izhaja tudi oltarna slika iz Sv. Marjete. Marijin lik je z novo intenziteto zaživel v vseh vsebinskih različicah, med katerimi zavzema vidno mesto motiv Mariae gravidae. Ikonografski tip noseče Marije se v evropski likovni umetnosti navezuje na Lukov evangelij, ki opisuje obisk Marije pri prav tako noseči sorodnici Elizabeti.8 Na Elizabetin radostni pozdrav je Marija odgovorila s hvalnico Magnificat (Moja duša poveličuje Gospoda...).9 Kot anahronizem pa je v primeru doliškega oltarnega olja mogoče označiti dejstvo, da sta v enotno kompozicijo združeni figuri Mariae gravidae in njenega odraslega Sina, neskladje pa je očitno tudi v njunem velikostnem razmerju.10 Delo anonimnega mojstra v Spodnjem Doliču izhaja iz tretje četrtine 17. stoletja." Slika odraža precej visoko kvalitetno raven tako v smislu suverenega podajanja telesnosti, oblikovanja draperij, obraznih fiziognomij in rok, kontrastne svetlobe in obvladane poteze čopiča. Mojster je tudi povsem vešč perspektivičnih skrajšav, dinamike in zagona v gibanju in psihološkega 6 Da gre za tip Kristus - Salvator Mundi, sporoča tudi napis na bakrorezu, ki ga je slikar uporabil kot grafično predlogo. Glej ustrezno mesto v nadaljevanju besedila. 7 V okviru ikonografskega tipa Mariae gravidae gre za značilno frontalno postavitev Matere Božje z desnico pod prsmi na trebuhu in z levico, ki pridržuje ogrinjalo pred trebuhom. 8 Cf. Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994, pp. 259-263. Za ikonografski tip Mariae gravidae glej tudi študijo Gregor Martin Lechner, Maria Gravida: Zum Schwangerschaftsmotiv in der bildenden Kunst, München - Zürich 1981. 9 Lk 1, 46-55. 10 Kristusov lik je manjši od Marijinega zaradi neposrednega prenosa figur z grafičnih predlog enotnih dimenzij. Na bakrorezu je Odrešenik upodobljen z dvignjeno desnico, zaradi česar je postava proporcionalno nižja. 11 Iz istega časa sta tudi oljni sliki apostolov sv. Andreja in sv. Marka z obeh stranskih oltarjev. Datiranje podob, slikanih po grafičnih predlogah, je tako v tem, kot tudi v vseh ostalih primerih precej težavna stvar, saj slike praviloma niso izraz sodobnih in aktualnih likovnih tokov, temveč odražajo stanje slikarskega razvoja, ki je običajno že davno preseženo. Tako pogosto ustvarjajo varljivi vtis starejših izdelkov, saj se datacija ravna po slogovnih značilnostih starejše grafične predloge. V mnogih primerih je edini oprijemljivi in merodajni namig za pravilno datacijo podatek, ki sc nanaša na stavbno zgodovino cerkve, za katero so bila dela naročena. označevanja upodobljenih likov, ki s svojo patetično noto že napovedujejo barok. V izbiri kolorita se avtor podobe omejuje na dve osnovni barvi - rožnato in sivo - bogato niansirani glede na stopnjo svetlobne intenzitete. Ob vseh svojih kvalitetah pa delo vznemirja zaradi že omenjene neobičajne ikonografije in ohlapne aditivne kompozicije, pri kateri gledalec pogreša trdno notranjo strukturo, ki bi sicer domiselno naslikani figuri povezala v celoto. Oba elementa - nedorečena kompozicijska shema in nenavaden ikonografski sestav12 - izhajata iz dejstva, da je slikar v svojem delu citiral in med sabo združil motiva z dveh grafičnih predlog, ki sicer nimata skupnih ikonografskih potez in s tem enotne vsebinske razlage. Gre za dva bakroreza iz serije z naslovom Sanctuarium Christianorum,'3 ki jo je po prizorih Mathiasa Kagerja (1575-1634) vrezal grafik Lukas Kilian (1579-1637). Serija je nastala leta 1623 v Augsburgu in poleg naslovnega šteje 15 listov z motivi sv. Janeza Krstnika, Kristusa, Marije in dvanajstih apostolov. Vsi liki so predstavljeni samostojno kot statue, postavljene frontalno v polkrožno zaključene niše. Profilirani zaključki polkrožnih niš so opremljeni z dvovrstičnimi latinskimi napisi, ki se ob apostolih nanašajo na besedilo Apostolske vere (Credo),14 pri Kristusu na epizodo iz Svetega pisma nove zaveze, ki opisuje njegovo spremenjenje na gori Tabor,15 pri Mariji pa na Marijino hvalnico Magnificat.'6 Spodnja vrstica besedila nad upodobitvijo navadno sporoča kraj delovanja in leto smrti predstavljene osebe. Vsak list v seriji je oštevilčen z rimsko številko, pod figuro pa avtor v latinščini navaja še njeno identiteto. Bakrorezna serija Sanctuarium Christianorum17 je v okviru nemške grafike poznega 16. in prve polovice 17. stoletja značilni primer poznomanierističnih umetnostnih prizadevanj ozemlja, široko odprtega za tuje vplive. Nemški mojstri tega časa so črpali pobude predvsem iz nizozemske in italijanske likovne ustvarjalnosti, čeprav v svojih stvaritvah niso dosegali umetniških razsežnosti omenjenih dežel. Za nemško ozemlje so bila to politično, ekonomsko in religiozno najbolj nesrečna leta vojn in materialne ter duhovne izčrpanosti, ki se je odražala tudi na področju umetnosti.18 Padec ustvarjalne ravni pa se v tem nesrečnem času povezuje še z eno značilnostjo - z izgubo 12 Tipa Marije (Maria gravida) in Kristusa (Salvator Mundi) se ikonografsko ne povezujeta v celoto. Zveza je bržčas nastala naključno oziroma po naročnikovi želji. 13 Serija nosi naslov v osrednji kartuši: SANCTVARI= / VM Christianorum, / id Est / IMAGINES CHRISTI/ET/ APOSTOLORVM, I aere incisae: IatqveADMONDVM REVERENDO IN CHRISTI... DICAT, CÖSECRATLVCAS KILIANVS, AVGV-STANVS A MDCXXIII. Signiran je prvi list: Matthias Kager Inuentor. Lucas Kilian sculpsit. 1623 (slika 23). 14 Cf. Katekizem katoliške vere, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, p. 63. 15 Mt 17, 1-13; Mr 9, 2-13, Lk 9, 28-36. 16 Lk 1, 46-56. 17 F. W. H. Hollstein: German Engravings, Etchings and Woodcuts, XVII / 22, Amsterdam 1976, pp. 56-72. 18 Paul Kristeller: Kupferstich und Holzschnitt in vier Jahrhunderten, Berlin 1911 (od tod citirano Kristeller: Kupferstich und Holzschnitt), pp. 441-442. umetniške identitete, kije še v pravkar minulem obdobju renesanse tako jasno in nedvoumno opredeljevala nemško slikarstvo in grafiko.19 Spodbude za nadaljnji razvoj so prihajale od zunaj.2" Razcvet italijanizi-rajoče kulture v Nemčiji konec 16. stoletja ni izšel organsko iz nemške umetnosti poprejšnjih obdobij. Iz Benetk, Firenc in Rima izhajajoča estetika je bila rezultat nizozemskih gostujočih umetnikov, izšolanih v Italiji.21 Nemški mojstri so se torej naslanjali na Flamce in Holandce, ki so se sami šolali na Jugu in v svoj formalni jezik vgrajevali likovne elemente Tintoretta, Baroccija, florentinskih in rimskih manieristov, kmalu pa tudi akademske šole Carraccijev in naturalistične črte Caravaggia.22 Z nizozemskimi vzorniki (de Wittom, Sustrisom, Sprangerjem) in njihovim manierističnim figuralnim slogom je italijanizi-rajoča nizozemska umetnost prenikala v evropske centre, na knežje in cesarske dvore (v München in v Prago), pa tudi v staro slikarsko mesto Augsburg, ki je bilo vse od renesanse eno od žarišč nemške umetnosti in tiskarstva.23 Največjo vlogo v tem smislu pa so brez dvoma odigrali člani flamske grafične družine Sadeler34 in Kilianov očim Domenicos Custos,25 ki so se naselili v Nemčiji in tako svojo iztanjšano nizozemsko maniro neposredno vnašali v novo okolje. V teh težkih časih, ki so tedaj pretresali nemške dežele, je cenejši bakrorez nadomestil dražje slikarske tehnike.26 Tako je cela vrsta bolj ali manj uspešnih rezcev zadovoljevala potrebe devocionalne in politično propagandne umetnosti svoje dobe. V tem ozračju je nastal tudi grafični cikel Sanctuarium Christianorum, že omenjeni vzor za poznomanieristična olja v Spodnjem Doliču. Njegov avtor Lukas Kilian27 je bil prvak v vrsti nemških prevodnih grafikov, ki so se zapisali v zgodovino poznomanieristične umetnosti z nešte- 19 Odličnost grafične produkcije tega časa je dosegla izjemno razprostranjenost, svoj vrhunec pa v delih Albrechta Diirerja. 20 Konrad Oberhuber: Die Kunst der Graphik IV. Zwischen Renaissance und Barock. Das Zeitalter von Bruegel und Bellange, Albertina: Wien 1968 (od tod citirano Oberhuber: Zwischen Renaissance und Barock), pp. 130-131 [r. k.], 21 Ibid., p. 131; Carl von Lützow: Geschichte des deutschen Kupferstichs und Holzschnittes, Berlin s. a. (od tod citirano Lützow: Geschichte des deutschen Kupferstichs), pp. 135-136. 22 Otto Fischer: Geschichte der deutschen Zeichnung und Graphik, München 1951 (od tod citirano Fischer: Geschichte der deutschen Zeichnung), pp. 411, 418. 23 Ibid., p. 418. 24 Kristeller: Kupferstich und Holzschnitt, pp. 443-445. 25 Flamski mojster Domenicos Custos (1560-1612) seje leta 1584 naselil v Augsburgu in tam ustanovil grafično delavnico in založbo. Poročil se je z vdovo Bartholomäusa Kiliana in s tem dobil nadarjenega pastorka Lukasa, ki ga je pritegnil v svojo delavnico, kjer ga je osebno poučeval. S tem je odločilno zaznamoval njegov osebni slog v smeri flamske stilne govorice, saj je mlademu grafiku nudil neposreden stik s tedaj dominantno grafiko flamskega kroga. 26 Cf. Kristeller: Kupferstich und Holzschnitt, p. 443. Potrebno pa je poudariti, da je bila tedaj kvaliteta v obratnem sorazmerju s količino grafičnega gradiva. 27 1579 Augsburg - 1637 Augsburg. Ulrich Thieme-Felix Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler (od tod citirano Thieme-Becker: Allgemeines Lexikon), 20, Leipzig 1927; Fischer: Geschichte der deutschen Zeichnung, p. 385. timi bakroreznimi serijami nabožne in mitološke snovi. Risar in grafik, najpomembnejši član augsburške umetniške družine bakrorezcev in založnikov,28 je bil tudi najbolj zaslužen za uvajanje poznomanieristične grafične tradicije Augsburga v 17. stoletje.29 Hkrati pa se ob seriji srečujemo z mojstrom tehnične in formalne dognanosti, s čimer je ustvarjal trdno osnovo slogu, ki s svojo navezanostjo na nizozemske vzore3*1 ponovno dobiva več umetniškega pomena.31 Figure Janeza Krstnika, Kristusa, Marije in apostolov podaja Lukas Kilian v grandioznem romanističnem stilu, ki ga je osvojil na študijskem potovanju po Italiji.32 Tako se v grafični seriji italijanski in flamski stilni elementi prepletajo v sintezo, značilno tako za mojstra kot tudi za ozračje tedanje nemške umetnosti nasploh. Italijanizirajoča flamska manira pa je tudi slogovna oznaka bavarskega slikarja Johanna Mathiasa Kagerja,33 avtorja slikanega cikla, ki ga je v svoji bakrorezni seriji Sanctuarium Christianorum kopiral grafik Kilian. Formalni jezik kvalitetnega bavarskega slikarja, priseljenca v Augsburgu, je prav tako kot Kilianov rezultat umetniškega zorenja ob italijanskih zgledih.34 Njegove eklektične likovne komponente dokazujejo mojstrovo odvisnost od tedaj vodilnih nizozemskih, italijanskih in nemških zgledov.35 Kot izhodišče našim oljem iz Spodnjega Doliča pa nastopa s svojim monumentalnim figuralnim stilom, ki s tektonskim oblikovanjem svetniških likov v široko ogrnjenih oblačilih že nakazuje baročni učinek teže in mas. Temu se pridružujeta še patos in dramatičnost - značilnosti, ki se ohranjata tudi v doliškem prevodu. Formalno in ikonografsko se Kager-Kilianova serija Sanctuarium Christianorum naslanja na nekoliko starejšo, pa precej bolj manieristično izvedbo izpod dleta Jacoba de Gheyna II.36 Flamski bakrorezec je cikel Kristusa, jv. Pavla in dvanajstih apostolov vrezal po Karlu van Mandru leta 1607.37 Upodo- 28 Nemška umetniška družina Kilian je bila v Augsburgu dejavna od 16. do 18. stoletja. -1 Oberhuber: Zwischen Renaissance und Barock, p. 202. 30 Glej opombo 25. Cf. Lützow: Geschichte des deutschen Kupferstichs, p. 235. 31 Oberhuber: Zwischen Renaissance und Barock, p. 126. 32 Lukas Kilian je bil skupaj z bratom Wolfgangom v letih 1601-1604 na študijskem potovanju v Italiji, kjer je zlasti v Benetkah (1602-1603) rezal po tamkajšnjih slavnih mojstrih (Palmi, Veroneseju, Tintorettu idr.). Liste je pošiljal v Augsburg v založbo svojega očima Domenica Custosa. 33 1575 München - 1634 Augsburg. Thieme-Becker: Allgemeines Lexikon, 19, Leipzig 1926; Fischer: Geschichte der deutschen Zeichnung, p. 375. 34 V Augsburgu delujoči Miinchenčan Mathias Kager je bil v Italiji v letih 1595-1596. V Rimu je veliko slikal po Rafaelu. 35 Za predloge je jemal dela nemških manieristov Christopha Schwarza, Friedricha Sustrisa, Johanna Rottenhamerja. Njegov slog opredeljuje tintorettovski oz. bassanovski kolorit in Rottenhamerjeva risba. Glede kompozicije in modeliranja se je zgledoval pri Rubensu. Cf. Thieme-Becker: Allgemeines lexikon, 19, Leipzig 1926. 36 G. K. Nagler: Neues allgemeines Künstler-Lexikon, 5, Linz 1905 (od tod citirano Nagler: Neues allgemeines Künstler-Lexikon), p. 403. 37 Serija obsega 14 listov: Kristus, sv. Pavel in 12 apostolov. Signiran in datiran je list z upodobitvijo sv. Petra: K(arl). M.(ander) Inue. D(e).G(heyn). scu. 1607. Tudi ta serija je pod upodobitvami apostolov dopolnjena s citati iz Apostolske vere. bitve apostolov so prav tako kot Kilianove dopolnjene s citati izApostolske vere in predstavljajo do skrajnosti materializirane gmote svetniških likov gigantskih razsežnosti. Podobnosti z nemško serijo se odražajo tudi ob razgibani kontra-postni postavitvi apostolov, podanih v močnih telesnih zasukih in perspektivičnih skrajšavah.38 Skupni zgled obema serijama - de Gheynovi in Kilianovi in s tem posredno tudi našim slikam - pa se zdi vrsta apostolov s Kristusom, Marijo in .vv. Janezom Krstnikom, ki jo je leta 1601 vrezal Agostino Carracci.39 Določena ikonografska izhodišča pa sta verjetno prispevali tudi dve serijiapostolov s Kristusom izpod dleta italijanskega mojstra Antonia Tempeste (1555-1630).4" Tako velja še enkrat poudariti, da se italijanski vplivi znotraj nemške umetnosti pokažejo najmočneje v človeški figuri in prihajajo tudi v Kilianov cikel prek nizozemskega posredništva. Stopnjevita pot zgledovanja in kopiranja ikonografskih oziroma oblikovnih shem se najbolj očitno odraža na primeru Kristusovega lika. Kilianov Kristus (sl. 11) se v mnogih elementih naslanja na de Gheynov prototip (sl. 12),41 v naslednjem koraku pa je Kilianov motiv blagoslavljajočega Odrešenika kot neposredno predlogo za svojo slikarsko izvedbo prevzel slikar iz Spodnega Doliča. Kristusovo figuro - 2. list iz serije Sanctuarium Christianorum -42 je slikar, ne oziraje se na vsebinsko smiselnost, združil z naslednjim listom iz istega grafičnega cikla, ki predstavlja Marijo (sl. 14).43 Vzrok nove zveze je bil zgolj ta, da sta dve figuri srečneje izpolnili kvadratni prostor slike, kot pa bi jo ena sama. Vendar pa se ju avtor ni potrudil povezati v enotno kompozicijo, temveč ju je preprosto postavil - s kar preveliko prostorsko distanco - drugo ob drugi. Prav mogoče je bila to naročnikova želja, saj je znano, da umetnost tedanje dobe ni bila neodvisna od naročniških pobud in seje največkrat na naročnikovo željo uvrščala v potridentinski katoliški imaginarij. Vzor za oltarne slike v cerkvi Sv. Marjete v Spodnjem Doliču je tako nastal kot plod istosmernih prizadevanj oziroma zgledovanj slikarja in rezca na področju podajanja monumentalnih polnoplastičnih figur. Tektonsko zajeti 3S Največja podobnost obeh serij - de Gheynove in Kager-Kilianove - se zrcali v liku Kristusa. Gre za prvi list de Gheynove in drugi list slednje serije. 39 Nagler: Neues allgemeines Künstler-Lexikon, 2, Linz 1904, p. 47. 411 The Illustrated Bartsch 35, Formerly Volume 17 (Part 2), Antonio Tempesta.Italian Masters of the Sixteenth Century, Abaris Book: New York 1984 (od tod citirano The Illustrated Bartsch), št. 330 (135) - 357 (137). 41 List je signiran desno spodaj: KM inue. DG. fc. in levo spodaj: H. Hondij. excu: Marci. XVI. 42 Bakrorez Lukasa Kiliana je oštevilčen z rimsko številko II. Pod upodobitvijo je napis SANCTISS. IESVS CHRISTVS. Prva vrstica polkrožnega zaključka niše: SANCTISSIMVS IESVS CHRISTVS, VERVS DEVS ET VERVS HOMO SALVATOR MVNDI. Spodnja vrstica: HIC EST FILIVS MEVS DILECTVS, IN QVO MIHI BENE COMPLACVI, IPSVM AVDITE. Matth. XVII. V. 5. 43 Listje oštevilčen z rimsko številko III. Pod upodobitvijo beremo napis: BEATIS-SIMA VIRGO MARIA OEOTOKOZ, Deipara. Zgornja vrstica napisa na polkrožnem zaključku niše: ECCE BEATAM ME DICENT OMNES GENERATIONES. Luc. I. Spodnja vrstica: OBUT B. VIRGO AN: CHR: LVII. /.ETATIS, LXXII. Epiph. statuarični liki so tudi na preostalih oltarnih slikah živahno razgibani, kljub temu pa podani v bloku, kar dokazuje, da so bili prvotno zasnovani kot plastike. To potrjuje tudi jasna obrisna gradnja v zaprtih konturah, poudarjena težnost in frontalni koncept figur, ki so tako v primeru predlog kot tudi v slikarskem prevodu podane bolj plastično kot slikarsko. Izhodišče tej maniri, ki zaznamuje tako bakrorezne predloge kot tudi doliški slikani prevod, je mogoče iskati na treh ravneh: v odmevih michelangelov-skega heroizma, v vzhajajoči zori baročne estetike rubensovega tipa in v maniri risanja po antičnih statuah - modni praksi poznomanierističnih slikarjev in grafikov. Študiju antične plastike se je po vzoru Italijanov z izjemno zagnanostjo posvečala večina nizozemskih mojstrov, ki so se pred koncem stoletja izpopolnjevali v Italiji. Nizozemcem pa so sledili Nemci in tako skupaj z drugimi značilnostmi prevzeli tudi ljubezen do monumentaliziranja, do antike in njenega plastičnega modeliranja. Risbe, nastale po skulpturah klasičnega Rima, so zapovedi antičnega oblikovanja človeške figure zanesle široko po Evropi, saj je po njih nastala dolga vrsta grafičnih listov, ki so potem naprej služili kot predloge v slikarskih delavnicah.44 V slikarstvu je to vodilo v prevzem telesnih idealov antične in po njej pomerjene renesančne plastike, kar se v okviru sakralne ikonografije prenaša tudi na svetniške like.45 Od tod pa je bil samo še majhen korak do voluminoznih teles baročnega vitalizma. Lep primer tovrstne estetike sta apostola Andrej in Marko, podobi iz nastavkov stranskih oltarjev iste cerkve (sl. 15 in 17).46 Impozantni starčevski postavi, polni dramatične moči, povsem obvladujeta prostor ospredja in ustvarjata os močno centralizirane kompozicije, ki se podreja osnovni vertikali njunih heroičnih teles. To sta telesi, izpeljani iz renesančne skušnje polno-plastičnega oblikovanja. Teža snovi je temeljna oznaka teh oblo modeliranih likov, v katerih je jasno zajeta tektonika južne umetnosti michelangelovskega tipa.47 Poleg neprikritega razmerja do italijanske umetnosti pa svetniška lika 44 Tudi Kilian je rezal po italijanskih antičnih statuah, skiciranih na terenu - v tedanji terminologiji: “pred živimi modeli”. Tovrstna besedna formulacija je povzročila nemajhno zmedo v kasnejših študijah, cf. npr. Hans Mielke: Manierismus in Holland um 1600. Kupferstiche, Hollzschnitte und Zeichnungen aus dem Berliner Kupferstichkabinett, Berlin 1979, p. 9. 45 Gre za upodobitve, na katerih se npr. apostoli približujejo tipu antičnega filozofa ali z retoričnimi gestami rimskim govornikom. 46 France Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1924, pp. 47-48; Jože Curk: Topografsko gradivo IV. Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice, Celje 1967, p. 35; Emilijan Cevc, Slikarstvo 17. stoletja na Slovenskem, Slikarstvo XVII. stoletja na Slovenskem Narodna galerija, Ljubljana 1968, p. 57 [r. k.]; Ksenija Rozman, Slikarstvo, Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1968, p.139 [r. k.]. Olje z upodobitvijo sv. Andreja v severnem stranskem oltarju meri 90 x 80 cm, sv. Marko z južnega pa 89 x 79 cm. 47 Ob tej primerjavi velja opozoriti na Michelangelovo plastiko Samsona z dvema Filistejcema ali na njegovo nagrobno plastiko, npr. nagrobnik papeža Julija II. v San Pietro in Vincoli v Rimu. že krepko stopata v smeri baročne senzibilnosti, kot stajo gradila zlasti Flamca Rubens in van Dyck. Plastično grajeni figuri sicer na prvi pogled zbujata videz dinamičnega zagona v gibanju in gestah, vendar pa apostola nista razgibana v pravem pomenu besede, temveč prej postavljena v pozi. Kljub navidezni dinamiki namreč učinkujeta težko in po svoje statično - kot naslikani plastiki. Tudi gubanje draperij je oblo in težko. Snovno označevanje kot glavna slikarjeva poteza nasprotuje slikarskemu učinku podob in postavlja težišče na plastične kiparske kvalitete - prav tako kot grafični predlogi, ki svetniški figuri namenoma podajata kot plastiki v nišah. Tovrstna praksa predstavljanja upodobljenih likov v arhitekturnih nišah se navezuje še na srednjeveško slikarstvo, kamor prenika iz kiparstva oziroma arhitekturne plastike (figure, stoječe pod baldahini). V renesansi se takšne postavitve pomnožijo do nepreglednosti tako v italijanski kot tudi v Severni umetnosti.48 Podobnih primerov prav tako ne manjka na področju grafike, kjer se figure v nišah pojavljajo kot grafične serije antičnih božanstev, mitoloških in alegoričnih osebnosti in svetopisemskih veljakov.49 Avtor slik v Spodnjem Doliču je Kilianovi figuri apostolov osvobodil ujetosti v niše in ju postavil pred krajinsko ozadje. To je skrajno poenostavljen pejsaž, ki nima vloge prostorskega dejavnika, temveč zgolj v ozadju zaključuje kompozicijo. Gre za povsem okleščeno fantazijsko pokrajino z romantičnim pridihom nekakšne planetarne divjine. Njena vloga je predvsem v tem, da z ugaslim barvnim spektrom ustvarja atmosfero prizorov, s svojo nevtralnostjo pa stopnjuje zgodnjebaročno ekspresivnost upodobljenih figur. Apostola tako zaživita pred izrazito nizkim obzorjem v prav titanskih razsežnostih. Sicer pa je prekinjena vsakršna komunikacija med njima in stiliziranim krajinskim ozadjem. V svetlobnem lesketu in barvnih vrednostih se olji navezujeta na beneške vzore, prav tako pa je beneško slikarstvo izhodišče avtorjevi tehniki barvnega nanosa.5'1 Številko VII v Kilianovi grafični seriji Sanctuarium Christianorum nosi bakrorez z upodobitvijo sv. Andreja,51 predloga za olje v nastavku isto- 4a Naslikane človeške figure - alegorične ali svetopisemske - se pojavljajo v polkrožnih ali školjčno zaključenih nišah. V Italiji je takšnih primerov izjemno veliko, zgledi pa se prenašajo tudi na Sever. V severni renesančni umetnosti se srečujemo s takšnimi primeri vse od Ghentskega oltarja Jana in Huberta van Eycka (1432). Pogoste so tudi tovrstne predstavitve alegoričnih figur (npr. Alegorija glasbe Jana van Wasssenhoveja, 1475). Kot ustaljen ikonografski tip se uveljavi tudi motiv Oznanjenja v ločenih nišah (npr. krilni oltar Mojstra Oznanjenja iz Aixa v katedrali v Aix-en-Provence, 1443-45). Enako velja tudi na področju risbe, cf. Veronika Birke in Janine Keretsz, Die Italienischen Zeichnungen der Albertina Wien, Köln-Weimer 1992, pp. 260-261. ^ Grafične cikle s samostojnimi figurami v nišah so v obdobju pozne renesanse in manierizma vrezali številni mojstri, npr. Jakob Bink, Martino Rota, Giovanni Jacopo Caraglio, Giorgio Ghisi, Cornelis Galle, Hendrick Goltzius, Lukas Kilian idr. 50 Po svetlobnih in barvnih vrednostih se delo uvršča v značilni krog Tintorettove šole. 51 List meri 303 x 156 mm. imenskega stranskega oltarja (sl. 16).52 List ponuja likovno rešitev, ki jo je “doliški” slikar v primeru svetniške figure povzel brez vsakršnih odstopanj (sl. 15). Apostol s predloge z identično gesto objema križ - svoj atribut, se z glavo ozira v nasprotno smer in v kontrapostni pozi opira nogo na kamen. Slikarjev čopič sledi dletu tudi v perspektivičnih skrajšavah, v poteku težkih gub svetnikovega oblačila in apostolovih fiziognomičnih potezah. Napis nad grafično upodobitvijo navaja latinski citat iz Apostolske vere: “passvs svb Pontio Pilato, crvcifvcvs, mortvvs et sepvltvs. ’’ Spodnja vrstica pa sporoča, da je apostol oznanjal krščanski nauk v Skitiji, Trakiji in Ahaji in bil križan leta 69.53 Anonimni slikarje dogodek upodobil v ozadju kompozicije s prizorom rimske vojske na konjih in s sceno apostolovega mučeništva s križanjem. Edina sprememba v ikonografskem smislu je torej mučeniška epizoda v krajinskem ozadju,54 nad katerim se razliva bledo rdečilo večerne zarje, ki prehaja v zamolkle tone oblačnega neba. Pri upodobitvi sv. Marka - pendanta z nasprotnega (južnega) stranskega oltarja - pa je slikar vnesel nekaj več sprememb in s tem celo spremenil svetnikovo identiteto (sl. 17). Osmi list v grafični seriji Sanctuarium Christia-norum namreč predstavlja apostola Filipa s knjigo v levici in križem v desnici (sl. 18). Napis nad nišo je nadaljevanje besedila Apostolske vere iz prejšnjega prizora: ’’descendit ad inferna, tertia die resvvrexit a mortvis”.55 Druga vrstica pa navaja, da je bil svetnik križan v Hierapolisu v Frigiji in pokopan leta 54. Slikar kopist je upodobil figuro v isti pozi in z istimi kretnjami, le da ji je namesto križa v desnico namestil pero in pustil rasti dolgo brado. Za okrepitev svetnikove identitete leži za figuro še njegov osebni atribut - lev. Apostol Filip je tako postal evangelist Marko. Tudi v tem primeru je slikar arhitekturno nišo zamenjal za skrajno stilizirano krajinsko ozadje. Prostor se strmo in brez postopnih prehodov spušča do nizkega horizonta v globino. Gre še za pravo manieristično pojmovanje prostora, ki zanemarja stopenjsko členitev iz ospredja v ozadje.56 52 Omeniti velja tudi grafični list s sorodnim svetniškim motivom, signiran z imenom Cornelisa Galleja mlajšega (Dunaj, Albertina). 53 Napis na prvi vrstici polkrožnega loka: PASSVS SVB PONTIO PILATO, CRVCI-FIXVS, MORTVVS ET SEPVLTVS. Druga vrstica polkrožnega loka: DOCVIT IN SCYTHIA, THRACIA, ACHAIA, CRVCIAFFIXVS ANNO CHRISTI LXIX. Levo spodaj stoji številka VII, pod upodobitvijo pa napis S. ANDREAS. 54 Ob miniaturni mučeniški sceni v ozadju velja ponovno opozoriti na dve seriji Kristusa in apostolov (v eni od obeh je priključena še Marija), ki ju je jedkal Antonio Tempesta. Precejšnja podobnost v razporeditvi mas in razmerju med glavnim ter stranskimi prizori je očitna prav v primeru apostola Andreja. Cf. The Illustrated Bartsch, št. 357 (137). 55 Prva vrstica polkrožnega loka: DESCENDIT AD INFERNA, TERTIA DIE RESVR-REXITA MORTVIS. Druga vrstica: HIERAPOLI PHRYGI/E, CRVCIFIXVS, LAPIDIBVS OBRVTVS, AN: CHRISTI LIV. Levo spodaj stoji številka VIII, pod upodobitvijo pa napis S. PHILIPPVS. 5,1 Podobno oblikovan prostor se v prvi polovici 17. stoletja ponavlja skoraj pri vseh manierističnih slikah, ohranjenih na slovenskih tleh. Cf. Blaženka First, Ikonografski viri za slike v stranskih oltarjih cerkve Sv. Janeza v Bohinju, ZUZ, n.v. S tem je močno podčrtan prvi plan upodobitve, ki ga obvladuje vertikala mogočnega svetnika. V ta namen uporabi mojster tudi barvo, ki se iz ozadja v temačnih modrih odtenkih razvija od nizkega obzorja kvišku in izpostavlja v toplih tonih podano in po beneških zgledih kontrastno osvetljeno figuro svetnika. Sliki v atikah stranskih oltarjev predstavljata Kristusa na križu57 (sl. 19) in neznanega svetnika s knjigo in lilijo v rokah (sl. 21).5fl Obe podobi sta manjšega formata in kvalitetno precej slabši, čeprav brez dvoma izdelek istega mojstra kot druga oltarna olja. Shematično podani prizor Križanja (sl. 19) dokazuje svoje flamsko poreklo s težo masivnega telesa, ki visi na skoraj vzporedno pribitih rokah. Anonimni mojster se navezuje na vrsto grafičnih listov, ki citirajo Rubensovo in za njim van Dyckovo različico iz let 1628-1632. Van Dyck sam je motiv Križanega ponovil v nekaj identičnih primerih (znanih je vsaj pet) v svojem antwerpen-skem obdobju (1628-1632), prve šolske izvedbe motiva pa izvirajo še iz let njegovega italijanskega šolanja (1621-1628).59 Še več kot oljnih del - replik in kopij - pa je po van Dyckovi invenciji nastalo grafičnih prevodov. Med njimi velja omeniti bakrorez Flamca Petra Cloweta (1606-1677),60 medtem ko zelo sorodni listi Križanja izpod dleta Nicolasa Bazina (okoli 1636-?) citirajo olje rubensovsko usmerjenega francoskega slikarja Charlesa Le Bruna (1619-1690) (sl. 20).61 Kljub navezavi na tuje vzore, ki dosledno podajajo motiv Križanega pred nevtralnim ozadjem, pa je slikar v skladu s svojim osebnim slogom kompozicijo zaključil s krajinskim pejsažem: z gorsko pokrajino in fantazijsko veduto Jeruzalema. Pendant Križanju z južnega oltarja predstavlja celopostavnega svetnika z zaprto knjigo v desnici in lilijo v levici (sl. 21). Figura je postavljena pred krajinsko ozadje z istim nizkim očiščem kot pri preostalih slikah iz Spodnjega Doliča. Ospredje, kije po tedanji beneški maniri polno svetlobnih pobliskov na svetniški figuri in na okleščenih vejah njenega pustega okolja, strmo tone XXVIII, Ljubljana 1992, pp. 65,70 in ead. Trije manieristični ženski liki v slikarstvu prve polovice 17. stoletja na Slovenskem, ZUZ, n.v. XXIX, Ljubljana 1993, p. 91. 57 Slika je prestavljena iz atike levega stranskega oltarja na ostenje slavoločne stene. 58 Sliki sta slikani v olju na platno. 59 Gre za različne različice istega motiva, ki so hranjene v Kraljevi palači v Genovi, v antwerpenskem muzeju (Koninklijk Museum voor Schoone Künsten), v Alte Pinakothek v Miinchnu, v Kunsthistorisches Museumu na Dunaju, v zasebni zbirki Fl. Hensa v Antwerpnu itd. Sočasno, pa tudi v kasnejših letih so po van Dyckovih izvirnikih nastali mnogi posnetki, bodisi kot ateljejska dela, ali pa kot kopije posnemovalcev (npr. dva identična motiva Križanega iz beneške Akademije oziroma neapeljskega Muzea Nazionale). “ Listje signiran desno spodaj: Petr. Clouwet sculp. Levo spodaj je podpis inventorja: Ant. van Dyck pinxit. 61 Omeniti velja dva zelo sorodna lista (eden pred svetlim in drugi pred temnim ozadjem) Nicola Bazina po Charlu Le Brunu: 1. list s signaturo desno spodaj: Se vend a Paris chez Bazin; levo spodaj Le Brun pinx. 2. list s signaturo desno spodaj: A Paris Chez N. Bazin; levo spodaj C Le Brun P. v mračno ozadje z rahlo nakazano arhitekturo in nenadoma preide v še temnejše nebo. Ob oblikovanju lika se je slikar deloma zgledoval pri upodobitvi sv. Jakoba starejšega - petega lista iz Kager-Kilianove serije Sanctuarium Christianorum (sl. 22), pri čemer pa je apostolu ponovno spremenil atribute.62 * * * Analizo oltarnih slik iz cerkve Sv. Marjete v Spodnjem Doliču je mogoče skleniti z nekaj temeljnimi ugotovitvami. Poznomanieristične slike Kristusa in Marije, treh apostolov in Križanja se stilno uvrščajo v nemško likovno produkcijo prve polovice 17. stoletja, zaznamovano s spletom italijanskih in nizozemskih umetnostnih potez. Suvereno naslikani prizori iz tretje četrtine 17. stoletja odražajo slikarski slog na prehodu med renesanso in barokom v dobesednem pomenu, saj si elementi obeh stilov mnogokrat brez vmesne stopnje -1. j. manieristične predelave - podajajo roke. S slikarjevim izborom grafičnega gradiva (Kager-Kilianove bakrorezne serije Sanctuarium Christianorum) vstopa na naše ozemlje augsburška poznomanieristična umetnost, ki pa je po zaslugi nizozemskega posredništva beneško obarvana. Nesignirani mojster je z veščo potezo čopiča upodobil svetniške like bodisi pred nevtralnim ozadjem, še večkrat pa pred fantazijsko manieristično pokrajino. Z aranžiranjem tega fiktivnega okolja je avtor izrazil nekaj svoje lastne inventivnosti, medtem ko se je pri figuraliki raje opiral na bakrorezne predloge nemške prevodne grafike. Tudi z manj skrbi izdelani sliki v atikah stranskih oltarjev sta priča umetnikovih teženj k večji samostojnosti, saj sta grafični predlogi le formalna spodbuda za njegovo lastno ustvarjalnost. Obenem pa je prav ob teh dveh oljih očitno, da je brez neposrednega naslona na grafične vzore kvaliteta njegovih izdelkov precej nižja kot sicer. Ikonografska in slogovna primerjava grafičnih listov s slikarskimi prevodi razkriva smer slikarjeve razvojne poti oziroma njegovih lastnih umetnostnih iskanj. Tako je očitno, da mojster sledi grafičnemu diktatu samo v primeru človeške figure, dodaja pa ji lastno skušnjo oblikovanja prostora. Odstopanja so vidna tudi v samem načinu upodabljanja svetniških likov. Medtem ko grafik podaja monumentalne apostole v njihovi individualni pojavnosti, pa se slikar nagiba k tipiziranju. Poleg tega pa zgodnjebaročno figuraliko prevaja v nekoliko bolj mistični slikarski jezik. Mojstrovo ime in njegovo poreklo ostajata še nadalje neznana. Težko bi z gotovostjo odgovorili na vprašanje o slikarjevi provenienci. Je to domače 62 Slikar deloma posnema Kilianov bakrorez v postavitvi svetniške figure, v svetnikovih proporcih in oblačilih. V primeru bakroreza gre za peti list iz serije Sanctuarium Christianorum z napisom pod upodobitvijo: S. IACOBVS MAIOR. Zgornja vrstica napisa na polkrožnem zaključku niše: ET IN IESVM CHRISTVM, FILIVM EIVS VNICVM, DOMINVMNOSTRVM. Spodnja vrstica: HISPANIARVM, VTFERTVR, APOSTOL VS: SED AD HERODE AGRIPPA DECOLLATVS HIESOLYMIS AN: XLIV. okolje, ali se srečujemo z gostom iz tujih krajev? Kvaliteta njegovih del sicer nekoliko presega povprečje tedanje slikarske ustvarjalnosti v slovenskem prostoru, zlasti na podeželju. Onemogočena pa je tudi primerjava obravnavanih slik z morebitnimi drugimi deli njegovega opusa, saj bi mu poleg doliških težko pripisali še kakšno delo. Bi to pomenilo, da se je mojster pri nas mudil le krajši čas? Ob vseh teh neznankah pa je mogoče brez oklevanja odgovoriti edinole na vprašanje provenience samih doliških slik. Te so nedvomno nastale prav za cerkev, v kateri so še danes, in vanjo niso bile prinešene od drugod. Kljub precejšnji tehnični in estetski dognanosti pa je slikar v slogovnem pogledu - vrednoteno s tedanjimi evropskimi kriteriji - vendarle konservativist. Prav tako kot tudi avtor predlog, ki so sicer v mnogočem že baročne, a jih je vendarle še mogoče označiti kot manierizem v njegovih poznih nasledkih. Ista mera manierizma pa je vsebovana v skoraj pol stoletja mlajših doliških prevodih, čeprav tudi te zaradi mnogih slogovnih premikov tudi že lahko štejemo med znanilce baročnega gibanja. Saj so tipičen odraz svoje dobe, ki so jo navdihovali vzori visoke renesanse in klasike, nič manj pa tudi tisti stilni pojavi, ki napovedujejo barok. Sklenjena vrsta slik in grafičnih predlog z zaključkom v podobah iz Spodnjega Doliča predstavlja postaje na poti, po kateri so v evropskem prostoru potovali likovni zgledi iz dežele v deželo (v obravnavanem primeru: Italija - Nizozemska - Nemčija - naše ozemlje). Različni umetniki so te vzore bodisi ustvarjali ali pa jih zgolj sprejemali in individualno preoblikovane predajali spet naprej. Tako je nastala cela veriga umetnikov, ki predstavljajo posamezne člene v tej igri medsebojnega zgledovanja in omogočanja: A. Carracci - Karl van Mander - Jacob de Gheyn II - Mathias Kager - Lukas Kilian - in končno mojster doliških oltarnih slik. OIL PAINTINGS FROM THE CHURCH OF ST. MARGARET IN SPODNJI DOLIČ The altarpieces from the church of St. Margaret in Spodnji Dolič were painted in the third quarter of the 17th century and are amongst the first heralds of early Baroque artistic endeavour in Slovenia. Their late Mannerist elements originate in the prints which were used as model by the anonymous artist. The depictions of Christ and Mary, St. Andrew and St. Mark above the main and side altars correspond with the prints from the series of engravings entitled Sanctuarium Christianorum, which were produced in Augsburg in 1623. The series was produced by Lukas Kilian, who engraved Christ, Mary, John the Baptist and The Twelve Apostles according to the designs of Johann Mathias Kager. But the Kager-Kilian series Sanctuarium Christianorum is related to a number of earlier works, one of which is an iconographically very similar series of prints by Jacob de Gheyn II, based on works by Karl van Mander dating from 1607, and two series - the Apostles with Christ, and Apostels with Christ and Mary by Antonio Tempesta. A further removed model for all these prints seems to be the series of prints of Apostles with Christ, Mary and John the Baptist by Agostino Carraci, which was produced in 1601. The anonymous painter from Spodnji Dolič made practically faithful copies of the prints of saints on Kilian’s engravings, but he played with the iconographic meanings of the protagonists depicted. Thus he turned the Apostle Philip in the Sanctuarium Christianorum into Mark the Evangelist by using different attributes, while he joined two prints which originally separately depicted Christ (Salvator Mundi) and Mary (Maria Gravida) into one scene. The originally separate figures now stand together with no real contextual reason. The Kager-Kilian Sanctuarium Christianorum series of prints depicts saints as statues in semi-circular niches, but the copying painter depicted them either with a neutral background or in a radically reduced landscape. Therefore the correspondence with the prints is most obvious in the depiction of the human figures, while the painter attempted to create a different environment for them. The German prints are therefore used as a source for the Spodnji Dolič altarpieces mainly in their monumental plastic figural style which in its tectonic treatment of the saints begins to herald the Baroque effect of weight and volume. Stylistically, the graphic series belongs to the trends of late Mannerist art in northern Europe, which merges the influences of Flemish and Italian art from the late 16th and early 17th centuries. Apart from the traces of Michelangelo’s heroism and late Mannerist sensibility, early Baroque traits in the style of Rubens are clearly visible. All these stylistic characteristics in the prints have left their mark on the Spodnji Dolič altarpieces. Therefore the paintings combine Dutch and Italian (particularly Venetian) stylistic elements, which were transferred through the German intermediary by the anonymous painter from Spodnji Dolič. The stylistic diversity of the depictions is also revealed in the presence of the artistic language of the Renaissance, Mannerism and the Baroque. The painter of the altarpieces from the Church of St. Margaret in Spodnji Dolič was undoubtedly a skilled artist - an eclectic who created paintings of good quality with the help of prints. Stylistically, he was conservative, for even in the third quarter of the 17th century he used Mannerist elements from copied sources of almost half a century before. But nevertheless, he was one of the first heralds of Baroque art in the provincial Slovene environment. GRADIVO DOCUMENTS GRAFIKE PO RISBAH RAYMONDA LAFAGEA KOT PREDLOGE ZA TRI JELOVŠKOVE SUPRAPORTE V GRADU JABLJE' Barbara Murovec, Trzin V štiridesetih letih 18. stoletja je postal lastnik gradu Jablje v Loki pri Mengšu Jožef Anton baron Janežič (1723 - 1780).2 Verjetno se je takoj lotil prenove stavbe in med drugim naročil slikarsko opremo nadstropnih prostorov v jugozahodnem traktu ter v obeh poligonalnih stolpih: stene je dal poslikati v fresko tehniki in pokriti s platnenimi slikanimi tapetami (sl. 24).3 Freske, ki so krasile le dele stene okrog in v ostenju oken ter nad vrati, so, po vsem sodeč, delo Franca Jelovška.4 Kot je nekdaj pričala letnica na podstavku vaze na eni od supraport v drugi sobi jugozahodnega trakta, jih je naslikal leta 1745.5 1 Podlaga za prispevek je del diplomske naloge Slikarska oprema jedilnice v gradu Jablje, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1994 (mentor prof. dr. Milček Komelj). Za vse nasvete in kritične pripombe se zahvaljujem tudi mag. Stanku Kokoletu. 2 Kako in kdaj natančno je Janežič dobil posestvo Jablje, ni znano. Verjetno pred 28. marcem 1743, ko je bil sprejet med deželne stanove (listino hranijo v Arhivu Slovenije, Graščinski arhiv XXIII, Jablje, fascikel 6), saj je takrat že moral imeti lastno posestvo. 3 Posamezne freske in tapete je opisal France Stele (cf. France Stele: Politični okraj Kamnik: Topografski opis, Ljubljana 1929 [od tod citirano Stele:Kamnik], pp. 441-446), na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pa hranijo tudi nekaj njegovih fotografij, ki kažejo stanje pred snetjem tapet. Dva cikla slikanih tapet s figuralnimi prizori sta zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani. Cf. Barbara Murovec, Slikane tapete v Sloveniji in vloga grafičnih predlog, Iztrgano minljivosti..., Narodni muzej: Ljubljana 1994 [r.k.]. 4 Freske je Jelovšku pripisal Stane Mikuž (cf. Stane Mikuž, Ilovšek Franc, baročni slikar [1700-1764], ZUZ, XVI, 1939/40 (od tod citirano Mikuž, Ilovšek), p. 27; id., Slogovni razvoj umetnosti Franca Ilovška [1700-1764], Dom in svet, Lil, 1942, p. 275). Čeprav se v kasnejši literaturi pojavljajo dvomi o upravičenosti takšne atribucije (običajno v obliki zapisa “pripisano Jelovšku”, Marjana Lipoglavšek pa navaja, da “naj bi kartuše nad okni in Supraporte poslikal Jelovškov sin Andrej”, cf. Marjana Lipoglavšek, Iluzionistično slikarstvo 18. stoletja na Slovenskem,ZUZ, n.v. XIX, 1983, p. 22), tudi stilna analiza potrjuje, da gre za Jelovškovo delo. 5 Cf. Stele: Kamnik, pp. 441-442, in avtorjevo fotografijo, ki jo hranijo na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zdaj so ohranjene le še freske v vzhodnem stolpu - v prostoru, ki je služil kot jedilnica in dvorana.6 Vse upodobitve so nastale po enotnem ikonografskem programu, njihova vsebina pa je seveda v skladu s funkcijo prostora. Naslikana so tihožitja, doprsne podobe antičnih bogov, predstavniki stanov in dežel (?) ter alegorija petih čutov; najzanimivejše in - če upoštevamo tradicionalno hierarhijo slikarskih motivov - tudi najpomembnejše pa so freske nad vrati. Gre za mitološke prizore iz življenja boga Bakha in njegovih spremljevalcev. Prvi je freske opisal France Stele, vendar vseh ni ikonografsko določil.7 Kasneje je Stane Mikuž zapisal, da gre za scene, “nanašujoče se na Bakhovo življenje”,8 podobno tudi Ivan Stopar, da so naslikani “motivi iz Bakhovih zgodb”,9 ter Milček Komelj, da gre za “bakha-nalske prizore”.10 Vir za vse tri Supraporte so bile grafike po risbah francoskega risarja in grafika Raymonda Lafagea (1656-1684)," ki so del serije šestih listov in so bile tiskane na primer v Parizu v obliki friza z naslednjim podnapisom na spodnjem robu prvega lista: "Inuente et dessine par Raimond Lafage. Graue d’apres les desseins originala par Frangois Ertinger. A Paris chez Jean Vander Bruggen rue St Jacques au grand Magazin C.P.R. ” (sl. 28).12 Kljub identifikaciji slikovne predloge pa lahko le dve jabeljski supraporti ikonografsko natančno določimo. Obe ustrezata tudi antičnim literarnim besedilom, medtem ko je tretja nastala na podlagi zapletene Lafageove Satirične alegorije. 6 Gre za največji in najodličnejši prostor v prvem nadstropju, ki ni služil le kot jedilnica, čeprav je zdaj znan le pod tem imenom, ampak tudi kot dvorana. To je v skladu z običajno (dvojno) funkcijo takšnih prostorov. Cf. John Whitehead: The French Interior in the Eighteenth Century, London 1992, p. 84. 7 Cf. Stele: Kamnik, pp. 444-446. Na dveh freskah sta med splošno označenimi “možmi in ženami” navedena satira, na tretji freski pa naj bi šlo za Bakhov padec z osla. Torej je že Stele domneval, da gre za bakhične prizore. 8 Mikuž, Ilovšek, p. 28. 9 Ivan Stopar: Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1982, p. 208. 10 Milček Komelj, Antika: Likovna umetnost, Enciklopedija Slovenije, I, Ljubljana 1987, p. 88. Barvni reprodukciji dveh supraport sta bili objavljeni v: Mirina Zupančič in Majda Žontar: Gradovi na domžalskem in moravskem območju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 95, Ljubljana 1979, pp. 16-17, s podnapisom “mitološka prizora na dveh izmed Fr. Jelovšku pripisanih stenskih slik v Jabljah”; vseh treh pa v: Stane Stražar: Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš in Trzin 1993, vsaka s podnapisom “Franc Jelovšek, Freska v jedilnici v gradu Jablje”. 11 E.g. Ulrich Thieme-Felix Becker .Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler, XXII, Leipzig 1928, pp. 201-202; Robert Mesuret: Les dessins de Raymond La Fage, Toulouse 1962 [r.k.]; Jeanne Arvengas: Raymond Lafage: Dessinateur, Paris 1965 (od tod citirano Arvengas:Lo/age); Raymond Lafage, 1656-1684: Dessins etgravures (Bertrand de Viviens, ed.), Lisle sur Tarn 1990 [r.k.] (od tod citirano Lafage). 12 Cf. Arvengas: Lafage, p. 82. Bakhov in Ariadnin triumf (si. 25) Ta freska je med supraportami ikonografsko najlaže določljiva, vendar niti Stele niti kdo drug doslej ni opozoril, da gre za Bakhov in Ariadnin triumf. V skladu s sistematiko Andorja Piglerja, ki temelji na antičnih besedilih in konkretnih likovnih delih, razlikujemo tri glavne načine upodabljanja mita o Bakhu in Ariadni.'3 S kratkimi naslovi bi jih lahko imenovali: Bakh najde Ariadno na otoku Naxos (Philostratus:/magi>ze.y; 1,15), Triumfalni voz (Ovid: Ars amatoria) 1,537-564) in Ariadnino kronanje (Ovid:Metamorphoses) 8,176-182). Na posameznih slikah so ti osnovni tipi seveda lahko kombinirani, poenostavljeni ali pa likovna dela vsaj deloma odstopajo od vseh literarnih predlog.14 Na jabeljski freski je naslikan razkošen voz z vpreženima kozloma, ki ju vodi mali satir. Na sprednjem delu voza sedi Bakh, bog vina, ki za roko drži Ariadno in ji pomaga stopiti na vozilo. Okrog te osrednje skupine so zbrani Bakhovi spremljevalci, zaposleni z različnimi opravili: pred okroglim templjem stoji sklonjena žena in pije iz posode, v katero ji mož naliva vino; za vozom hodi mladenič in nese poln vrč; ob vozu pa stoji množica ter opazuje Bakha in Ariadno. Ta upodobitev, ki v osnovnih potezah ustreza Ovidovim verzom (Ars amatoria; 1, 549-564), je posneta po grafiki, ki je reproducirala Lafageovo risbo Triumf (sl. 26), slednja pa je nastala pod vplivom stropne freske Annibala Carraccija v Palazzo Farnese.15 Lafage je obdržal redko varianto triumfa z dvema vozovoma, od katerih Bakhovega vlečeta dva panterja, Ariadninega pa kozla, medtem ko je večino glasbenih instrumentov satirov in bakhantk zamenjal s pivskimi vrči in posodami. Tudi Jelovšek ni dosledno kopiral Lafageove upodobitve. Reduciral je število figur in predmetov, dodal pa je le tempelj v ozadju. Najočitnejša sprememba, ki ni opravičljiva niti kompozicijsko niti ikonografsko, pa je združitev dveh Lafageovih vozov v enega, ki ga vlečeta dva kozla. Tako je nastal prostorsko nelogično naslikan voz, hkrati pa tudi ikonografsko izjemna varianta, ki ji ne najdemo paralele niti v literarnih besedilih niti na likovnih delih. V Ars amatoria (1, 550) Bakhov voz vlečejo tigri, na likovnih upodo- 13 Cf. Andor Pigler: Barockthemen: Eine Auswahl von Verzeichnissen zur Ikonographie des 17. und 18. Jahrhunderts, Budapest 1956, p. 46. Podobna klasifikacija je uporabljena tudi v ICONCLASSu (cf. Henri van de Waal: ICONCLASS: An Iconographic classification system, Amsterdam 1973-1985 [od tod citirano Waal: ICONCLASS]). 14 Za druge pomembne vire za likovne upodobitve mita o Bakhu in Ariadni cf. Jane Davidson Reid (in Chris Rohrmann): The Oxford Guide to Classical Mythology in the Arts: 1300-1990s, New York & Oxford 1993 (od tod citirano Davidson: Classical Mythology), p. 363. 15 Lafage, podnapis k sliki 1. Za Carraccijevo fresko cf. e.g. Donald Posner: Annibale Carracci: A Study in the Reform of Italian Painting around 1590, II, London 1971, si. 111k in lllx. bitvah Bakhovcga in Ariadninega triumfa so pogosto naslikani tudi panterji, nikoli pa samo kozli. Po Guyu de Tervarentu je voz, ki ga vlečeta dva kozla, lahko: Ariadnin v njenem triumfu z Bakhom, takrat ko imata Ariadna in Bakh vsak svoj voz, takšno funkcijo ima na Carraccijevi in Lafageovi upodobitvi; v okviru alegorije letnih časov je to voz jeseni, na njem lahko sedi Pomona ali Bakh;If’ lahko je tudi Bakhov in Silenov voz, kot gaje na primer naslikal Giulio Romano (Palazzo del Te, Mantova);17 ali pa je to voz ljubezni.11* Voz na jabeljski freski je hkrati Bakhov in Ariadnin, na alegorični ravni pa morda predvsem voz ljubezni. Bakhični prizor (sl. 27) Srednja supraporta je bila naslikana po grafiki, ki je reproducirala Lafageovo risbo Satirična alegorija (sl. 28). Kot rečeno, pa kljub poznavanju predloge prizora na freski ne moremo ikonografsko natančno opredeliti.19 Na osrednjem delu jabeljske Supraporte je naslikana težko določljiva arhitektura, mogoče dvojna vrata, s Panovo glavo, krožniki in vazama, v njeni notranjosti pa stojita dva visoka podstavka s kipoma. Spredaj sedi na osla naslonjen mož in pije iz posode, ki jo drži klečeča žena, ob njima pa stoji deček s pladnjem. Na eni strani “vrat” je opečnato ognjišče z zastavico, na kateri je dopasna podoba Bakha, na drugi pa mladeniča. Prvi se je naslonil na “vrata” in daje piti drugemu, v sprednjem planu pred njima pa spi mali satir. Jelovšek je ta prizor posnel le po manjšem delu Lafageove risbe oziroma prevodne grafike, drugače pa je naslikal predvsem ognjišče z zastavico. Čeprav fresko vsebinsko določa kar nekaj figur in predmetov, zlasti pa Panova maska, Bakhova podoba in mož z oslom, ni jasno, katera zgodba oziroma mit je upodobljen. Mož z oslom bi bil lahko Silen, Bakh ali Priap,20 najverjetneje pa je naslikan prvi. Za to govorita obe določljivi figuri: Pan, ki je po eni 16 E.g. Antonio Tempesta: Jesen, London, The British Museum, v: The Illustrated Bartsch: Italian Masters of the Sixteenth Century, Antonio Tempesta, XXXVI (Sebastian Buffa, ed.), New York, p. 104, si. 806. 17 Cf. Georgij Kreskent’evic Loukomski: Jules Romain, Paris 1932, si. 79. 18 Guy de Tervarent: Attributs et symboles dans I’art profane, 1450-1600: Dictionnaire d’un langage perdu, I, Geneve 1958, p. 73. Pomen Lafageove risbe je bil v umetnostnozgodovinski literaturi sicer delno že pojasnjen, saj je Jeanne Arvengas osrednjo mitološko figuro, Hero s pavom, identificirala kot portret Kristine II. Švedske in v skladu s tem razložila tudi druge protagoniste, na primer dve portretni glavi kot papeža Inocenca IX. in kardinala Decia Azzolini (cf. Arvengas: Lafage, pp. 39 ss.). Jelovšek je opustil vse elemente, ki so aktualizirali mitološke prizore na Lafageovi risbi. Verjetno sploh ni poznal prave vsebine oziroma alegoričnega pomena cele grafike, katere del je uporabil kot predlogo. 211 Vsi trije so lahko upodobljeni z oslom. Cf. Volker Plagemann (in Max Denzler), Esel, Reallexikon zur deutschen Kunstgeschichte, V, Stuttgart 1967 (od tod citirano Plagemann, Esel), pp. 1520-1521. varianti mita Silenov oče, in Bakh, Silenov tovariš in varovanec.21 Tako je figuro razložila tudi Jeanne Arvengas, ki je poskusila pojasniti alegorični pomen celotne Lafageove risbe oziroma prevodne grafike,22 vendar se njene razlage, da gre na tem delu upodobitve za “Silenovo vzgojo” oziroma prizor, ko “Ariadna daje piti Silenu”,23 ne da utemeljiti. Silenov padec (sl. 29) Stele je fresko opisal kot Bakhov padec z osla,24 vendar takšnega prizora v antični pa tudi postklasični literaturi in likovni umetnosti ali v mitoloških priročnikih ne poznamo. Osel je res lahko tudi Bakhov ali Priapov atribut, vendar je zlasti stalni Silenov spremljevalec.25 Silen je tako v tekstih kot na likovnih upodobitvah praviloma predstavljen kot debel in plešast starec.26 Najpogosteje v Bakhovem spremstvu jaha osla, saj ga noge zaradi debelosti pa tudi pijanosti ne držijo. Ob njem hodijo mlajši satiri in ga podpirajo. Čeprav Ovid pripoveduje o Silenovem padcu tako v Fasti kot v Ars amatoria, je v likovni umetnosti to zelo redek motiv. Pravzaprav gre za dva motiva, saj Ovid pripoveduje o dveh različnih dogodkih, ki sta se končala s Silenovim padcem. Ne enega ne drugega pa v doslej objavljenih knjigah ne pozna niti ICONCLASS, ki ima natančno obravnavan vsak antični motiv prav glede na likovne upodobitve.27 V Fasti (3, 745-764) opiše Ovid Silenovo nesrečo, ki se je pripetila, ko je skupaj s satiri nabiral med. Verzi iz tega dela so kot literarna predloga služili na primer Pieru di Cosimu, ko je slikal Silenove nezgode (The Fogg Art Museum, Cambridge, Mass.).2* Dogodek, ki je naslikan na jabeljski freski, pa bolj ustreza Ovidovemu tekstu v Ars amatoria (1,543-548), kjer lahko beremo: Ebrius, ecce, senex pando Silenus asello Vix sedet, et pressas continet ante iubas Dum sequitur Bacchas, Bacchae fugiuntque petuntque Quadrupedem ferula dum malus urget eques, In caput aurito cecidit delapsus asello: Clamarunt satyri “surge age, surge, pater. ” (V prostem prevodu se tekst glasi: Pijani starec Silen komaj še sedi na svojem grbastem oslu in se majajoč drži za grivo pred sabo. Medtem ko sledi bakhantkam, ki tečejo pred njim, 21 Cf. Davidson: Classical Mythology, p. 1000 s citiranim izborom literarnih virov. 22 Cf. opombo 19. 23 Arvengas: Lafage, pp. 39 ss. in 82. 24 Stele: Kamnik, p. 446. 25 Cf. Plagemann, Esel, pp. 1520-1521. 26 Cf. Benjamin Hederich: Gründliches mythologisches Lexicon, Leipzig 1770, p. 2213. 27 Waal: ICONCLASS. 2K Cf. Erwin Panofsky, The Discovery of Honey by Piero di Cosimo, Worcester Art Museum Annual, II, 1936-1937, pp. 33-43, sl. 2. nerodni jezdec, ki s šibo spodbuja svojega štirinožca, pade naprej na glavo s svojega uhatega osla. Satiri zakličejo: “Vstani, vstani, očka!”) Kot že rečeno, Jelovšek ni ustvaril nove likovne rešitve neposredno na podlagi teh Ovidovih verzov, ampak je prizor posnel po grafiki, ki je reproducirala Lafageovo risbo Silenov padec (sl. 30), za svojo kompozicijo pa je uporabil le osrednji del precej obsežnejše celote (sl. 31). Na freski je naslikan trenutek, ko so se Bakhovi spremljevalci zbrali okrog padlega Silena. Možje pobirajo njega in osla, poleg pa stojita dve ženi. Prva je v grozi s silovitim zamahom dvignila roke, tako da se ji je odvezala obleka in razgaljenih prsi stoji pred ležečim oslom in Silenom, druga pa je v sočutni kretnji sklenila roke k obrazu. Jelovšek je vse figure prepričljivo povezal v eliptično kompozicijo z glavnim akcentom na razgaljeni ženi, ki učinkovito poudarja dramatičnost dogodka. V Ars amatoria je Ovid “nasul obilo nasvetov in naukov o tem, kje si poiščeš primerno dekle za ljubezen (I. knjiga), kako si osvojiš njeno srce in jo navežeš nase (II. knjiga), kako in kje naj dekleta lovijo fante (III. knjiga)”.29 Vse svoje nasvete pa je podkrepil s primeri iz zgodb o bogovih in junakih. Tako je na primer v prvi knjigi (I, 526-564) razložil, kako Bakh pomaga zaljubljencem, in v nadaljevanju posvaril bralce pred uživanjem prevelikih količin vina.3" Na prvi in zadnji jabeljski supraporti naslikana prizora ustrezata tekstu v I. knjigi Ars amatoria?' Tako lahko morda cikel o Bakhu, Ariadni in Silenu, kot je predstavljen na teh freskah, beremo kot kontinuirano pripoved s humorno, ironično pa tudi rahlo moralizirajočo noto.32 Na prvi freski gre za ljubezen med Bakhom in Ariadno, torej med možem in ženo, okrog naslikane figure pa se ukvarjajo predvsem s pitjem. Na drugi freski žena daje piti možu (? Silenu), na zadnji je mož (Silen) zaradi pijanosti padel z osla, ženska figura ob njem pa zgroženo opazuje posledice čezmernega uživanja vina, ki uničuje tudi ljubezen. 29 Kajetan Gantar, Publius Ovidius Naso in njegove Metamorfoze, v: Publij Ovidij Naso: Metamorfoze: Izbor, Ljubljana 1977, pp. 89-90. 30 Ovid in Six Volumes: The Art of Love and Other Poems, II (prevod J.H. Mozley), The Loeb Classical Library, London in Cambridge 1969, pp. 49-53. Bakhov in Ariadnin triumf ter Silenov padec z osla sta tista mitološka dogodka, ki “ilustrirata” Ovidove nasvete in opozorila. 31 Čeprav so Jelovškove freske naslikane po Lafageovih risbah, je mogoče, da je baron Janežič - verjetni avtor programa - poznal Ovidovo delo in se naslonil nanj pri izbiri predlog in njihovi povezavi v novo celoto. 32 To bi bilo v skladu tudi z žanrom Ovidove Ars amatoria, ki jo lahko označimo kot “ljubezensko poučno pesem”. Ovid “s svojo običajno težnjo po tipizaciji in eksemplifikaciji, z vnašanjem mitoloških primerov (exempla), s pogostimi in raznolikimi digresijami, z zgodovinskimi in legendarnimi namigi razbremenjuje poučnost in jo duhovito pretaplja v literarno držo”. Cf. Benedetto Riposati: Zgodovina latinske književnosti, Trst 1983, pp. 339-340. Vsebinski pomen jabeljskih supraport je torej večplasten, saj so bili bakhični prizori verjetno naslikani gledalcu tako v zabavo kot tudi v poduk, torej z namenom, da so ga opominjali k zmernosti in mu kazali posledice pretiravanja.33 33 Čeprav bo potrebno poiskati še precej grafičnih predlog, ki so jih uporabljali baročni slikarji na Slovenskem, da bomo lahko prišli do zanesljivih ugotovitev, na primer o tem, katere predloge so umetniki najpogosteje uporabljali in iz katerih grafičnih centrov so jih pridobivali, se vendarle že kažejo nekatere “zakonitosti”. Pomembnejši od slogovnega je bil ikonografski vidik predloge, ob koncu 17. in v 18. stoletju so slikarji praviloma uporabljali grafične liste sodobnikov, najpomembnejši grafični center pa je bil vsaj za Kranjsko Augsburg. Tudi freske v jabeljski jedilnici potrjujejo te splošne “zakonitosti” o uporabi grafičnih predlog. Listi, po katerih je Jelovšek slikal freske pod okni, torej alegorijo petih čutov, so delo augsburškega umetnika Gottfrieda Bernharda Götza (cf. Barbara Murovec, Alegorija petih čutov na freskah v gradu Jablje in na slikanih tapetah iz gradov Dornava in Zaprice, ZUZ, n.v. XIX, pp. 134 ss.), nastali pa so okrog leta 1735, torej komaj desetletje pred jabeljskimi prizori. Čeprav so Lafageove risbe nastale v Franciji v 17. stoletju, je verjetno, da je Jelovšek pri slikanju supraport uporabljal grafične liste, ki so nastali že v 18. stoletju, morda celo v Augsburgu (Lafageova dela so namreč vrezovali številni grafiki v 17., 18. in celo 19. stoletju, cf. Arvengas: LaJ'age, pp. 76 ss.). . ■ VALENTIN METZINGER: NASIČENJE MNOŽICE (1747) Mirko Kambič, Ljubljana Metzingerjeva podoba iz leta 1747, znana kot Nasičenje množice aUNasičenje v puščavi, upodobitev evangeljske zgodbe z naslovom Jezus nasiti pet tisoč mož, je vredna vsestranske pozornosti. Zanimiva je najprej zaradi izjemnega formata, panoramskega platna dolžine več kot pet metrov. Likovno je motiv nekaj izjemnega po svoji razgibani, nesimetrični kompoziciji, po harmonični kombinaciji širnega pejsaža in množice oseb, od posameznikov in skupin v prvem planu do posplošeno naslikane množice. Ta podoba Valentina Metzingerja (1699-1759) ima svojo razgibano preteklost, delno dramatično, saj je bila poškodovana v požaru, vendar srečno rešena. Po menjavi lastnikov in po restavratorskem posegu leta 1822 je končno pristala v obednici ljubljanskih frančiškanov. Sčasoma je močno potemnela. Pregrinjalo strjenega prahu in raznih izparin je na polakirani sliki zakrilo čar prvotnega blišča Metzingerjevih barv. Marca 1994, malo manj kot po 250 letih od nastanka, je podoba s previdnim očiščevalnim delom in z manjšimi posegi čopiča svetlobno znova oživela. V začetku aprila se je preselila v nov, okusno, a preprosto urejen refektorij frančiškanov na Prešernovem trgu 4 v Ljubljani. Podoba ni namenjena javnim obiskom, dostopna pa je za strokoven ogled. S svojim motivom kar vabi k ponovni likovni analizi, upoštevaje nekdanjo Vurnikovo razpravo o Metzingerjevi umetnosti. Ob preverjanju virov in literature o sliki in slikarju, o času in okoliščinah nastanka, o menjavi lastnikov in o restavratorskih posegih je še vedno odprta možnost za dodatne raziskave in za novo sintezo. V obširnem seznamu Metzingerjevih del, ki ga je sestavil Stanko Vurnik, najdemo pod tekočo številko 199 osnovne podatke o podobi Nasičenje množice. Navajam dobesedno: “Nasičenje v puščavi. 514 x 159. Pravokotnik. Ljubljana, frančiškani. - V širni pokrajini z mestom in reko na levi je tisočglava množica, v ospredju na višini Kristus z apostoli, mladenič z ribami, v ospredju ležeča figura, po izročilu autoportret, poleg nje otrok z listkom, na katerem sta sign. in dat.: Val. Metzinger pinxit: 1747. - Slika je bila naslikana za ljublj. jezuite; pri požaru samostana jo je dobil graščak Erberg iz Dola, ki jo je dal popraviti Potočni- ku. Ta je napisal na hrbet: Opus Valentini Metzinger, Carnioli, Anno MDCCXLVII elaboratum in medio Incendii Collegii Soc. lesu Labaci mire servatum, Anno MDCCCXXII a Ioanne Pototschnig aeque Carniolo ex damno a fumo, calore et tempore illato ad vivum restitutum. - Sedaj visi v refektoriju frančiškanskega samostana.”1 Vurnikovi navedbi lahko dodamo manjši popravek. Potočnik ni napisal podatkov v latinščini na hrbet slike, temveč je bil to ločen napis ob sliki, razstavljeni po obnovi v Dolu pri Ljubljani. Prevod latinskega besedila navaja Viktor Steska tako: “Delo Valentina Metzingerja, Kranjca, leta 1747 narejeno, sredi požara jezuitskega kolegija v Ljubljani čudovito rešeno, leta 1822 po Janezu Potočniku, prav tako Kranjcu, obnovljeno, kar je škode trpelo po dimu, vročini in času.”2 Izvirni zapis besedila v latinščini in nekaj dodatnih informacij v nemščini najdemo v rokopisu o graščini Dol pri Ljubljani, ki posveča Metzingerju in njegovi sliki posebno pozornost. Ob njegovem imenu je v seznamu kranjskih slikarjev zapisano “Izvrsten slikar velikega stila”. O podobi Nasičenje množice pa sporoča dolski rokopis naslednje: “Med resnično dobrimi podobami v tej zbirki je najodličnejša ta od Valentina Metzingerja, ki pokriva v celoti eno od sten v (dolžini) 16 čevljev in je bila šele leta 1822 v novem okviru postavljena. Predstavlja nahranitev 4000 oseb v puščavi z dvema ribama in pet hlebci kruha. Pri novi postavitvi je dobila zlat napis: Opus Valentini Metzinger...”3 - Sledi celotno besedilo v latinščini, kot je navedeno zgoraj v Vurnikovem seznamu. Viktor Steska je posvetil Metzingerju in njegovi sliki Nasičenje množice posebno pozornost in to že zgodaj, v večkratnih objavah med leti 1905 in 1927.4 Steska je dodal navedbam dolskega rokopisa še nekaj svojih podatkov, za katere pa ne navaja vira. Tako pravi, da je bila slika prvotno v obednici jezuitskega samostana. Torej bi bila že od začetka namenjena vizualnemu in spiritualnemu okrasu refektorija, povezana s kulturo uživanja hrane. Steska trdi, daje Potočnik sliko izmil, prenovil in nekoliko skrajšal. Dolski rokopis ne govori o skrajšanju, pač pa o novem okviru. Možno je torej, da je bila slika v požaru poškodovana ob robu, tako da so jo leta 1822 nekoliko skrajšali. Na to bi nas navedlo dejstvo, da je tudi danes na sliki osrednja skupina s Kristusom pomaknjena iz centra proti desni, kjer se končuje prizor precej zgoščeno in barvno težko, medtem ko je leva stran slike z jezerom, gorami in množico zračna in odprta. Morda izvira odtod Vurnikovo začudenje nad 1 Stanko Vurnik in Marijan Marolt, Metzingerjeva dela, ZUZ, XIII, 1935 (izšlo 1936), p. 60. 2 Viktor Steska, Slovenska umetnost, I, Prevalje 1927, p. 44. 3 Arhiv republike Slovenije, Lustthal (Dol), Rk 210 r, list 6. Cf. Milena Uršič, Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske, SAZU: Ljubljana 1975, pp. 152 in 207-208. 4 Viktor Steska, Valentin Mencinger, ljubljanski slikar (1702-1759), IMK, XV, 1905 (od tod citirano Steska, Mencinger), pp. 49-77; id., Pregled naše umetnosti, Mladika, IV, 1923, p. 297; id., Slikar Janez Potočnik,ZUZ, IV, 1924 (od tod citirano Steska, Potočnik), p. 83; (Valentin Mencinger,.1Slovenska umetnost, I, Prevalje 1927, pp. 32-58 (in op. 2 zgoraj). “absolutno nesimetrično” kompozicijo. Vse to so seveda lahko samo ugibanja. Glede Metzingerjevega avtoportreta je Steska zapisal: “Na njej se je portretiral slikar sam, kar izpričuje ustno izročilo in kar je prav verjetno, ker je pod portretom podpis z letnico 1747.”5 K temu bi dodal, da je na današnjem stanju podobe videti slikarja v družbi ženske, ki nam obrača hrbet, zagledana pa je v množico na desni. Tja je obrnjen tudi slikarjev pogled, zato je podolgovat obraz z daljšo koničasto brado viden v profilu. Postava je v sedečem, ne v ležečem položaju. Ob ženi je obraz otroka, ki ga že zakriva rob okvira (krajšanje slike?). Drug otrok, desno od slikarja, je zagledan v nas, v levici drži verjetno čopič in palico, ob njem je vrč z ozkim grlom, ob vrču pa razgibano, zavihano oblikovan list formata 8,5 x 6,5 cm z besedilom “Valentin Metzinger pinxit 1747”. Podatkov, kako si je baron Erberg iz Dola pridobil okvarjeno sliko od jezuitov, Steska ne navaja in so verjetno neznani. V svojem članku o slikarju Potočniku iz leta 1924 pa poroča, daje Metzingerjevo sliko Nasičenje množice odkupil p. Placid Fabiani in jo shranil v obednici frančiškanskega samostana v Ljubljani.6 Ali je bila s Potočnikovo restavracijo leta 1822 slika na boljšem ali na slabšem? Izidor Cankarje v Metzingerjevi biografiji leta 1926 zapisal kratek stavek: “Za jezuite Nasičenje množice (sedaj z restavracijo pokvarjena slika v Ij. frančiškanskem samostanu).”7 Izraz “sedaj” velja za takratno nahajališče slike. Glede restavracije, ki naj bi sliko pokvarila, pa žal Cankar ni navedel, katero obnavljanje je imel v mislih: Potočnikovo ali morda še katero poznejše. Potočnika bi težko grajali, saj je prejel v delo poškodovano sliko, ki je čakala na obnovo od leta 1774 do 1822 in je po restavratorski obnovi zbujala občudovanje. Ob letošnji obnovi (1994) je slikar Kvas izjavil: “Pri čiščenju slike ni bilo opaziti kakšnih večjih restavratorskih posegov, razen nekaj retuš. Na nekaterih delih slike je v barvnem sloju še sedaj več mehurčastih tvorb, ki so verjetno posledice vročine (požar). Slika je bila nekoliko skrajšana.” Pregled Metzingerjeve podobe s sodobnimi znanstvenimi metodami (infrardeča, ultravijolična fotografija) bi dal verjetno zanimive rezultate. Umetnostnozgodovinsko analizo Metzingerjeve slike Nasičenje množice je dovolj podrobno podal Stanko Vurnik v svoji razpravi K razvoju in stilu Metzingerjeve umetnosti. Po njegovem mnenju j e Nasičenje množice (Vurnik govori, za Steskom, o Nasičenju v puščavi) ena od največjih umetnikovih slik. Predstavlja presenetljivo veliko krajino, kakršne doslej na Slovenskem po koncu 17. stoletja še nismo videli. Sklicuje se na Steinbergovo podobo iz leta 1714, krajinsko motiviko povezuje Vurnik s filozofijo 18. stoletja, glede odnosa do narave se sklicuje na Rousseauja. Govori o Kremserschmidtovem pojmovanju krajine, omenja Jelovška in Berganta. 5 Steska, Mencinger, 1905, pp. 56-57 (in op. 4 zgoraj). 6 Steska, Potočnik, 1924, p. 83 (in op. 4 zgoraj). 7 Geslo Metzinger Janez Valentin, SBL, 2, Ljubljana 1926, pp. 109-110. Potem razpravlja Vurnik o čustvenih elementih, nakopičenih v Metzin-gerjevi upodobitvi in nadrobneje opisuje krajino in figuraliko. Izrecno se ustavlja ob neobičajni kompoziciji, ki naj bi bila absolutno nesimetrična. To je odpoved starim načelom, prehod v naturalistično smer, ki je dosegla v Metzingerjevem delu “nezaslišan razmah”. Glede pokrajine in človeka v njej se Vurnik sklicuje na Breughla, Metzingerjevo figuraliko ospredja pa povezuje z Veronesejevim in Tiepolovim slogom. Glede Metzingerjevih barv na obravnavani podobi je Vurnik prepričan, da gre za “neko pikantno ubranost, jarki karmin, cinober in modra žarijo izza svetlega olivnozelenega okvira”. Po njegovem je bila Metzingerjeva krajina neke vrste uvod v krajine Herrleina in Janše, ki so jim sledila dela krajinarjev Pernharta, Karingerja in Franketa, dokler ni krajina zmagala v motivih modernih plainairistov.8 Zdi se mi zanimivo, da se Vurnik ob tej analizi ni spustil v ikonografsko presojo Metzingerjeve podobe, predvsem z analizo dogodka, opisa v prvotni obliki, kot ga najdemo pri vseh štirih evangelistih. Matej, Marko, Luka in Janez pripovedujejo isto zgodbo zelo jedrnato, konkretno in usklajeno in z jasnimi pojmi postavljajo dogajanje na realna tla s številkami, imeni in časom dogodka. Gre za Genezareško jezero, imenovano tudi Tiberijsko, za bližino mesta Betsajda, kar pomeni severovzhodni del jezera. Jezus je prispel tja v čolnu. Ne gre za puščavo, temveč za samoto, samoten kraj, kamor se je Jezus sam ali z apostoli umaknil, ko se je hotel spočiti. Mesto počitka je bilo na gori. Množice so prišle iz bližnjih naselij. Apostoli so posadili ljudstvo, razdeljeno na skupine po petdeset in sto oseb, po zeleni travi (torej zopet dokaz, da ni šlo za puščavo). Slo je za veliko množico, okoli pet tisoč mož, ne da bi šteli žene in otroke. Hrano ima samo neki deček: pet ječmenovih kruhov in dve ribi. Časovno se je zgodba dogajala pozno popoldne, že proti večeru.9 Tako slikar kot umetnostni zgodovinar najdeta v vseh teh navedbah osnovo in izhodišče za zvesto ali umetniško svobodno interpretacijo motiva. Metzinger je ustvaril široko, odprto pokrajino z jezerom, z mestom ob vodi, s skalnatimi gorami, z drevjem, z ravnino, ki ni puščava, z vzpetino (hribom), na kateri stoji Jezus z apostoli, ob njih deček z dvema ribama v roki, ob njem so na tleh trije hlebci, dva pa ima pred seboj klečeči apostol; ta dva Jezus ravnokar blagoslavlja, da kruh pomnoži. Ljudje so se v glavnem že posedli, razdeljeni v skupine. Eden od apostolov daje navodila množici z visoko dvignjenima rokama. V množici so dobro vidne tudi matere z otroki. Le skrben pregled svetlobnih efektov na obrazih in zlasti na pokrajini bi pokazal, ali je slikar upošteval svetlobo pozne popoldanske ure. Verjetni Metzingerjev avtoportret v ospredju na levi prav nič ne moti avtentičnosti dogajanja, saj je 11 Stanko Vurnik in Marijan Marolt, K razvoju in stilu Metzingerjeve umetnosti, ZUZ, XII, 1933, pp. 37-40. 9 Sveto pismo stare in nove zaveze (ekumenska izdaja), Ljubljana 1992, Mt 14, 13-21; Mr 6, 30-44; Lk 9,10-17; Jn 6,1-14. skupaj z žensko postavo in obema otrokoma, po oblačilu in po koloritu, naravno dopolnilo množici. Najnovejše čiščenje Metzingerjeve podobe Nasičenje mnočice je marca 1994 opravil slikar in restavrator Tomaž Kvas. S čopičem je segel v sliko le toliko, da je z barvo izpolnil manjše odluščene delce v obliki lis in črt. Tu in tam so prišle po čiščenju na dan številne raze in razice ali pikice, okvare v barvni plasti. Sicer pa je T. Kvas sestavil o svojem delu strokovno poro- čilo."1 Osebno mi je povedal, da na hrbtni strani slike ni bilo nobenega napisa (npr. Potočnikovega iz 1. 1822), temveč je bilo platno zadaj prekrito z nekim rdečim premazom, ki naj bi ščitil sliko pred vlago, postal pa je vidno škodljiv platnu, zato ga je moral odstraniti. Platno je izvirno, domače, grobo tkano. Podokvir je že star, verjetno tisti prvotni iz časa slikarja Potočnika. Okvir je sedaj obnovljen v temni barvi, le notranji rob tik ob sliki je pozlačen in dobro loči sliko od okvira. Ta okvir je skromen, le 14 cm širok, okrašen pa je s šestimi pozlačenimi rozetami formata 10,5 x 10,5 cm, ki so nove, rezljane iz lesa. Na povabilo slikarja Kvasa sem si ogledal več faz čiščenja in restavriranja podobe. Po očiščenju me je presenetila velika razlika med staro, sajasto površino in med pravkar umitimi deli slike, ki je ležala vodoravno na mizah. Umita ploskev je, delno tudi zaradi ovlaženosti, barvno kar zažarela. Prej nevidni detajli so postali vaba za oko, prej nejasna množica se je spremenila v skupino individualno obdelanih obrazov, drž, kretenj, oblačil in raznolikosti barv. Mikavna je postala tudi pokrajina na levi z jezerom, naseljem, z gorami, ki stopnjujejo skupaj z jezerom za mestom globinski videz krajinskega prostora. Prav tako je po umivanju zažarela osrednja skupina apostolov s Kristusom in dečkom tako v nasičenih, živih barvah kot v kompoziciji, razgibanosti in globinskosti z izmenjavo osvetljenih in senčenih delov na temnem ozadju drevja, ki sega tu do gornjega roba slike. Ko je bila celotna površina slike skrbno izmita in postavljena v pokončno lego, pripravljena za posege s čopičem, je bila slika ob dobri dnevni svetlobi pravo doživetje. Metzingerjevo delo Nasičenje množice pokriva v novem refektoriju celotno širino prednje stene in s tem nehote spominja na svoje nekdanje mesto leta 1822 v dolski graščini, ko je tudi krasila celotno steno sobe. Svetloba prihaja sedaj le skozi okna na desni, severni strani. Ker gre za polkletni prostor, je svetloba morda prešibka in slika deluje nekoliko temno, dokler se oko obiskovalca ne navadi na to umirjeno razsvetljavo. Pri električni osvetlitvi motijo refleksi. Morda bo opazovalca Metzingerjeve umetnine presenetil učinek, ki bi ga imenoval stereopanoramska globina. Nenadoma imamo vtis, daje prvi plan s skupinami oseb močno pomaknjen v ospredje, ozadje z mno- 10 Tomaž Kvas, Restavriranje slike “Jezus nasiti množico”. V Ljubljani, 31. marca 1994 (poročilo, oddano Župnijskemu uradu Marijinega oznanjenja v Ljubljani). žico in pokrajino pa se umika slikovito daleč nazaj. Nehote bi v trenutnem zanosu vzkliknili: “Ex damno a fumo, calore et tempore AD VIVUM RESTITUTUM!” OCENE IN POROČILA REPORTS delavcem v deželah, ki še nimajo razvitega informacijskega sistema in dokumentacije v muzejih. Zato je s finančno pomočjo Gettyjevega sklada letos precejšnje število kolegov iz Južne in Srednje Amerike imelo priložnost sodelovati na konferenci in povedati, kako so dokumentacija, knjižnice in informatika organizirani v njihovih deželah in institucijah, kakšne podatkovne baze ustvarjajo in kakšna je njihova dostopnost. Naslov obeh letošnjih konferenc je bil Cultures connected: automating museums. Delo seje odvijalo v prvi vrsti po delovnih skupinah (Archeological Site, Data and Terminology, Database Survey, Data Model, Ethno, Iconography, Multimedia, Museum Information in CIDOC Services). Lani ustanovljena delovna skupina za muzejske knjižnice se je zaradi širšega zanimanja preimenovala v skupino za informatiko. Drugo leto pa bo najverjetneje začela z delom nova skupina za sodobno umetnost. Letos se je namreč pokazalo, da dokumentacijo sodobne umetnosti spremljajo številni problemi, kot so terminologija, materiali, konser-vacija in restavriranje. Vprašanje in problemi v zvezi s standardi, terminologijo in informatiko so se ponavljali v malodane vsaki delovni skupini. Elektronske inovacije pa naj bi muzejske zbirke približale širšemu krogu porabnikov. MCN spodbuja uresničevanje kulturnih ciljev muzejev preko aplikacije kom-pjuterske tehnologije. Je mednarodna organizacija in pomaga muzejskim delavcem in institucijam, ki želijo z avtomatizacijo posodobiti upravljanje in raz- širjanje muzejskih informacij. Obstaja že od leta 1972. Letošnja letna konferenca je pokazala najnovejše dosežke muzejskega softwara, avtomatizacijo služb in muzejskih projektov. Največje zanimanje udeležencev je veljalo delavnici, ki je imela na programu uvajanje in demonstracijo interneta, najbolj razširjene svetovne elektronske mreže. Koliko miljonov uporabnikov je trenutno vključenih v to mrežo, je praktično nemogoče izračunati, kajti njihovo število narašča z neverjetno hitrostjo. Tudi muzeji se vključujejo vanjo. V grobih potezah smo izvedeli, kako mreža deluje, na kakšne načine se lahko vključimo vanjo. Demonstrirali so nekaj in-ternetovih servisov kot n.pr. telnet, ftp, archie, gopher, WAIS (Wide Area Information Services), WWW (World Wide Web) in trenutno najpopularnejši informacijski pregledovalnik mosaic, ki se mu obeta zanimiva prihodnost. Za uporabnika je najenostavnejši, zahteva pa seveda precej dodatnega softwara. Na to, da avtomatizacija v koraku s tehničnim napredkom dosega neverjetno hitrost, kaže tudi dejstvo, da so kolegi, ki se konference niso mogli udeležiti osebno, vsak večer na svojem PC-ju lahko prebrali, kaj se je čez dan dogajalo. Organizatorji so namreč obveščali muzealce preko interneta v diskusijski skupini MUSEUM-L. V bodoče pa bo tudi CIDOC imel svojo diskusijsko grupo, v kateri bodo člani obveščeni o tekočem delu in prireditvah. Marjana Lipoglavšek NARODNA GALERIJA V LETU 1993 PUBLIKACIJE FRANCISCO GOYA Y LUCIENTES. GRAFIKA. DESASTRES DE LA GUERRA. DISPARATES. Ljubljana 1993 (Knjižnica Narodne galerije: Predstavitve 1). - Vsebina: Miguel-Angel Ochoa Brun, Uvod. Juan Carrete Par-rondo, Jesusa Vega, Goya grafik. Strahote vojne in NorostHGoya grabador. Los De-s as tre s de la guerra y los Disparates. Kronološki pregled: Francisco Goya y Lu-cientes: Življenjska pot - Umetnost, književnost, znanost in tehnologija - Politična zgodovina (priredba in dopolnitve: Andrej Smrekar). Kronologija grafičnega ustvarjanja. Reprodukcije: Strahote vojne/Los desastres de la guerra. Norosti/ Los disparates. Izbrana bibliografija.-Uvod in študija sta vzporedno objavljena tudi v španščini. Prevod v slovenščino: Nina Kovič, Jasmina Markič. Oblikovanje: Studio Znak, Miljenko Licul. - 64 str., 16 celostranskih in 78 manjših črno-belih repr., 1 črnobela na platnici, med poglavji več repr. detajlov, (rk). MARKO PERNHART 1824-1871. IZBRANE SLIKE IZ SLOVENIJE IN KOROŠKE. Ljubljana 1993 (Knjižnica Narodne galerije: Predstavitve 2). - Vsebina: Andrej Smrekar, /predgovor/. Barbara Jaki Mozetič, Marko Pernhart. Reprodukcije. Seznam razstavljenih slik. Časovni pregled (pripravila Barbara Jaki Mozetič). - Oblikovanje: Miljenko Licul. - 39 str., 31 črnobelih repr., 1 barvna na platnici, 1 črnobela fotografija, (rk). Federico Zeri, Ksenija Rozman: EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK/ MAESTRI EUROPEI DALLE COLLEZIONI SLOVENE. Ljubljana 1993. - Vsebina: Ksenija Rozman, Predgovor. Uvod. Federico Zeri, Ksenija Rozman, Katalog razstavljenih del. Kratice in krajšave. Literatura. Kazalo umetnikov. Reprodukcije. - Katalog je v celoti dvojezičen. Prevodi v ital.: Daniela Milotti Bertoni, Aleš Rojec; prevodi v slov.: Emilijan Cevc, Ksenija Rozman. Oblikovanje: Miljenko Licul. - 202 str. + 12 barvnih, 81 črnobelih repr., 1 barvna na ovitku, (rk). RIHARD JAKOPIČ: TO SEM JAZ, UMETNIK.... Ljubljana 1993 (Knjižnica Narodne galerije: Predstavitve 3). - Vsebina: Gregor Moder, Andrej Smrekar, Spremna beseda. Andrej Smrekar, Rihard Jakopič: geneza mita (1900-1910). Tomaž Brejc, Rihard Jakopič in slovenski modernizem. Igor Kranjc, Rihard Jakopič, paradigmatična umetniška osebnost svojega časa. Tomislav Vignjevič, Jakopičeve upodobitve dela. Igor Zabel, O motivu slepote pri Tratniku in Jakopiču. Slikovne priloge. Spelca Čopič, Jakopičeva šola in njeni učenci. Marijan Tršar, Pedagoški cilji in metode Jakopičeve šole (1907-1914). Franc Kokalj, Načini pouka v Jakopičevi šoli. Janez Kos, Umetniški paviljon Riharda Jakopiča. Spelca Čopič, Likovna umetnost v Jakopičevem paviljonu. Dragica Trobec Zadnik, Jakopičeva zapuščina. Franc Zalar, Jakopič in njegov čas, časovni pregled. Seznam razstavljenih del in gradiva (Dragica Trobec Zadnik, Janez Kos za Mestni muzej Ljubljana - Kulturno-informacijski center Križanke, Andrej Smrekar za Narodno galerijo). Andrej Smrekar, Rihard Ja- kopic: the Genesis of a Myth. Povzetki besedil v angleščini. - Prevod povzetkov: Uroš Mozetič. Oblikovanje: Miljenko Licul. - 164 str., 17 celostranskih in 5 manjših barvnih repr. + 1 na platnici, 36 črnobelih repr., 23 dokumentarnih fotografij + 1 na zadnji str. platnic, (rk). Polonca Vrhunc: FRAN KLEMENČIČ 1880-1961. Ljubljana 1993 (Knjižnica Narodne galerije: Monografije). - Vsebina: Polonca Vrhunc, Zahvala. Andrej Smrekar, Predgovor. Polonca Vrhunc, Fran Klemenčič 1880-1961. Katalog razstavljenih del. Razstave. Viri. Literatura o umetniku. Kratice in krajšave. Reprodukcije. - Uvodna študija je tudi v angl., prevod: Branka Klemenc. Oblikovanje platnic: Miljenko Licul, grafična oprema kataloga: Srečko Mrak. - 239 str., 16 barvnih, 133 črnobelih repr., 1 barvna na platnici, (rk). NARODNA GALERIJA DANES IN JUTRI. Ljubljana 1993. Teksti: Andrej Smrekar, Nina Zdravič-Polič. Oblikovanje: Miljenko Licul, (plakat-zloženka). RAZSTAVE NARODNA GALERIJA IN NJENA NOVA GRADNJA - dokumentarna razstava. 21.1.-9.2.1993. - V spodnjih razstavnih prostorih NG je bila prirejena priložnostna razstava kot odgovor na nasprotovanja gradnji novega dela Narodne galerije. Razstavljene umetnine iz depojev (18 slik): Štajerski slikar, okr. 1435, Kristusovo rojstvo (S 1180), Giovanni Francesco da Rimini, Madona (S 1294), Marx Reichlich, Triptih družine Knillenberg (S 1295), Martin Johann Kremser Schmidt, Oznanjenje (S 1301), Jacob Pynas, Krajina s Kristusom, ki izroča ključe sv. Petru (S 1175), Fortunat Bergant, Sv. Jožef (S 1804) in Portret baronice Gašperini (S 12), Anton Cebej, .S'v. Florijan (S 32), Anton Karinger, Bled (S 2525 - napačna inv.št.!), Marko Pern-hart, Zimska krajina z gradom (S 286; prej imenovana Grad Schrottenthurn pri Celovcu), Jožef Tominc, Avtoportret (S 2008), Jurij Šubic, Portret Franje Tavčar (S 1808), Ivan Grohar, Macesen (S 2636) in Vrt v Stemarjah (Stemarski vrt, S 2638), Rihard Jakopič, Spomini (S 1384), Breze v jeseni (S 1670) in Sestrici (S 2633), Alexej Jawlensky, Tihožitje (S 1363). Dokumentarno gradivo: publikacije NG, fotografije različnih dejavnosti (pedagoško delo, restavratorstvo, depoji, otvoritve, postavitve starih razstav), originalni načrti stare zgradbe in fotokopije načrtov novega dela ipd. Restavratorski center Slovenije je posodil material v zvezi z Robbovim vodnjakom: 6 mavčnih odlitkov oz. domodeliranj, 1 kopijo v marmorju in 2 originalna, nasilno odlomljena kosa skulptur z vodnjaka ter fotografsko dokumentacijo o izdelovanju kopije. -Avtor razstave: Anica Cevc. FRANCISCO GOYA Y LUCIENTES. GRAFIKA. DESASTRES DE LA GUERRA, DISPARATES. 9.2.-21.3.1993. Razstava 100 Goyevih grafik (82 listov cikla Strahote vojne in 18 listov cikla Norosti) je bila postavljena na obhodu in v mali dvorani NG. Iz svojega fundusa jo je posredoval Nacionalni grafični kabinet (Calcografia Nacional) iz Madrida v okviru meddržavnega kulturnega sodelovanja, za katerega sta poskrbela Ambasada Španije (s sedežem na Dunaju) in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. - Postavitev razstave: Andrej Smrekar.- Rk. MARKO PERNHART (1824-1871): IZBRANE SLIKE IZ SLOVENIJE IN KOROŠKE. 17.2.-21.3.1993. Razstava 47 Pernhartovih oljnih slik je bila postavljena v spodnjih razstavnih prostorih NG (3 izmed njih - NG S 284, 298 in 584 - so ostale kar v stalni zbirki) kot delen prenos monografske slikarjeve razstave iz Kärntner Landesgalerie v Celovcu (Kärntner Landesgalerie, 2.12.1992-31.1.1993), ki jo je strokovno pripravil dr. Arnulf Rohsmann. Postavitev v NG je bila dopolnjena z več deli lastnikov iz Slovenije. Dela so posodili: Narodni muzej, Ljubljana (5), Kärntner Landesgalerie (6), Landesmuseum für Kärnten (3) in Magistrat der Landeshauptstadt /Klagenfurt/ (1), vsi iz Celovca, Antiquariat Magnet, Velikovec (2), zasebni lastniki iz Slovenije in Avstrije (10). Iz lasti NG je bilo razstavljenih 20 slik. -Slika Mangart (pravilno: Pogled z Mangarta), o.pl., 73,5 x 158,5 cm, zasebna last, je bila razstavljena (v katalogu navedena kot “ni razstavljeno”). - Sekretar razstave: Barbara Jaki Mozetič. - Rk. EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK. 14.4.-5.9.1993. - V veliki dvorani in stranskih prostorih NG je bilo razstavljenih 81 slikarskih del 62 avtorjev in šol: Francesco Albotto (1), Martino Altomonte (1), Giovanni Francesco Bar-bieri (II Guercino) - delavnica (2), Beneška šola, 2. pol. 14. st. (4), Alexander von Bensa ml. (1), Pieter Bolcman (2), Antonio Calza (1), Luca Carlevarijs (1), Alexander Casteels (2), Giovanni Stefano Danedi (II Montalto; 1), Auguste Durand-Rose (1), Elsinov mojster (1), Emilijanska šola (?), 17. st. (1), Ferrarska šola (?), 17. st. (1), Leopold Fertbauer (1), Felice Ficherelli (1), Frans Floris de Vriendt - šola (1), Franz Ignaz Flurer (2), Francoska šola, 2.pol. 18. st. (2), Friedrich Gauermann (1), Lorenzo Gen-nari (1), Genovska šola (?), 2. pol. 17. st. (1), Matteo Ghidoni (Matteo de’ Pitoc-chi; 4), Giacinto Giminiani (1), Luca Giordano (1), Johann Josef Karl Henrici (1), Jan Josef Horemans I (1), Abraham Janssens - kopija delavnice? (1), Franc Kavčič (1), Bernardo Keilhau (Monsii Bernardo; 1), Nikolaus Knüpfer (1), Filippo Lauri (2), Pietro Liberi (1), Lombardska šola (?), ok. 1650 (1), Robert de Longe (1), Filip Andrejevič Maljavin (1), Michele Marieschi (1), Pier Francesco Mola (1), Georges-Jules Moteley (2), Jacopo Negretti (Palma il Giovane) in delavnica (1), Giovanni Odazzi (1), Ci-priano Efisio Oppo (1), Christoph Pau-diss - delavnica (1), Antonio Giuseppe Petrini (1), Giovanni Battista Piazzetta -kopija (1), Tomaso Porta (3), Tomaso Porta - krog (2), Mattia Preti (II Cavalier Calabrese; 1), Michelangelo Ricciolini (1), Claudio Ridolfi (2), Hubert Robert (1), Melchior Roos (1), Carl Borromäus Ruthart (1), Franz Schams (1), Martin Johann (Kremser) Schmidt (1), Johann Heinrich Schönfeld (1), Gerard Seghers - kopija delavnice? (1), Srednjeevropski slikar, ok. 1800 (1), Gaspar Pieter Ver-brugghen (1), Cornelis de Wael (1), Ferdinand Georg Waldmüller (1), Hans Adam Weissenkircher (3). Dela so posodili: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (2), Filozofska fakulteta (2), Narodni muzej (4), Restavratorski center (1), Slovenski šolski muzej (1), Župnijski urad sv. Trojice - uršulinska cerkev (3), vsi iz Ljubljane, ter Kartuzija Pleterje (zanjo: Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica; 2), Pokrajinski muzeji Celje (6), Koper (1), Maribor (14) in Ptuj (4), župnijski uradi: opatijska cerkev sv. Danijela, Celje (2), Dobrna (4), Dobrova pri Ljubljani (p.c. sv. Jurija, Hru-ševo; 1), Slovenj Gradec (Sokličeva zbirka; 1) ter zasebni lastniki (12). Iz lasti NG je bilo razstavljenih 21 slik. - Avtorica razstave: Ksenija Rozman, postavitev: Miljenko Licul. - Rk. RIHARD JAKOPIČ: TO SEM JAZ, UMETNIK... Narodna galerija: Izbrane slike iz javnih in državnih zbirk, 13.5.- 17.10.1993, Mestni muzej - Kulturno-informacijski center Križanke: Življenje in delo, 11.5.-12.6.1993. - V NG je bilo v spodnjih razstavnih prostorih na ogled 42 Jakopičevih slik (od vključno kat. št. 208 naprej; dodatno še Breze, inv. št. NG S 2635), v KIC Križanke sta bili iz lasti NG razstavljeni deli: Rihard Jakopič, Pri svetilki (Pri branju), NG S 2284, in Hinko Smrekar, Maškarada slovenskih likovnih umetnikov, NG G 855. Namesto kat. št. 237 (Pri košnji, Moderna galerija, inv. št. 38/S) je bila razstavljena slika Sušenje sena, last NG. Dne 23.6.1993 sta bili v Moderno galerijo vrnjeni sliki kat. št. 221 (V rdečem, inv. št. 735/S) in 241 (Večer na Savi, inv. št. 740/S), nadomestili sta jih sliki iz lasti NG: kat. št. 139 (NG S 2284), vrnjena iz KIC Križanke, in Ob Savi, NG S 2029. - Avtor razstave: Andrej Smrekar. - Rk. FRAN KLEMENČIČ 1880-1961. 6.10. 1993-9.1.1994. - Na pregledni monografski razstavi je bilo v zgornjih stranskih prostorih in v mali dvorani NG razstavljenih 124 slik (116 olj, 5 pastelov, 3 pasteli s tempero). Dela so posodili: Državni zbor Republike Slovenije (1), Mestni muzej (5) in Moderna galerija (2), vsi iz Ljubljane, Studijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto (1), Umetnostna galerija, Maribor (3), Župnijski urad Krško (1) in zasebni lastniki (79). Iz lasti NG je bilo razstavljenih 32 del; prava inv. št. slike v katalogu pod zap. št. 103 (Drevje ob potoku/Mali graben) je 2609 in ne 2739, kot je napačno navedeno. - Avtorica razstave: Polonca Vrhunc, postavitev: Stefan Hauko. -Rk. GOSTUJOČA RAZSTAVA IVANA KOBILCA (1861-1926) - FERDO VESEL (1861-1946). Grad Dobrovo v Goriških Brdih, 27.2.- 28.5.1993. Razstavo 16 slik Ivane Kobilce in 15 slik Ferda Vesela je organiziral Goriški muzej, gradivo je posodila NG, izbor del: Ferdinand Serbelj. - Ivana Kobilca: Domačija (S 152), Vrtnice (S 153), Tihožitje (S 154), Dekle v sivem (Pavla Razinger, por. Križaj-, S 155), Deklica z modro pentljo v laseh (S 156), Skica za portret I. Hribarja (S 158), Študija dekliške glave (S 159), Študija ženske glave (S 591), Študija ženske glave (S 592), Študija dekliškega obraza (S 589), Portretna študija ženske (S 593), Motiv s Turjaka (S 1035), Stari Šibar (S 1169), Podoba starke (S 1604), Študija starke z avbo (S 1720), Portret Mice Čopove, roj. Kessler (S 1756). Ferdo Vesel: Glava starca z belimi lasmi (S 509), Pustne šeme (Belokranjski pust', S 510), Ženski akt (S 511), Gozd (S 514), Kranjica (S 515), Portret žene (Jessy Case; S 517), Portret žene Sonje (S 518), Deček s kučmo (S 520), Študija ženske glave (S 524), Kanin (S 525), _ Tihožitje (S 532), Divji lovec (S 533), Žena z leščerbo (S 1308), Ivana Kobilca (S 1865), Likarice (študija; S 1988). Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki, 24.6.-31.8.1993. Prenos razstave z gradu Dobrovo. Galerija Miklova hiša, Ribnica, 21.10.- 28.11.1993. Prenos razstave iz Kostanjevice, izločene 3 slike F. Vesela: S 510, 514, 1988. PRENOS RAZSTAVE EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK. Pokrajinski muzej, Maribor, 21.9.-24.10. 1993. Izbor 31 del z razstave v Narodni galeriji in sicer kataloške številke: 15,18, 19, 21, 26, 27, 30, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 46, 48, 52, 55, 56, 58, 60, 61, 62, 63, 64, 69, 70, 71, 74, 79. POSODITVE GOJMIR ANTON KOS. Galerija Miklova hiša, Ribnica, 26.3,- 18.4.1993. Izbor del z retrospektivne razstave v Moderni galeriji 1992. NG je posodila 2 Kosovi sliki: Ribe in kozarec, S 2316, in Pokrajina z Raba, S 2523. Posavski muzej Brežice - galerija, 24.6,- 31.8.1993. Prenos razstave iz Ribnice. ALEXEJ VON JAWLENSKY. Espace Van Gogh, Arles, 3.4.-30.6.1993. NG je posodila 1 sliko Jawlenskega: Tihožitje (Cvetje, sadje in vrč), S 1363. - Rk (kat.št. 9, barvna repr.). Steirische Landesausstellung 1993: PETER ROSEGGER. Krieglach-Birkfeld -St. Kathrein a.H., 8.5.-31.10.1993. -Razstavo je organiziral Kulturreferat der Steiermärkischen Landesregierung, Graz. NG posodila 1 sliko: Johann Rau-zi,Mladostni portret cesarja Franca Jožefa, S 1074. - Rk (?). CROSSROADS. BAROQUE ART IN CENTRAL EUROPE. Budapesti Tör-teneti Muzeum, Budimpešta, 11.6.-10.10. 1993. - Razstavo je v okviru programa Pentagonale organiziral Szepmiiveszeti Muzeum iz Budimpešte. NG je posodila 1 sliko: Federico Benkovič, Osvoboditev sv. Petra iz ječe, S 1312. - Rk (?). ZSANERMETAMORFOZISOK/THE METAMORPHOSIS OF THEMES. Csök Istvän Gallery - Deäk Collection -Szent Istvän Kiräly Muzeum, Szekes-fehervär, 13.6.-10.10.1993. Razstavo je v okviru programa Pentagonale organiziral Szepmüveszeti Muzeum iz Budim- pešte.- NG je posodila 2 sliki: Almanach, Kmečka družina, S 1112, in Franz Ignaz Flurer, Obmorska krajina z ribiči, S 1267,- Rk (kat. št. B 102 in C 144,2 barvni repr., besedilo: Ksenija Rozman). Alenka Klemenc BIBLIOGRAFIJA BIBLIOGRAPHY UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1989 KNJIGE, RECENZIJE 1 Katja Apih, Novosti v knjižnici Moderne galerije. - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 46-52; št. 2, str. 62-63; št. 3, str. 67-71; št. 4, str. 71-72. 2 Vojan T. Arhar, Car okamnele preteklosti. Marjan Zadnikar: Križni hodnik pripoveduje (Ljubljana 1988). - Dnevnik 21.2.1989, št. 50, str. 14. 3 Aleksander Bassin, Po sledeh narodove samobitnosti, v: Bled, monografija /Dušan Arzenšek et alii. - Ljubljana: Feniks, 1989. Recenziji: Brane Kovič, Media marketing 1989, št. 6; Branko Sosič, Delo 23.2.1989, št. 44, str. 19. 4 Antun Bauer, Sergej Vrišer: Osnove muzeologije (Ljubljana 1988). - Večer 28.6.1989, št. 148, str. 15. Glej še: France Forstnerič,Delo 8.6.1989, št. 131, str. 3; Vili Vuk, Argo XXVIII/ 1989, str. 120-121. 5 Stane Bernik, Plakat & znak: vodilni temi slovenskega sodobnega oblikovanja vidnih sporočil. - Ljubljana: Art Directors Club; Revija Sinteza, 1989. - 129 str.: ilustr. Prev. v hrv.srb. in angl. Recenzije/poročila: Darinka Kladnik, Dnevnik 28.2.1989, št. 57, str. 16; Čedo-mir Kostovič, Odjek (Sarajevo) 1.-15. 12.1989, št. 23, str. 24; Brane Kovič, Teleks 23.1. 1989, št. 7, str. 39-40; Peter Krečič, Naši razgledi 10.3.1989, št. 5, str. 135: ilustr.; Maja Krulc Kržišnik, Ars vivendi 6, 1989, str. 90-91: ilustr.; Janez Mesesnel, Oko (Zagreb) 9.-23.3.1989, št. 443, str. 25: ilustr.; Iris Rupnik, M’ARS I. št. 1, 1989, str. 45-46; Branko Sosič, Delo 16.2. 1989, št. 38, str. 13: ilustr.; Marinka Šimec, Mladina 24.2. 1989, št. 7, str. 59: ilustr.; Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 196 in str. 202. 6 Biblija v slikarstvu /prevod Tatjana Vu-zem, Iris Rupnik. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989. - 292 str.: ilustr. Prev. dela Die Bibel in der Kunst. 7 Tomaž Brejc, Ellen C. Oppler, ed.: Picasso’s Guernica. Illustrations. Introductory Essays. Documents. Poetry. Criticism. Analysis (New York 1988). -M’ARS I, št. 2, 1989, str. 59-60. 8 Tomaž Brejc, Herschel B. Chipp: Picasso’s Guernica. History, Transformations, Meanings (London 1989). -M’ARS I, št. 4, 1989, str. 68-70. 9 Tomaž Brejc, Magija čopiča in kapitala. (Svetlana Alpers: Rembrandt’s Enterprise. Chicago 1988). - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 21-25: ilustr. 10 Tomaž Brejc, Tomaž Šalamun in Julian Schnabel, str. 5-15 v: Tomaž Šalamun, Poker. - Ljubljana: Cankarjeva založba 1989 (2. natis zbirke iz leta 1966). 11 Jože Curk, Božo Otorepec: Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na SJoven-skem, Ljubljana 1988, str. 334. - Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 2, str. 277-280. Jože Curk, Gornja Radgona in okolica. - Maribor: Obzorja, 1989. - 88 str.: ilustr. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 167). 13 Jože Curk, Ivan Stopar: Karolinška arhitektura na Slovenskem (Ljubljana 1988). Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, 1989, str. 120-129.. 14 Aleš Debeljak, Postmoderna sfinga. -Celovec; Salzburg: Wieser, 1989. -131 str. 15 Ješa Denegri, Achille Bonito Oliva: Ideologija izdajalcev - umetnost, manira, manirizem (Novi Sad 1989). - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 199. 16 Maks Fabiani, Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane: Faksimiliran ponatis ob 120-letnici Fabianijevega rojstva /pisci besedil v dodatku Peter Krečič, Breda Mihelič, Marko Pozzetto, Nace Šumi. - Ljubljana: Arhitekturni muzej, 1989 (izv. izd.: Dunaj, 1899). - 51 str, 7 f. pril.: ilustr. Recenziji: Peter Krečič /zap. Darinka Kladnik, Dnevnik 8.4.1989, št. 96, str. 5: ilustr.; Saša Vidmajer, Delo 24.1.1989, št. 45, str. 6. 17 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1979-1989. Jubilejni zbornik ob sedemdesetletnici Univerze in FAGG v Ljubljani /glavni urednik Jože Koželj, za področje arhitekture Fedja Košir. - 2 zv. (179, 169 str.). 18 Janez Höfler, Ana Lavrič: Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti (Ljubljana 1988). -ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 122-124. 19 Janez Höfler, Die Kunst Dalmatiens: von Mittelalter bis zur Renaissance (800-1520). - Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1989. - 338 Str.: ilustr. Recenzija: Samo Stefanac, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 656. 20 Janez Höfler, Ivan Stopar: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Bra- slovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem (1987). -Arheološki vestnik (Acta arcaeologica) 39- 40 (1988-1989), 1989, str. 650-652. 21 Janez Höfler, Nekaj opomb o srednjeveški župnijski organizaciji na Slovenskem Štajerskem. - Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 1, str. 115-119. Odgovor na recenzijo J. Curka v ČZN 2/ 1988, 326-334. Odgovor: Jože Curk, Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 2, str. 273-276. 22 Janez Höfler, Osnove likovne umetnosti. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989 (4. natis). -153 str., XL f. pril.: ilustr. - (Srednje izobraževanje). 23 Janez Höfler: Zagrebačka katedrala (Zagreb 1988). - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 119-121. 24 Breda Ilich-Klančnik (in Melita Forst-nerič-Hajnšek), Priti daleč - najdlje. Andrej Brvar, Zmago Jeraj: Mala odiseja, Zimska romanca. - Večer 8.3.1989, št. 55, str. 15. 25 France Ivanšek, Enodružinska hiša: od prosto stoječe hiše k nizki zgoščeni zidavi. - Ljubljana: samozaložba; Projektivno podjetje Ambient, 1989. - 244 str.: ilustr. Recenzija: Aleš Vodopivec, Naši razgledi 22.9.1989, št. 18, str. 528; Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 200. 26 Stane Jagodič /besedilo Lev Menaše (idr. citati), bibliografija Jana Menaše. - Zagreb: Globus, 1989. - 399 str.: ilustr. -(Biblioteka Likovne monografije). Tudi izdaja v angl. Recenzije: Igor Gedrih, Naši razgledi 22.9.1989, št. 18, str. 528-529; Sandi Sitar, Dnevnik 2.9.1989, št. 238, str. 11: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 28.9. 1989, št. 225, str. 11. 27 Barbara Jaki-Mozetič: Geoffrey Beard: Stucco and Decorative Plasterwork in Europe (London 1983).-ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 129-133. 28 Silvester Kopriva, Ljubljana skozi čas. -Ljubljana: Založba Borec, 1989. - 288 str.: ilustr. - (Iz roda v rod). 29 Mateja Kos: Srednjeveško steklo. Glas des späten Mittelalters: Die Sammlung Karl Amendt (Düsseldorf 1987). Erwin Baumgartner, Ingeborg Krueger, Phoenix aus Sand und Asche: Glas des Mittelalters (München 1988). - ZVZ n.v. XXV, 1989, str. 124-126. 30 Brane Kovič, Pregleden prikaz našega likovnega snovanja. Monografija o evropskih avantgardah . - Delo 16.2.1989, št. 38, str. 6. Krisztina Passuth: Les Avantgardes de 1’Europe Centrale, Pariz: Flammarion, 1988(7). 31 Peter Krečič, Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri. - Maribor: Obzorja, 1989. - 100 str., 32 str. pril. Recenzije/poročila: Drago Bajt, Dnevnik 27.6.1989, št. 173, str. 14; Aleš Erjavec, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 196-197 (in 202); F.F., Delo 27.6.1989, št. 147, str. 6. 32 Loški muzej: Vodnik po zbirkah /uredil Andrej Pavlovec. - Škofja Loka: Loški muzej; Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1989. - 66 str.: ilustr. - (Vodniki po Loškem ozemlju; 6). 33 Albin Lugarič /uvod Peter Može, besedilo Marjeta Ciglenečki. - Maribor: Umetnostna galerija, 1989. Recenziji: Melita Forstnerič-Hajnšek, Večer 22.2.1989, št. 43, str. 15; Janez Mesesnel, Delo 2.3.1989, št. 50. str. 14. 34 Miha Maleš - slikar /uvod Mirina Zupančič, besedila Marko Lesar (Maleševo slikarstvo od sredine 20. let do sredine 80. let), Milček Komelj (Odmev barvite pesmi slikarskega srca), Mirko Juteršek (Znani in neznani Maleš); iz literature. -Kamnik: Kulturni center, 1989. - 176 str.: ilustr. Recenzije: Dušan Lipovec, Naši razgledi 11.8.1989, št. 15, str. 444; Dušan Lipovec, Likovne besede št. 12,13, marec 1990, str. 113-114; Janez Mesesnel,Delo 17.8.1989, št. 189, str. 6 in pojasnilo Milček Komelj, Delo 24.8.1989, št. 195, str. 6; Branko Sosič, Delo 1.7.1989, št. 151, str. 28: ilustr.; Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 201-202. 35 Ivo Maroevič, Mladen Grčevič: Optični spomini (Zagreb 1988). - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 197-198. 36 Janez Mesesnel, (o ilustratorju, Nikolaj Pirnat) v: Igor Torkar, Blazni Kronos. -Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989 (ponatis izdaje iz 1940). 37 Iva Miki Curk, Matjaž Puc, Varstvo naše dediščine. - Ljubljana: Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1989. 38 Minoritski samostan na Ptuju: 1239-1989 /zbornik uredila Jože Mlinarič, Marjan Vogrin. - Ptuj /i.e./ Celje: Mohorjeva družba, 1989. - 448 str.: ilustr. Vsebuje mdr.: Marijan Zadnikar, Umetnostnozgodovinski pomen in usoda samostanske cerkve. 39 Jože Mlinarič, Župnija svete Magdalene v Mariboru: 1289-1989 /besedilo tudi Jože Curk. - Maribor: Župnijski urad sv. Magdalene, 1989. - 79 str.: ilustr. 40 Murina umetniška zbirka /uvod in katalog Janez Balažič. - Murska Sobota: Mura, 1989. - 16 str.: ilustr. 41 Vladimir Braco Mušič, Zapiski v arhitekturni knjigarni. - Naši razgledi 6.10. 1989, št. 19, str. 559. 42 Ivan Nemanič, Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929/55. - Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1989. - (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Serija zbirke; zv. 2). Recenziji: Naško Križnar, Delo 14.9. 1989, št. 213, str. 3; Stanko Šimenc,Ekran 1989, št. 9,10, str. 47. 43 Krešimir Nemec, Meje postmodernizma. Postmoderna avra. Zbornik postmodernističnih besedil, Delo 1-2-3 in 4-5, Beograd 1989. - Naši razgledi 15.12.1989, št. 23, str. 697. 44 Igor Orešič, “Najlepša hiša na svetu”. -Večer 27.5.1989, št. 121, str. 22. O knjigi s tem naslovom, avtor arh. Witold Rybczynsky. 45 Amand Papotnik, Zbrano gradivo o fotografiji. - Maribor: Pedagoška fakulteta, 1989. - 433 str. - pril. : ilustr. Recenzije: Alojzija Horvat, Delo 7.9. 1989, št. 207, str. 5 in Večer 18.9.1989, št. 216, str. 6. 46 Karel Pečko /študija Ivan Sedej, esej Tone Turičnik, bibliografija Milena Zlatar. - Slovenj Gradec: Kulturna skupnost; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989. - 125 str.: ilustr. - (Zbirka Likovni sodobniki). Rec.: Judita Krivec, Likovne besede julij 1989, št. 10,11, str. 109: ilustr. (ob priložnostni razstavi v ZDSLU). Al Sergio Polano, Lubiana - L’opera di Jože Plečnik. - Milano: Chp-Cooperativa Li-braria Universitaria del Politecnico, 1988. - 91 str.: ilustr. - (Zbirka Stella Polare; 3). Recenzija: Tatjana Wolf, Delo 11.5.1989, št. 167, str. 10. 48 Branko Reisp, Grad Medija. - Maribor: Obzorja, 1989. - 50 str.: ilustr. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 165). Bibliografija. 49 Branko Reisp, Tristo let Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. - Prešernov koledar 1989, str. 95-102: ilustr. 50 Ksenija Rozman: La Scultura nel Friuli-Venezia Giulia, I,: Dal Epoca Romana al Gotico (Pordenone 1983), II,: Dal Quattrocento al Novecento (Pordenone 1988). - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 133. 51 Ksenija Rozman: Natura Morta in Italia (Milano 1989). - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 133-134. 52 Meyer Schapiro, Umetnostnozgodovinski spisi /prevedla Jure Mikuž in Igor Zabel, spremno bes. Jure Mikuž. - Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1989. - 344 str.: ilustr. - (Studia humanitatis). 53 Nelida Silič Nemec, Ob monografiji Vide Slivniker Belantič.-Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 95-96. 54 Slovenski glas /uredil Jože Pirjevec. -Trst: Narodna in študijska knjižnica, 1989 (?). V slov., ital., franc, jeziku. Referati, ki so nastali za pariško manifestacijo Trou-ver Trieste, med njimi tudi: Klavdij Palčič, Avgust Černigoj, sooblikovalec tržaške kulturne podobe. 55 Ivan Stopar, Burgen und Schlösser in Slowenien. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989. - 401 Str.: ilustr. 56 Ivan Stopar, Velenjski grad. - Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1989. - 36 str.: ilustr. (Zbirka Šaleški razgledi; 2). 57 Samo Stefanac, Alberto Rizzi: Scultura Esterna a Venezia: Corpus delle Sculture Erratiche all’Aperto di Venezia e della Laguna (Venezia 1987).-ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 126-129. 58 Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina. -Maribor: Obzorja, 1989. - 67 str. : ilustr. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 166). 59 Lidija Tavčar, Narodna galerija: odkrivajmo raziskujmo. - Ljubljana: Narodna galerija, 1989. - 24 str.: ilustr. 60 II Timavo: imagini, storia, ecologia di un fiume carsico /med 10 avtorji sta tudi Borut in Mojca Uršič. - Trst /Trieste: B. & M. Fachin, 1989. - 360 str.: ilustr. 61 Marijan Tršar, (izbral in razložil slikovne priloge) v: V nove zarje: slovensko berilo za osmi razred osnovne šole. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989. 62 Nande Vidmar (1899-1981) /študija in dokumentacija Iztok Durjava. - Ljubljana: Mestni muzej; Partizanska knjiga, 1989. - (Zbirka Borci umetniki). Recenzija: Janez Mesesnel, Delo 3.8. 1989, št. 177, str. 6; Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 201. 63 Tomislav Vignjevič, Robert L. Herbert: Impressionism. Art, Leisure, and Parisian Society (New Haven, London 1988). - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 44-45. 64 Jana Vizjak /spremna beseda Zoran Kržišnik. - Ljubljana: samozaložba, 1989. - 60 str.: ilustr. 65 Andrej Vovko, Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Romanska arhitektura in gotske freske, Družina, Ljubljana 1988, 198 str. - Kronika 1989, št. 1-2, str. 164. 66 Marko Vuk, Poslikani leseni stropi na Slovenskem. - Tretji dan marec 1989, št. 6 (145), str. 20-21. Nataša Golob (Ljubljana 1988), glej še recenzijo: Mateja Kos, Naši razgledi 8.9. 1989, št. 17, str. 496. 67 Marijan Zadnikar, Cerkev sv. Tomaža na Planinci - župnija Preserje. - Planinca: Gradbeni odbor, 1989. - 21 str. 68 Marijan Zlobec, Monografija Eda Mur-tiča - poskus likovne sinteze. - Delo 2.11. 1989, št. 254, str. 10. 69 Gojko Zupan, Knjižni pregled. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 200-203. 70 Sonja Žitko, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem. - Ljubljana: Slovenska matica, 1989. - 187 str.: ilustr. Besedilo na ovoju Emilijan Cevc. Recenzija: Mateja Kos,Naši razgledi 23.6. 1989, št. 12, str. 360-361; M. Simoniti, Večer 5.7.1989, št. 153, str. 14; Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 202. ČLANKI SPLOŠNO, SLIKARSTVO, KIPARSTVO, GRAFIKA ŠTUDIJE IN PREDSTAVITVE 71 Oto Bihalji-Merin, Velika mati. -Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 41-50: ilustr. Esej iz knjige Re-vizija umetnosti prevedla Tatjana Pregl. 72 Tomaž Brejc, Akademija za likovno umetnost v premenah sodobnosti. - Vestnik (Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani) 1988/1989, št. 2, str. 74-77. Glej še: Dušan Tršar /int. zap. Drago Medved, Janko Svetina, Apel je v škripcih. Pogovor z dekanom ALU. - Delo 14.10. 1989, št. 239, str. 28. 73 Tomaž Brejc, Modernizam poslije modernizma? -Moment (Gornji Milanovac) 11/12, jesen 1988, str. 12-16: ilustr. 74 Tomaž Brejc, Prispevki za interpretacijo slovenske umetnosti v osemdesetih letih. - Nova revija 81/82, januar-februar 1989, str. 95-114. 75 Tomaž Brejc, Prostor i svetlost, dodir i telo. Zabeleške o Caravaggiu u umetnosti osamdesetih. - Moment (Gornji Milanovac) 14, april-jun 1989, str. 46-51: ilustr. 76 Tomaž Brejc, Slovenski slikar v modernih časih. - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 2-6: ilustr. Govor ob podelitvi Jakopičeve nagrade 1988. 77 Tomaž Brejc, Umetnost in teorija ob koncu osemdesetih let. Nekaj odprtih vprašanj. - M’ARS I, št. 2, 1989, str. 19-21. 78 Tomaž Brejc, Umetnost v trenutku krize: leto 1939. - Naši razgledi 8.9.1989, št. 17, str. 492. 79 Dragan Bulatovič, Neka stranska zgodovina. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 2-3. 80 Rene Clair, Konica v oko. - M’ARS I, št. 3,1989, str. 39-58: ilustr. Predavanje iz leta 1983 prevedel Bojan Gorenec. 81 Aleš Debeljak, Umetnost in ideja modernosti. - Literatura 1, 1989, str. 120-143. 82 Ješa Denegri, Nove tendence - četrt stoletja pozneje. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 187-190. 83 Ješa Denegri, Predlog za celovito umetnino: manifest Giacoma Balla in Fortunata. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 146-147. 84 Iztok Durjava, Socialnokritična likovna umetnost na Slovenskem. - Borec marec-april 1989, št. 3-4, str. 393-436: ilustr. (likovne priloge na hrbtni str. ovitka revije celo leto). 85 Iztok Durjava, Zdravljica in narodnoosvobodilni boj.-Prešernov koledar 1989, str. 33-38: ilustr. Medvojna (1944) izida Zdravljic z ilustracijami Doreta Klemenčiča in Janeza Vidica. 86 Aleš Erjavec, Filozofija kritične teorije in postmodernizem. - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 1-9. Vzpor. prev. v angl. 87 Aleksandar Flaker, Sovjetski masovni Gesamtkunstwerk. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 143-144. 88 Marko Frelih: O motivu dveh boksarjev v situlski umetnosti. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str.99-114, 26 risb med tekstom, slike 62-68 (str.XXXVII-XL). 89 Sigmund Freud, Michelangelov Mojzes. - M'ARS I, št. 2, str. 22-30: ilustr. Prevedla Mateja Kos in Igor Zabel. Str. 31-32: Igor Zabel, Nekaj pripomb ob Freudovem Michelangelovem Mojzesu. 90 Aleš Gabrič, O dnevu otvoritve največje partizanske likovne razstave. - Borec marec-april 1989, št. 3-4, str. 660-663. 91 France Golob, Grafična upodobitev “Zerkveno shegnanje per Svetim Roku nad Ljublano”. - Kronika 1989, št. 3, str. 258-263: ilustr. 92 Nataša Golob: Slikarski okras romanskih rokopisov iz Stične: dunajska skupina. -ZUZ n .v. XXV, 1989, str. 37-55, slike 1- 23 (str.I-X). 93 Bojan Gorenec, Neuspešnost teksta IV. (Vpletenost slikarstva). - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 13-15. 94 Bojan Gorenec, Razmejevanje in odme-jevanje. Mnenja (na njegova vprašanja so poleg avtorja odgovorili: Tomaž Brejc, Enrico Crispolti, Marina Gržinič, Ješa Denegri, Pierre Restany). - M’ARS I, št. 2, 1989, str. 40-46. 95 Marina Gržinič, Celostna umetnina kot metafora in paradoks. Primeri iz sodobne umetnosti v Jugoslaviji. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 142-143. 96 Janez Höfler, Gradivo za topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Radovljica in Kranj. - Acta ecclesiastica 1989, 10/11. 97 Tine Hribar, Eksistencialno in sublimno v umetnosti. - M’ARS I, št. 2,1989, str. 2-8: ilustr. 98 Jana Intihar Ferjan, Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 1985.-ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 141-193. 99 Sergej Kapus, Podoba, čas in nevidno. -M’ARS I, št. 1, str. 16-18. 100 Stanko Kokole: Štiri tabelne slike iz delavnice Donata in Catarina v Dobrni pri Celju. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 57-69, slike 24-39 (str.XI-XVIII). 101 Milček Komelj, Umetnostna zgodovina in kritika. - M ARS I, št. 1, 1989, str. 5-12. Predavanje iz cikla Umetnost na koncu tisočletja (Ljubljana, CD, februar 1989). 102 Brane Kovič, Od eksperimenta k sintezi. Ivan Picelj. -Ars vivendi 6,1989, str. 126: ilustr. 103 Brane Kovič, Slovenska likovna umetnost 1988. - Delo 26.1.1989, št. 20, str. 6. 104 Igor Kranjc, Dogajanje v sodobnem britanskem kiparstvu. - M’ARS I, št. 3, str. 8-17: ilustr. 105 Peter Krečič, Gesamtkunstwerk - Ali smo mu res na sledi. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str- 141-142. Glej še: Bogdanka in Dejan Poznanovič, Domus Jani. Mednarodni inštitut za totalno umetnost. -Naši razgledi 22.9.1989, št. 18, str. 547. 106 Marjana Lipoglavšek, Slika Sv. družine Mojstra H.G.G. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 115-116, sliki 69 in 70 (str.XLI-XLII). 107 Lev Menaše, Ob Obiskovanju iz Goriškega muzeja. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str.75-81, sliki 44 in 45 (str.XXI-XXII). 108 Jure Mikuž, Interpretativne možnosti slike: Rembrandt, Samsonova oslepitev. - M’ARS I, št. 2, 1989, str. 9-18: ilustr. 109 Jure Mikuž, Zakaj časopis? Uvodnik. -M’ARS I, št. 1, 1989, str. 1-4. Glej še: Jure Mikuž /int. zap. Tea Štoka, M’ARS odpira vrata. - Teleks 25.5.1989, št. 20, str. 34-36: ilustr. Mnenja (Andrej Jemec, Zmago Jeraj, Lojze Logar, Marijan Tršar). - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 31-33. 110 Jožef Muhovič, The Dark Side of the Point: logični in hevristični procesi v likovni ustvarajlnosti. Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 26-39: ilustr. Ul Jožef Muhovič, Kvas zemlje: Premišlja-nja o vlogi umetnosti v človeškem svetu. - Sodobnost 1989, št. 3, str. 306-318 in Anthropos 1989, št. 3-4. 112 Craig Owens, Alegorični impulz: k teoriji postmodernizma (1). - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 11-18: ilustr. 113 Marko Pogačnik, Dušan Podgornik, Uvod k skrivnostim istrske krajine. - Ars vivendi 6, 1989, str. 25-29: ilustr. 114 Harold Rosenberg, Mona Lisa brez brkov. Umetnost v dobi medijev. - Literatura 1, 1989, str. 153-159. Prevedla Mateja Kos, izbral in opombo napisal Igor Zabel. 115 David Salle, Med sestavljanjem in označevanjem. - Tribuna 15.2.1989, št. 8, str. 12. Prevedla Lilijana Kukman, uvod in izbor Tadej Pogačar. 116 Yrjoe Sepaenmaa, Umivalnik v Rune-bergovem zalivu. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 144-146: ilustr. 117 Marijan Slabe, Kamen v kulturi in kultura v kamnu. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 189-198. 118 Branko Sosič, Pomenki o ilustracijah. -Delo : Pavle Učakar, Sinteza dveh jezikov. - 25.5.1989, št. 199, str. 5; Daniel Demšar, Duhovne krajine. - 30.3. 1989, št. 74, str. 14; Irena Majcen, Ekspresivnost potez. - 13.4.1989, št. 86, str. 5; Mojca Cerjak, Dodatne obogatitve. - 20.4.1989, št. 92, str. 15; Branko Sosič, Dvogovor s pesnikom. - 4.5.1989, št. 101, str. 5; Jelka Godec-Schmidt, Danes slikam, jutri...- 11.5.1989, št. 107, str. 5; Zvonko Čoh, Vpliv risanega filma. -18.5. 1989, št. 113, str. 7. 119 Vlado Stijepič, Trenutki nastajanja slike. - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 39-40: ilustr. Janez Strehovec, Perspektive umetnosti. - Literatura št. 2, str. 1989, str. 86-98. 121 Janez Strehovec, Umetnikovo delo danes. - Delo 25.7.1989, št. 169, str. 6; 26.7. 1989, št. 170, str. 5; 27.7.1989, št. 171, str. 8; 1.7.1989, št. 175, str. 6; 2.8.1989, št. 176, str. 7; 3.8.1989, št. 177, str. 7; 5.8.1989, št. 179, str. 5; 8.8.1989, št. 181, str. 8; 9.8.1989, št. 182, str. 7 in 10.8.1989, št. 183, str. 7: vse ilustr. 122 Nace Sumi, Slovenska umetnostna zgodovina in moderna umetnost. - Naši razgledi 24.2.1989, št. 4, str. 100-102. 123 Lidija Tavčar, Izbira primernih likovnih del in spodbuda otrok pri opazovanju umetnin. - Otrok in knjiga 27-28, 1989, str. 169-172. 124 Goran Tomičič, Pogled v kip. - M’ARS I, št. 3, 1989, str. 18. 125 Marijan Tršar, List iz dnevnika. - Primorska srečanja 91/92,1989, str. 133-135. Beneški bienale 88. 126 Vesna Velkovrh Bukilica, Nekaj opažanj o Ducciu in francoski gotski plastiki. -M’ARS I, št. 1, 1989, str. 18-20: ilustr. 127 Tomislav Vignjevič, Freske v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom in Mojster Kranjskega oltarja. -M’ARS I, št. 3,1989, str. 19-28: ilustr. 128 Andreja Vrišer, Noša na Dornavskih tapetah. - Kronika 1989, št. 3, str. 263-266: ilustr. 129 Andreja Vrišer, Noša na dveh muzejskih slikah. (Iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Mariboru). - Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 1, str. 91-98: ilustr. 130 Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo na Slovenskem. - Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1989 (simpozij iz leta 1987), str. 447-453. 131 Sergej Vrišer, Nekaj baročnih kiparskih del v novi luči. - Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 1, str. 83-90: ilustr. Oltar sv. Ane iz Šmarij pri Jelšah; Joseph Staner iz Slovenj Gradca. 132 Marijan Zadnikar, Die “Freisinger” Chorturmkirchen in Slowenien. - Ars bavarica (München) 55/56, 1989. 133 Adela Železnik: Novo odkriti freski v podružnični cerkvi sv. Miklavža v Mev-kužu pri Zgornjih Gorjah. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 71-74, slike 40-43 (str. XIX-XX). 134 Sonja Žitko: Prispevek k problematiki slovenskega kiparstva ob prelomu stoletja. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 91-96, slike 54-61 (str.XXXI-XXXVI). INFORMATIVNI ČLANKI 135 Milan Butina, Revizija članstva ZDSLU. - Likovne besede 10,11, julij 1989. str. 98-100. 136 Emilijan Cevc, Umetnostnozgodovinski izlet na Planico. - Loški razgledi 36,1989, str. 115-117. 137 Nagrade: - Nagrade, podeljene v letu 1987 in 1988. - Sinteza 83-86, Oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 11-12. - Levstikove nagrade (mdr. Zvonko Čoh): M.N.K., Delo 31.5.1989, št. 146, str. 5 idr. dnevniki. - Kajuhove nagrade (mdr. Zmago Jeraj): Delo 22.2.1989, št. 43, str. 10 idr. dnevniki. - Prešernove nagrade (mdr. Alenka Bartl; sklad: Harald Draušbaher, Marija-Lucija Stupica, Franko Vecchiet): Delo 8.2.1989, št. 31, str. 1 + 10 idr. dnevniki ter Naši razgledi 10.2.1989, št. 3, str. 74-15. - Župančičeve nagrade (mdr. Maksim Sedej ml., Igor Škulj): Saša Vidmajer, Delo 10.6.1989, št. 133, str. 3 idr. dnev- niki; Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 96-97: ilustr. 138 Nasvidenje v devetdesetih. (V anketi sodelovali mdr.: A. Bassin, J. Knez, B. Kovič, M. Sedej ml.; S. Bernik, Tomaž Brate, P. Krečič, J. Kobe, G. Košak). -Delo 30.12.1989, št. 301, str. 26-27. 139 Marjeta Novak Kajzer, Branko Sosič, Vse lepo in prav, avtorji pa se komaj kaj mlajšajo. - Delo 19.1.1989, št. 14, str. 14. Knjige in ilustracije za otroke. 140 Branko Sosič, Nov Jakopičev paviljon, nerešljiv ateljejski vozel. Skupščina ZDSLU o stanovskih in splošnih družbenih temah. - Delo 12.1.1989, št. 8, str. 6. O tem še: Manja Anderle, Dnevnik 13.1. 1989, št. 11, str. 12; Delo 4.3.1989, št. 52, str. 31. 141 Nace Šumi, Barok v mejnih okoljih Evrope. - Naši razgledi 10.11.1989, št. 21, str. 626. O tem še: Vladimir Gajšek, Dnevnik 24.10.1989, št. 290, str. 13; M.Z., Delo 13.10.1989, št. 238, str. 7. 142 Tomo Vran /int. zap. Nada Ravter, Za preživetje lahko počneš karkoli. - 7D 23.3.1989, št. 12, str. 17-18: ilustr. OBLIKOVANJE, FOTOGRAFIJA, DRUGI MEDIJI ŠTUDIJE, PREDSTAVITVE 143 Ivo Antič, Strip in dve knjigi o njem. -Likovne besede 10,11, julij 1989. str. 74-78: ilustr. 144 Stane Bernik, Futura Design. - Ars vivendi 6, 1989, str. 85-89: ilustr. 145 Stane Bernik, Ideje, ki sežejo v prostore prihodnosti. - Ars vivendi 7, 1989, str. /97-112/: ilustr. Meblov mednarodni natečaj, predstavitev zmagovalcev, glej še: Saša Vidmajer, Delo 13.12.1989, št. 287, str. 6. 146 Biba Bertok, Pohištvo Plima.-Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 130-131: ilustr. 147 Milan Butina, Smer oblikovanja tekstilij in oblačil. - Vestnik (Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani) 1988/1989, št. 2, str. 117-122. 148 Eda Čufer, Scenski prostor gledališča Sester Scipion Nasice. - Ars vivendi 7, 1989, str. 146-150: ilustr. Str. 150: poročilo Mirana Moharja. 149 Vlatko Fras, Blueprint. Vodilna revija za arhitekturo in dizajn. - Ars vivendi 6, 1989, str. 92-95: ilustr. 150 Silvan Furlan, Uvodnik. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 1; str. 6-8: Grami filmske slike. 151 Marjan Gnamuš, Moška potovalna torba “24 ur ’’.-Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 132-133: ilustr. 152 Marina Gržinič, Preparirana televizija. Video in TV v ZDA. - Teleks 9.3.1989, št. 9, str. 39: ilustr. 153 Marina Gržinič, Televizija kot umetnost. TV galerija. -Ars vivendi 7,1989, str. 151-152: ilustr. 154 Ton Hendriks, Semiologija in fotografija. Eidos Fotografije. Fotografija kot metafora. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 45-53: ilustr. Prevedla Jolanda Petelinkar. 155 Andrej Ilc, Časopisi barve kruha. - Mladina 13.1.1989, št. 1, str. 56. Grafično oblikovanje in tipografija jugoslovanskih časopisov. 156 Mirko Kambič, Fotografska dediščina in problemi njenega varstva. - M’ARS I, št. 4, 1989, str.36-41: ilustr. 157 Mirko Kambič: Slovenski fotoimpresio-nizem. Skica ob 150. obletnici fotografije (1839-1989). - ZVZ n .v. XXV, 1989, str. 83-90, slike 46-53 (str.XXIII-XXX). 158 Dana Kočica, Steklo - ustvarjalnost, kritika. - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 92-93: ilustr. 159 Grega Košak, Okrogla miza o Industrijskem in grafičnem oblikovanju, tržnem komuniciranju, ICSID in interdesignu. -Media marketing 10, 1989. 160 Želimir Koščevič, Portreti. Mlada hrvaška fotografija. - Ars vivendi 6, 1989, str. 134-135: ilustr. 161 Brane Kovič, Oblikovanje iz papirja -najprej problem. - Ars vivendi 7, 1989, str. 84-86: ilustr. 162 Brane Kovič, Plastic? - Fantastic! - Ars vivendi 6, 1989, str. 70-71: ilustr. 163 Niko Kralj, Dinar - pisan in zanikrn kot Jugoslavija. - Delo 19.8.1989, št. 89, str. 188, str. 7. 164 Niko Kralj, Zamolčana resnica. Pohištvo na Slovenskem. - Delo 20.5.1989, št. 115, str. 28. 165 Peter Krečič, Postmodernizem da ali ne? Sodobno oblikovanje pohištva. - Ars vivendi 7, 1989, str. 130-135: ilustr. Za ilustr. predstavljeni izdelki Tee Vidovič, Maje Gostl-Homšak in M. Herzoga. 166 Peter Krečič, Spomin na slovensko oblikovanje v petdesetih letih. - Ars vivendi 7, 1989, str. 24-25: ilustr. 167 Primož Lampič, Realistične tendence v slovenski fotografiji med obema vojnama. (izbrano poglavje). - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 13-30: ilustr. 168 Aleš Lomberger, Jedkano steklo. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 71-73: ilustr. 169 Alenka Mercina, Velikodušno naklonilo človeštvu. Sto petdeset let fotografije. - Teleks 1.6.1989, št. 21, str. 46-47+50-51: ilustr. 170 Eugenio Miccini /intervjuval gaje Franco Verdi. - Likovne besede 10,11, julij 1989. str. 68-73: ilustr. Prevedel Tone Perčič (vizualna poezija). 171 Jure Mikuž, Ujetje pogleda. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 31-35: ilustr. 172 Matija Murko, Postavljanje BIO. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 101-108: ilustr. 173 Ranko Novak, Recenzija oblikovanja zbirke “Studia humanitatis”. - Teleks 4.5.1989, št. 17, str. 6: ilustr. Oblikovalec Rajko Vidrih. 174 Vito Oražem, Holografija in družba. O štirih aspektih likovne holografije. -M’ARS I, št. 4, 1989, str. 9-13: ilustr. 175 Alen Ožbolt, Boris Bučan. Usodna privlačnost urbanih slik. - Ars vivendi 7, 1989, str. 72-73: ilustr. 176 Stojan Pelko, Hipoteza o Marušini podobi. -M’ARS I, št. 4,1989, str. 3-6: ilustr. 177 Peter Povh, Celostna grafična podoba otroškega in mladinskega programa TV Ljubljana. Oblikovalci: NK (Novi kolektivizem). - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 138-140: ilustr. 178 Vladimir Pezdirc, Oblikovanje svetlobe. -Ars vivendi 6, 1989, str. 73-77: ilustr. 179 Davorin Savnik, Estetika, ergonomija, ekonomika. Intervju. - Ars vivendi 7, 1989, str. 88-89: ilustr. 180 Aaron Scharf /int. zap. Drago Medved, Veselje in bolečina v fotografiji. - Delo 9.12.1989, št. 284, str. 27. 181 Marija Starič Jenko, Nostalgija. Oblikovanje tekstila. - Ars vivendi 6, 1989, str. 50-53: ilustr. 182 Veselka Šorli-Pucova, Vitraii - Kaj je to? - Tretji dan oktober 1989, št. 1 (150), str. 14-15: ilustr. 183 Vesna Velkovrh Bukilica, Tet-a-tete o prezrtem simpoziju. Utrinki iz pogovora Marka Modica z Bojanom Radovičem o Mednarodnem simpoziju o fotografiji v Novem mestu (27.-29. oktober 1989). -M’ARS I, št. 4, 1989, str. 54-55. Na str. 56: Poziv k sistematičnemu zbiranju in čuvanju umetnin. 184 Matjaž Vipotnik, Celostna grafična podoba Založbe Wieser iz Celovca. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 134-137: ilustr. 185 Tadej Zupančič, Novi novi zagrebški design. - Ars vivendi 7, 1989, str. 74-75: ilustr. INFORMATIVNI ČLANKI 186 Beno Artnak /int. zap. Dušan Hedl, Prihajajo designerji. - Večer 11.12.1989, št. 285, str. 8. 187 Mario Čok, Duh prednikov v steklenici. - Delo 8.4.1989, št. 82, str. 27: ilustr. (Oskar Kogoj). 188 Vesna Kalčič, Prvi diplomanti oblikovanja. Letos absolvira prva generacija študentov industrijskega in grafičnega oblikovanja. - Dnevnik 26.1.1989, št. 24, str. 5. 189 Darinka Kladnik, Kronika zamisli. -Dnevnik 12.8.1989, št. 217, str. 4: ilustr. 190 Brane Kovič, Vloga visokih tehnologij v grafičnem oblikovanju. V Tel Avivu poteka generalna skupščina Mednarodne konference grafičnih oblikovalcev (ICO-GRADA). - Delo 29.8.1989, št. 199, str. 8. 191 Nagrade: - Zlata ptica (mdr. Diareja, Futura De-sign-Igor Arih, Vital Verlič, Marko Vičič): Dnevnik 6.6.1989, št. 152, str. 15. 192 Marjan Raztresen, Korist za kulturo, imidž za podjetja. Novodobni mecen -gospodarstvo. - Teleks 9.3.1989, št. 9, str. 30-33. ARHITEKTURA ŠTUDIJE IN PREDSTAVITVE 193 Matjaž Accetto, Južni portal predora Karavanke. - List 04, november 89, str. / 8/: ilustr. 194 Draga Ahačič, Zablode ljubljanskega proti urbanizma. - Demokracija 21.11. 1989, št. 9 (12), str. 3. 195 Beton, montaža, arhitektura /besedili Slobodan Bošnjak, Vladimir Brezar. -List - Prospekt 04, november 89. 196 Jaka Bonča, Slab par Wilhelm Leibi. “Plažni objekt” ob Ljubljanici. - List 04, november 89: ilustr. O tem tudi Tomaž Brate prav tam, zadnja str. 197 Tomaž Brate, Fantazma, investicija, pa-tos. Benetke, Pariz, Barcelona. - Tribuna 30.10.1989, št. 19, str. 32-33. 198 Tomaž Brate, Prizidki k Šoli za arhitekturo v Ljubljani. Arhitekt: Miloš Florjančič. - List 03, junij 89, str. /4-5/: ilustr. Glej še: Saša Vidmajer, Delo 9.5.1989, št. 105, str. 9: ilustr. 199 Tomaž Brate, Referenčnost pred-po-dobe. - Al3 /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 28-35: ilustr. Vzpor. prev. v angl. 200 Tomaž Brate, /Uvodnik/. - List 02, marec 89, str. 1. Na zadnji str. anketa O Listu: odziva Tomaž Brate, Marjan Ocvirk. 201 Tomaž Brate, Železniška postaja Ljubljana. Arhitekt: Marko Mušič. Kritika. -List 03, junij 89, str. /3/: ilustr. 202 Peter Cook, Zidovski muzej v Frankfurtu. - AB /Arhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 22-25: ilustr. Vzpor. bes. v angl. 203 Jože Curk, Grad Gornji Maribor in njegovo kulturnozgodovinsko sporočilo. -Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 1, str. 99-108. 204 Jože Curk, Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru II. - Časopis za zgodovino in narodopisje 60, n.v. 25, zv. 2, str. 199-227. 205 Branko Cvetkovič, Južni trg - bolšji sejem ljubljanske mestne uprave. - Delo 11.11. 1989, št. 262, str. 27. Glej še: Darinka Kladnik /izjave Jure Lenard, Grega Košak, Fedja Košir, Južni trg - dnevna soba mesta. - Dnevnik 4.5. 1989, št. 119, str. 4: ilustr.; Dnevnik 24.11. 1989, št. 320, str. 24: ilustr.; Saša Vidmajer, Delo 6.7.1989, št. 169, str. 6; S. V., Borisu Podrecci prva nagrada za Južni trg. - Delo 23.11.1989, št. 272, str. 11 in ilustr. 24.11.1989, št. 273, str. 8. 206 Borut Čontala, Med arhitekti zmagujejo Kolumbi. Javni natečaj NUK II. - Delo 28.10.1989, št. 251, str. 28. Glej tudi: razstava natečajnih del v: Ljubljana, NUK in: Saša Vidmajer, Sporni “nasledniki” Jožeta Plečnika. -Delo 4.11. 1989, št. 256, str. 27: ilustr.; Darinka Kladnik, Dnevnik 12.9.1989, št. 248, str. 4: ilustr. Polemika: Peter Krečič, Delo 4.11.1989, št. 256, str. 18, Maja Gostl-Homšak, prav tam; Gojko Zupan, prav tam; Fcdja Košir, Delo 25.11.1989, št. 274, str. 15 in Edo Ravnikar ml. na str. 15 + 29; Marjan Tepina, Delo 9.12.1989, št. 284, str. 18; Vladimir Braco Mušič, prav tam; Fedja Košir, Delo 16.12.1989, št. 290, str. 18; Branko Cvetkovič, prav tam; Tomo Martelanc, prav tam; Edo Ravnikar ml., Delo 23.12.1989, št. 296, str. 18; Vladimir Braco Mušič, Delo 30.12.1989, št. 301, str. 18. 207 Miha Dešman, Hiša Rangus. Stanovanjska hiša Rangusovih na Glavarjevi ulici v Ljubljani. -Ars vivendi 6,1989, str. 106: ilustr. Avtorja Matej in Vesna Vozlič. Jože Dobrin, Bar Novice in agencija Mali oglasi CGP Delo v Ljubljani. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 121-124: ilustr. 209 Peter Fister, Koroška arhitektura. - Celovški zvon št. 22, 1989, str. 31. 210 Miloš Florjančič, Janez Koželj: Poslov-no-stanovanjska hiša na Poljanski 22 v Ljubljani. - List - Arhiv 02, marec 89: ilustr. 211 Miloš Florjančič, Janez Lajovic: Poslov-no-birojska hiša SOP Krško v Ljubljani. - List - Arhiv 04, november 89: ilustr. 212 Miloš Florjančič, Mladen Lukas: Ureditev strehe in podstrešja na stavbi Tomšičeva 6 v Ljubljani. - List - Arhiv 01, februar 89: ilustr. 213 Miloš Florjančič, Predavanje Na spolzki površini funkcionalističnega stila. Predavanje prof. Janeza Suhadolca, Cankarjev dom 22.3.1989. - List 02, marec 89, str. /10/. Glej še: Niko Jurca, Na spolzkih tleh spolzke površine. Ob predavanju prof. Janeza Suhadolca: Na spolzki površini funkcionalizma, Zemono, 21. julija 1989. - Primorska srečanja 101/’89, str. 872-874 in List 04, november 89. 214 (Miha Furlan, Matija Lenaršič, Jani Vozelj), Nočni plesni “Klub Slon”. Kritika. - List 01, februar 89: ilustr. 215 Andreja Gabrovec, Šeherezada. Vzhodno zahodna opera. Scenograf: Marko Japelj. - List 03, junij 89: ilustr. 216 Andreja Gabrovec, Zalezujoč Godota. Scenograf: Miloš Jugovič.-List 02, marec 89: ilustr. 217 Ivo Goropevšek/int. zap. Saša Vidmajer, Nova avtobusna postaja, simbolna podoba mestnih vrat (Maribor).-Delo 4.10. 1989, št. 230, str. 10: ilustr. Glej še: Dnevnik 12.7.1989, št. 187, str. 8: ilustr.; Otmar Klipšteter, Dnevnik 9.8. 1989, št. 214, str. 5: ilustr. in 25.11.1989, št. 321, str. 7. 218 Peter Gulič, Prostorska realnost in tehnološka utopija. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 160-162: ilustr. 219 Hacinova štipendija. Študentski projekt (Marko Lavrenčič). - List 04, november 89: ilustr. 220 Thomas Herzog, Vpliv sončne energije na arhitekturo. - Ars vivendi 7, 1989, str. 122: ilustr. 221 Slobodan Jovanovič, Novosadska arhitekturna kronika, 1987-1988/1989. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 235-236: ilustr. 222 Niko Jurca, Urbanizem in javnost. - Primorska srečanja 97/’89, str. 447-450. 223 Aleksandar Kadijevič, Beograjska arhitekturna kronika.-Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 223-224: ilustr. 224 Andrej Kemr (Miljenko Licul, Tomaž Kržišnik), Prenova gradu Tabor nad Laškim. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 109-116. ilustr. Glej še: Plečnikova nagrada za leto 1988, - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 73-77: ilustr.; Biserka Povše, Delo 6.7.1989, št. 154, str. 10 in 7.7.1989, št. 155, str. 11: ilustr. 225 Milena Koren-Božiček, Umetnostnozgodovinski oris mestnega jedra in značilnosti objektov v Šoštanju. - Šaleški razgledi 1989. 226 Drago Kos, Pavel Gantar, “Javne razsežnosti” urbanizma. Odziv javnosti -sociološka presoja. -Dnevnik 17.11.1989, št. 313, str. 13. 227 Ante Josip von Kostelac, Muzej kot instrument za posredovanje kulture. -AB / Arhitektov bilten št. 101/102, novembr 1989, str. 18-21: ilustr. Vzpor. prev. v angl. 228 Grega Košak, Problemi urbane scene. “Image” Ljubljane.-Dnevnik 12.10.1989, št. 278, str. 13: ilustr. O tem tudi Niko Kralj prav tam. 229 Fedja Košir, Istrska “višinska mesta”. -Ars vivendi 6, 1989, str. 22-24: ilustr. 230 Brane Kovič, Kinodvorana Skandia v Stockholmu. -Ekran 1989, št. 3,4, str. 55. Glej tudi: Brane Kovič, Erik Gunnar Asplund, švedski arhitekt in oblikovalec. - Media marketing junij 1989. 231 Janez Koželj /int. zap. Saša Vidmajer, Enostavna in premišljena skromnost stavbnih prvin. - Delo 23.5.1989, št. 117, str. 6: ilustr. Glej še: Nagradi v brk. - Dnevnik 10.11. 1989, št. 306, str. 14: iiustr. 232 Janez Koželj /int. zap. Saša Vidmajer, Velik polom na Slovenskem. Sodobna arhitektura. - Delo 7.1.1989, št. 4, str. 23. 233 Janez Koželj, Identiteta vnesenega. Stanovanjsko poslovni objekt na Poljanski cesti v Ljubljani. - Ars vivendi 6, 1989, str. 102-103: ilustr. Glej še: Plečnikova nagrada za leto 1988. - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 70-71: ilustr. 234 Miro Kranjc, Poslovno-stanovanjska palača Kolodvor. Arhitekt: Vladimir Brezar. Kritika. - List 02, marec 89, str. /3/: ilustr. 235 Peter Krečič, Kraji poslednjega bivanja. -Dnevnik 10.8.1989, št. 215, in 11.8.1989, št. 216, str. 4: oboje ilustr. Plečnik, Mušič, Zale; glej še: Dnevnik 26.10.1989, št. 292, str. 12-13; List 01, februar 89, str. /2/: ilustr. 236 Janez Kresal, Hospital. Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov - dograditev. - Ars vivendi 6, 1989, str. 104-105: ilustr. Soavtor arh. Borut Grebenšek. 237 (Vlasta Kromar, Peter Zidanic), Trgovski lokal Svila. Kritika. - List 01, februar 1989: ilustr. 238 Marcel Kronegger, Nova ali Nora Gorica. - Primorska srečanja 91,92/1989, str. 116-120. Razgovor s prof. E. Ravnikarjem. 239 Jurij Krpan (za komite KSAJ), Mesto in urbanizem se izključujeta. XI. kongres študentov arhitekture Jugoslavije. - List 02, marec 1989, str. /9/. O tem še: Saša Vidmajer,Delo 31.3.1989, št. 75, str. 6; Manifestni apel: Dnevnik 8.4.1989, št. 96, str. 5. 240 Hanno-Walter Kruft, Utopija in idealno mesto. - Nova revija 92, december 1989, str. 1612-1616. Prevedel Leo Petrovič. 241 Jose Ignazio Linazasoro, Novejši projekti. - AB lArhitektov bilten št. 101/102, novembr 1989, str. 64-67: ilustr. Vzpor. bes. v angl. 242 Marjana Lipoglavšek, Centro interna-zionale di studi di architettura “Andrea Palladio” v Vicenzi. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 165-166. 243 Jože Logar, Marketing klub na GR v Ljubljani. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 127-129: ilustr. 244 Branko Maksimovič, Prevladujoča in raznovrstna vloga zvonika v podobah Ptuja. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 172-173: ilustr. 245 Ivo Maroevič, Opredelitev centra in ne-centra. - AB /Arhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 2-17: ilustr. Vzpor. prev. v angl. jez. 246 Ivo Maroevič, Vpliv 19. stoletja na razvoj arhitekture v 20. stoletju. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 147-149. 247 Ivo Maroevič, Zagrebška arhitekturna kronika. Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 225-227: ilustr. 248 Kača Martinovič-Cvijin, Subotiška sinagoga. - Delo 9.11.1989, št. 260, str. 10. 249 Marko Mušič /int. zap. Saša Vidmajer, Prostor, ki govori vsakomur. Cerkvena arhitektura ima najčistejši simbolični izraz, zato je izziv za arhitekta. - Delo 13.4.1989, št. 86, str. 10. 250 Natečaji: - Mestno središče Postojne. - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 90-95: ilustr. - Natečaj (čuvajnica za miličnika). - List 03, junij 89, zadnja str.: ilustr. - Natečaj: Bio središče in živalski vrt. -List 04, november 89: ilustr. - Natečaj CO 5/3 - Zdravstveni dom (Ljubljana). - List 03, junij 89: ilustr. - Natečaj Semenarna. - List 02, marec 89: ilustr. - Natečaj za idejno rešitev mrliške vežice in ureditev pokopališča v Šentjerneju. -List 04, november 89: ilustr. - Natečaj za vstopno zgradbo Karavanškega predora. - List 02, marec 89: ilustr. - Nove Poljane v Ljubljani. - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 96-105: ilustr. 251 Peter Pahor, Geološki zavod Ljubljana. Arhitekt: Tomaž Medvešček. - List 04, november 89, str. /6/: ilustr. 252 Peter Pahor, Pomen prisotnosti (Piranski dnevi arhitekture). - List 01, februar 1989. 253 Borut Pečenko, Arhitektura in sonce. -Ars vivendi 7, 1989, str. 119-120: ilustr. 254 Borut Pečenko, Podobne sodobne arhitekture. - Večer str. 22: ilustr. 7.1.1989, št. 4 (Kitajci eksperimentirajo, kaj pa mi?); 11.3.1989, št. 58 (M. Fabiani, J. Plečnik); 1.4.1989, št. 76 (Težnja po višinah); 20.5.1989, št. 14 (Jože Koželj). 255 Damir in Maja Perinič. Cite du Levre d’Or. Oživljanje s soncem. - Ars vivendi 7, 1989, str. 124-125: ilustr. 256 Valter Pikel, Vključitev piranskih solin v sodobno življenje obalnega prostora. Študentska univerzitetna Prešernova nagrada 1988. -AB/Arhitektov bilten št. 99/ 100, junij 1989, str. 81-86: ilustr. 257 Andrej Pogačnik /zap. Darinka Kladnik, Izziv modernega urbanizma. Mesto po meri ljudi. - Dnevnik 15.12.1989, št. 339, str. 14. 258 Andrej Pogačnik, Razkroj starega vaškega središča? Raziskava, ki išče “dušo” podeželskih naselij. - Naši razgledi 26.5. 1989, št. 10, str. 290. 259 (Milan Pogačnik), Nova podoba veletrgovine. Kritika. - List 01, februar 1989: ilustr. 260 Francois de Polignac, Argos med središčem in periferijo: kultni prostor grškega mesta. - Nova revija 92, december 1989, str. 1606-1611. Prevedla Jana Pavlič. 261 Marko Pozzetto, O Narodnem domu v Trstu. - Jadranski koledar 1990 (Trst 1989), str. 125-130: ilustr. 262 Damjan Prelovšek, Kultiviran arhitekturni jezik. - Delo 14.4.1989, št. 87, str. 6: ilustr. O prenovljeni Platani v Lj. (arh. Boris Podrecca) še: Uka Čerpes, List 03, junij 89, str. /2+3/: ilustr.; Darinka Kladnik, Dnevnik 14.4.1989, št. 102, str. 4; Brane Kovič, Post-beda. - Mladina 12.5.1989, št. 17, str. 53: ilustr. Glej tudi: Ljubljana, Galerija DESSA. 263 Viktor Pust /int. zap. Mojca Vizjak-Pav-šič, Dileme bivalne arhitekture. - Teleks 18.5. 1989, št. 19, str. 34-36. 264 Viktor Pust, Naselje enodružinskih hiš v Črnučah. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 117-120: ilustr. 265 Viktor Pust, Problemi načrtovanja stanovanjske gradnje in vloga Društva arhitektov pri razreševanju. - List 04, november 89. 266 Anton Ramovš, Zanimiv portal iz domačega kamna v Gorenji vasi. - Loški razgledi 36, 1989, str. 65-67: ilustr. 267 Aleksander G. Rappaport, Jezik in arhitektura “post-totalitarizma”. - AB /Arhitektov bilten št. 101/102, novembr 1989, str. 30-53: ilustr. Vzpor. bes. v angl. 268 Vojteh Ravnikar, Dogodki v Ljubljani. Kavarna in delikatesa Platana in upravni prostori DESSA. - Teleks 27.4.1989, št. 145, str. 14-15: ilustr. 269 Republiška nagrada “Borbe”. - AB / Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 78-80: ilustr. Igor Škulj za zasnovo knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani. 270 Janko Rožič, Brez kritičnosti iz krize v krizo. - Teleks 15.5.1989, št. 20, str. 10-11: ilustr. Ob otvoritvi dela prenovljene železniške postaje v Lj. 271 Jure Sadar, Stavbni otok. Arhitekt: Aleš Vodopivec... Poslovno-stanovanjski objekt BS2/2. Arhitekt Dušan Gorjup. Kritika. - List 02, marec 1989, str. /2+3/: ilustr. 272 Luciano Semerani, Resnica in potvorba. Srečanje z Žitnim Silosom (1857-1989) na nekem starem pristaniškem nasipu. -AB /Arhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 60-63: ilustr. Vzpor. bes. v ital. 273 R. Serra, Svetloba v prostoru.-Ars vivendi 7, 1989, str. 121-122: ilustr. 274 Skupina (Saša Galonja, Tadej Glažar, Peter Pahor, Polona Šušteršič, Arne Vehovar, Aleš Vrhovec), Ureditev deli- katese v Škofji Loki. Študentski projekt. - List 03, junij 89, str. /11/: ilustr. 275 Luigi Snozzi, Proces v teku. - AB /Arhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 54-59: ilustr. Vzpor. bes. v angl. 276 Kenan Solakovič, Mostovi. Možnost razumevanja odnosa med kiparstvom in arhitekturo (podiplomsko delo). - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 205-212. 277 Alenka Sovine, Stari del Univerzitetnih kliničnih bolnišnic v Ljubljani. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 81-88: ilustr. Glej tudi: Alenka Sovine, Stare bolnišnice strnjene ob Zaloški. - Dnevnik 21.8. 1989, št. 226, str. 4: ilustr. 278 Janez Suhadolc, Na spolzki površini funkcionalističnega stila. -Nova revija 92, december 1989, str. 1617-1641: ilustr. 279 Janez Suhadolc, Zgrešena načela drevesnega urbanizma. “Zakoritenje” Miklošičeve ceste v posmeh najlepši Fabianijevi urbanistični potezi.-Dnevnik 12.10.1989, št. 278, str. 13. 280 Jiri Suhomel, Snežka v Visokih Tatrah. -AB /Arhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 26-29: ilustr. Vzpor. prev. v angl. 281 Peter Škerlavaj, Modni bar v Ljubljani. -Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 125-126: ilustr. 282 Ina Šuklje, Novi mestni park v Ljubljani. - List 04, novmeber 89, str. /7/: ilustr. Glej še: Darinka Kladnik, Severni mestni park. Navje. - Dnevnik 23.2.1989, št. 52, str. 5: ilustr.; Saša Vidmajer, Delo 31.1. 1989, št. 24, str. 9 (avtorji: Andrej Erjavec, Dušan Ogrin, Ina Šuklje, Andrej Černigoj). 283 Nace Šumi, Baročna arhitektura na Slovenskem. - Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1989 (simpozij 1987), str. 441-446. 284 Nace Šumi, Mesto mrtvih. Novi del ljubljanskih Žal. - Naši razgledi 10.3.1989, št. 5, str. 130-131 in tudi Ars vivendi 6, 1989, str. 100-101: ilustr. M. Mušič - J. Plečnik. Glej tudi članka P. Krečiča v Dnevniku. 285 Marjan Tepina, Arhitektura naj bo kultura urbanizma. Kriza ljubljanske urbanistične politike. - Dnevnik 10.11.1989, št. 306, str. 12-14. 286 Marjan Tepina, Tokovi urbanizacije in citadela Beograd. - Dnevnik 22.5.1989, št. 137, str. 2-4. 287 Jana Valenčič, Kritika kot merilo. Simpozij arhitekturnih kritikov v Londonu. - Naši razgledi 24.2.1989, št. 4, str. 123. 288 Berislav Valušek, Arhitekt Carl Seidl ali vila v pejsažu. Opatijske vile. -Ars vivendi 6, 1989, str. 16-19: ilustr. 289 Aleš Vodopivec, Klasična disciplina modernizma. - AB /Arhitektov bilten št. 99/ 100, junij 1989, str. 10-17: ilustr. Vzpor. prev. v angl. 290 Fedja Vukič, Arhitektura i “druga priroda”. - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 18-27: ilustr. Vzpor. prev. v angl. 291 Tatjana Wolf, Mesta v svetu in bodočnost metropol. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 163-165: ilustr. 292 Janko J. Zadravec, Lekarna Tabor. Mesto je dobilo nov javni prostor, kulturen in komunikativen. - Večer 22.3.1989, št. 67, str. 14. Arh. Anton Lešnik. 293 Gojko Zupan, Ljubljanska arhitektura danes. Uvodnik. - Ars vivendi 6,1989, str. 98-99: ilustr. 294 Salvator Žitko, Koprski obzidni pas in mestni tloris na karti Giacoma Fina iz leta 1619. - Kronika 1989, št. 1-2, str. 37-45: ilustr. INFORMATIVNI ČLANKI 295 Miloš Florjančič, Mednarodno priznanje Ljubljanski šoli za arhitekturo. - List 04, november 89: ilustr. Glej še: Darinka Kladnik, Priznanje ljubljanski šoli za arhitekturo. Med najboljšimi Bruno Urh, študent drugega letnika. - Dnevnik 17.10.1989, št. 283, str. 18: ilustr. 296 Darinka Kladnik, Arhitekturne “lepotice”. - Dnevnik 7.2.1989, št. 36, str. 5: ilustr. Predlog DAL za Prešernove nagrade: S. Križaj, U. Birsa, L. Drašler, Janez Koželj, V. Pust, I. Škulj, B. Stanič. 297 Darinka Kladnik, Kenotaf za žrtve dachauskih procesov. - Dnevnik 23.9.1989, št. 259, str. 1: ilustr. Arh. Fedja Košir. 298 Darinka Kladnik, Kronika zamisli. -Dnevnik 9.9.1989, št. 245, str. 4 (mdr. AB, Jože Spacal in cvetlični bienale); 21.9. 1989, št. 287, str. 7: ilustr. (naloge študentov FAGG); 2.12.1989, št. 326, str. 4 (mdr. Čolnarna ob Ljubljanici). 299 Darinka Kladnik, Ljubljana, moje mesto. - Dnevnik 31.7.1989, št. 205, str. 4-5: ilustr. Predstavitev arhitektur v Tivoliju. 300 Darinka Kladnik, Prizidek k pravoslavni cerkvi. Urbanistično arhitektonska študija prof. dr. Ranka Radoviča. - Dnevnik 22.4.1989, št. 110, str. 5: ilustr. Pripombi: Grega Košak, Aleksander Bassin. 301 Franc Kuglič, Sakralen vtis in ponos vasi. Dnevnik 14.3.1989, št. 71, str. 5: ilustr. Pripombe na lokacijo nove stožiške cerkve (Lj). 302 Drago Medved, Prenova Narodne galerije. - Delo 21.9.1989, št. 219, str. 10. 303 Nagrade: - Borbina nagrada (iz Slovenije kandidiral Igor Škulj): Snežana Ristič, Čovjek i prostor (Zagreb) marec 1989, št. 432, str. 5: ilustr. - Plečnikove nagrade (Janez Koželj; skupno Andrej Kemr, Tomaž Kržišnik, Miljenko Licul): Delo 18.4.1989, št. 106, str. 1 + 16 idr. dnevniki.; AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989. 304 Matej Sulc, Nova ureditev trga Bernardin. -Ars vivendi 6, 1989, str. 21: ilustr. 305 Marjan Tepina, Tri polstoletja Ljubljane. - Dnevnik 28.1.1989, št. 26, str. 12. 306 Saša Vidmajer, Aktualnost arhitekture. Hiša arhitekture v Gradcu. - Delo 24.6. 1989, št. 145, str. 28. 307 Saša Vidmajer, Arhitektura med izvirnim in izvornim. - Delo 17.11.1989, št. 267, str. 7. O Piranskih dnevih arhitekture še (glej tudi Piran, Mestna galerija): Delo 24.11. 1989, št. 273, str. 7; Sver Fehn /int. zap. S.V., Delo 8.12.1989, št. 283, str. 10; Branko Siladin, Čovjek i prostor (Zagreb), januar 1990, št. 1, str. 28-29: ilustr. 308 Saša Vidmajer, Arhitekturna delavnica Unije. Pred dvema letoma sta jo ustanovila Ljubljančan Boris Leskovec in Finec Pekka Salminen.-Delo 25.7.1989, št. 169, str. 6. 309 Saša Vidmajer, Zanimive rešitve na papirju. Natečaj za preureditev stavbe Studia Marketing. - Delo 14.11.1989, št. 264, str. 9: ilustr. MUZEOLOGIJA IN KONSERVATORSTVO ŠTUDIJE IN PREDSTAVITVE 310 Ivan Bogovčič, Problematika ohranjevanja slikarskih del na fasadah. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 27-32: ilustr. Posvet o fasadah. 311 Ivan Brišnik, Spet boljši časi za baročno umetnino. Obnova dvorca Novo Celje. -Delo 9.12.1989, št. 284, str. 28: ilustr. 312 Anica Cevc, Poročilo o delu Narodne galerije za leto 1988.-Argo XXVIII/1989, str. 13-23. Glej še: Alenka Klemenc, Narodna galerija v letu 1988. - ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 135-137; Barbara Jaki Mozetič, Poročilo kustosa-pripravnika v Narodni galeriji v Ljubljani. - Argo XXVIII/1989, str. 100-104. 313 Franc Curk, Postopek pranja lokalno poslikanih tkanin kulturnozgodovinskih spomenikov. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 95-100: ilustr. 314 Tatjana Cepič, Nekaj o “muzejskem krožku” ali koliko rezultatov so rodili “pomenki ob kavi”. - Argo XXVIII/1989, str. 118-119. 315 Ralf Čeplak /int. zap. Drago Medved, Spremembe in razvoj v sodobnem mu-zealstvu. - Delo 5.8.1989, št. 179, str. 5. 316 Ralf Čeplak, Modernizacija muzejskih ustanov. S posvetovanja muzejskih delavcev Jugoslavije v Donjem Milanovcu. - Naši razgledi 23.6.1989, št. 12, str. 370. 317 Ralf Čeplak, Muzeji: generatorji kulture. 15. generalna konferenca IČOM-a. -Argo XXVIII/1989, str. 110-114. 318 Ralf Čeplak, Porodni krči informatizacije v slovenskih muzejih. - Argo XXVIII/ 1989, str. 81-88. 319 Peter Fister, Ponavljajoče se dileme pri obnavljanju fasad. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 19-25: ilustr. Posvet o fasadah. 320 Timotej Knific, predlog za prenovo razstave na Blejskem gradu. -Argo XXVIII/ 1989, str. 61-64: ilustr. 321 Eva Kocuvan, Ljerka Trampuž, Poročilo o udeležbi na mednarodni poletni šoli muzeologije v Brnu (ČSSR) I. 1988. -Argo XXVIII /1989, str. 115-117. 322 Josip Korošec, Barva v arhitekturi. -Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 57-62: ilustr. Posvet o fasadah. 323 Mateja Kos, K stalni postavitvi razstave Steklarstvo na Kozjanskem na gradu Podsreda. - Argo XXVIII/1989, str. 65-68. 324 Marvy Lah-Sušnik, Bojan Klemenčič, Spomeniškovarstvene podlage za urbanistično urejanje v občini Tolmin. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 125-135: ilustr. 325 Savo Marič, Jubilej “hrama umetnosti”. Šestdeset let paviljona /Cvijete Zuzorič/ na Kalemegdanu. - Večer 27.1.1989, št. 21, str. 14. 326 Ivo Maroevič, Identitet fasade povijesne gradevine. - Varstvo spomenikov 31,1989, str. 13-17: ilustr. Posvet o fasadah. 327 Janez Mikuž, Avtentičnost fasade ali kaj početi z originalom. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 63-70: ilustr. Posvet o fasadah. 328 Stane Mrvič, Muzejska in galerijska mreža v SR Sloveniji. - Argo XXVIII/1989, str. 73-77. 329 /Muzej ljudske revolucije Slovenije, 40-letnica/ predstavitev v Argo XXVII/1988 /1989/: Iztok Durjava, Likovna dela. - str. 56-70; id., Kultura. - str. 99-103; Marjeta Mikuž, Plakati. - str. 71-72. 330 Ivo Nemec, Laboratorijske preiskave za barvno študijo fasad v Restavratorskem centru SR Slovenije. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 45-52: ilustr. Posvet o fasadah; na str. 53-56 glej še: Beta Benko Maechtig, Malte historičnih objektov. 331 (Ne)varovanje Plečnikove dediščine / uredila Darinka Kladnik, pisci: Peter Krečič, Vladimir Braco Mušič, Damjan Preiovšek, Marjan Ocvirk. - Dnevnik 19.10.1989, št. 285, str. 12-13. Glej še: Vladimir Kavčič, Jožeta Plečnika ne sprejmejo v socialistično zvezo. -Dnevnik 16.9.1989, št. 252, str. 9-10. Darinka Kladnik /cit. Metka Polenčič, Aleksander Bassin, Marjan Ocvirk, Manjka popis Plečnikove dediščine. -Dnevnik 7.1.1989, št. 5, str. 1 + 5. Peter Krečič /int. zap. Miroslav Slana Miros, Mojster Plečnik je naše okno v svet! -Večer 12.8.1989, št. 185, str. 32: ilustr. in odg. Petra Krečiča, Muzej ima jasno opredeljene naloge. - Večer 28.8.1989, št. 198, str. 19; Peter Krečič, Zamujena priložnost za Plečnika. - Delo 29.4.1989, št. 99, str. 29 (odg. na pismo bralca Franca Brojana, da bi Plečnikovo svetovno razstavo namestili v grad Krumperk: Delo 21.3.1989). Drago Medved, Težave s Plečnikovim opusom. - Delo 26.7.1989, št. 170, str. 5. Marijan Zlobec, Ali bo Plečnikov jambor potegnil Peglezen iz čeri? - Delo 27.10.1989, št. 250, str. 7 in Darinka Kladnik, Dnevnik 27.10.1989, št. 293, str. 6: ilustr. 332 Jelka Pirkovič, Razvoj osrednjih pojmov spomeniške “teorije”. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 149-156. 333 Jelka Pirkovič, Vpliv avstrijske teorije na Steletov spomeniškovarstveni nazor. -Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 113-123. 334 Helena Pogačnik-Grobelšek, Nove pridobitve Moderne galerije 1987-1988. -M’ARS I, št. 1, 1989, str. 56-58: ilustr. 335 Marlen Premšak, Srce mestne prenove. Celjski portret: Janko Hartman. - Večer 10.2.1989, št. 33, str. 10. 336 Marjan Raztresen, Sistemske luknje v varovanju dediščine. - Teleks 13.4.1989, št. 14, str. 36-38. 337 Branko Reisp, Strokovno in znanstveno delo Narodnega muzeja v Ljubljani v letu 1988. - Argo XXVIII/1989, str. 5-13. 338 Stojan Ribnikar, Obnova zvonika ob škofijski cerkvi na Titovem trgu v Kopru. -Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 147-154: ilustr. 339 Borut Rovšnik, Transformacija konvencionalnih muzejev v informacijske sistemske celote. - Argo XXVIII /1989, str. 88-100. 340 Metka Simončič, Kulturno-informacijski center Križanke - kaj je to? - Argo XXVIII/1989, str. 52-54.' 341 Andrej Studen, Poskus mikroraziskave dveh ljubljanskih hiš, njunih stanovanj in stanovalcev.-Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 166-172: ilustr. 342 Andrej Šabec, Arhitektura v arhitekturi. Oživitev 270-letne bujske hiše. - Ars vivendi 6, 1989, str. 13-15: ilustr. Arhitekt Mario Perossa. 343 Boris Šuligoj, Božji dar ne bo dovolj. Konservatorji in arhitekti. - Delo 25.11. 1989, št. 274, str. 28. 344 Josip Ušaj, Umjetna rasvjeta i spomenici kulture. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 75-80: ilustr. 345 Franc Vardjan, Fasada kot likovna arhitektonska in gradbeno-statična prvina in naloga za konservatorja. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 5-12: ilustr. Posvet o fasadah. 346 Vasja Venturini, Staro mestno jedro je spremenilo podobo (Maribor). - Teleks 18.5.1989, št. 19, str. 8-9. 347 Barbara Verlič, Neznosna lahkotnost prenove mest. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 156-159. 348 Marjan Vidmar, Poročilo predsednika Društva muzealcev Slovenije za mandatno obdobje 1983-1989. - Argo XXVIII/ 1989, str. 105-110. 349 Marjan Vogrin, Minoritski samostan v Ptuju ob 750-letnici. - Mohorjev koledar 1989, str. 66-68: ilustr. 350 Andreja Vrišer, Razstavna dejavnost Pokrajinskega muzeja v Mariboru v letih 1985-1988. - Argo XXVIII/1989, str. 41- 44 Glej še na str. 44-46: Vili Vuk, Prostorska preureditev Pokrajinskega muzeja Maribor. 351 Sergej Vrišer /int. zap. Marjan Matjašič, Moderni muzej je kot rimski bog Januš. - Večer 25.3.1989, št. 70, str. 23. 352 Momo Vukovič, Kamen in barva. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 33-37: ilustr. Posvet o fasadah. 353 Ljubo Zidar, Vzroki propadanja in restavriranje fasadne ornamentike v Ljubljani. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 39-44: ilustr. Posvet o fasadah. 354 Alenka Železnik, Prenova stavb na Lončarski stezi v Ljubljani. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 155-164: ilustr. INFORMATIVNI ČLANKI 355 Mojca Beljan, Kultura z buldožerjem nad kulturo. Cerkev Svete Klare v Kopru. -Primorske novice 12.5.1989, št. 37, str. 6: ilustr. 356 Peter Čolnar, Zvonovi Svete Marjete. Jutri posvetitev obnovljene cerkvice na Šmarjetni gori. - Dnevnik 29.7.1989, št. 203, str. 5. 357 (dh) /cit. Peter Gabrijelčič, Revitalizacija goriškega krasa. Že skoraj tradicionalen mednarodni študentski raziskovalni tabor. - Dnevnik 26.7.1989, št. 202, str. 7. 358 Melita Forstnerič-Hajnšek, “Ničesar nismo dali brez boja.” Tri desetletja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. - Večer 25.2.1989, št. 46, str. 22. 359 Drago Hribar, Bo Spodnji grad Celju v ponos? - Delo 12.10.1989, št. 237, str. 14. 360 Darinka Kladnik, Bogastvo muzejev in prostorska revščina. Ljubljana, moje mesto. - Dnevnik 14.8.1989, št. 219, str. 4-5. 361 Darinka Kladnik, Brez predaha na Gradu. - Dnevnik 6.1.1989, št. 4, str. 4: ilustr. O ljubljanskem gradu glej še: Saša Vidmajer, Delo 10.1.1989, št. 6, str. 9 in 28.1.1989, št. 22, str. 25,10.3.1989, št. 57, str. 7; France Rihtar, Dnevnik 18.1.1989, št. 16, str. 5; Dnevnik 14.2.1989, št.. 43, str. 4; Darinka Kladnik, Dnevnik 20.4. 1989, št. 108, str. 5. Drago Medved, Na Ljubljanskem gradu bo predstavljena zgodovina mesta. - Delo 3.10.1989, št. 229, str. 6; Saša Vidmajer, Delo 4.10. 1989, št. 230, str. 11. 362 Darinka Kladnik, Če daš enemu, moraš drugemu vzeti. Prenova muzejske stavbe sproža vrsto vprašanj. - Dnevnik 11.1. 1989, št. 9, str. 12. O Narodnem muzeju še: Drago Medved, Delo 16.3.1989, št. 64, str. 6; Ivan Sedej, Delo 25.3.1989, št. 70, str. 29 in Boris Gombač prav tam. 363 Darinka Kladnik, Enoten sistem. Uvajanje priznanega računalniškega programa MODES. - Dnevnik 29.12.1989, št. 352, str. 9. 364 Darinka Kladnik in Tanja Keršmanc (uredili), Misterij premične dediščine. Ljubljana, moje mesto. - Dnevnik 5.10. 1989, št. 271, str. 12-13. 365 Darinka Kladnik, Od dokumentacije do izvedbe. Prenova starega mestnega jedra Škofje Loke. -Dnevnik 16.5.1989, št. 131, str. 16. 366 Darinka Kladnik, Proč s fasadnim polovičarstvom! - Dnevnik 8.12.1989, št. 332, str. 13: ilustr. 367 Darinka Kladnik, Vse ali samo del fa- sade? Prenova stolnice se nadaljuje (Lj.) - Dnevnik 1.6.1989, št. 147, str. 5. Glej še: Dnevnik 13.12.1989, št. 337, str. 5: ilustr.; Miroslav Slana-Miros, Večer 18.11.1989, št. 268, str. 32. 368 Ivan Krasko, Kaj skriva cerkev sv. Jakoba. - Dnevnik 9.9.1989, št. 245, str. 7. Rodine v Beli Krajini, naselje Naklo. 369 Zora Kužet, Sanacija objektov in apartmajski hotel. Ureditveni načrt Taborskega nabrežja (Maribor). - Večer 30.9. 1989, št. 227, str. 5. 370 Jure Lenard, Zahtevamo projektno skupino za Staro Ljubljani. - Dnevnik 18.3. 1989, št. 75, str. 4-5. O prenovi starega mestnega jedra še: Barbara Verlič-Dekleva, Dnevnik 28.3. 1989, št. 85, str. 4; Boris Platovšek,D/iev-nik 1.4.1989, št. 89, str. 5; Darinka Kladnik, Dnevnik 25.4.1989, št. 113, str. 5 (oglata miza, sodelovali mdr.: Marjan Ocvirk, Uroš Lubej, Jure Lenard, Stane Bernik) in Darinka Kladnik 7.8.1989, št. 212, str. 4-5. 371 Drago Medved, Dragoceni grajski kompleks s cerkvijo zdaj spet varuje vodni obrambni jarek. Olimje, evropski kulturni spomenik. - Delo 9.5.1989, št. 105, str. 12. 372 Drago Medved, Lastovke so že, o pomladi pa še ne bi mogli govoriti, muzejska mreža v Sloveniji. - Delo 14.1.1989, št. 10, str. 28. 373 Drago Medved, Narodni dom, ponos slovenstva. Celjski Narodni dom naj bi ob stoletnici dobil svojo prvotno podobo. Delo 26.4.1989, št. 97, str. 14: ilustr. 374 Drago Medved, Ne spoštujejo spomenikov. - Delo 22.8.1989, št. 193, str. 8. Primer Bleda, Kočevskega Roga. 375 Drago Medved, Skrbno ohranjanje najstarejše pražupnijske cerkve pri nas (Sv. Martin v Laškem). - Delo 31.10.1989, št. 253, str. 12 in 2.11.1989, št. 254, str. 14: ilustr. 376 Boris Miočinovič/int. zap. Jože Slodnjak, Zanimive grajske kleti. Ptujski Pokrajinski muzej pred stoletnico. - Večer 22.3. 1989, št. 67, str. 1 + 7: ilustr. 377 Vladimir Mušič/int. zap. Darinka Kladnik, V soočanju s problemi verskih skupnosti. - Dnevnik 8.6.1989, št. 154, str. 5. Obnova in načrtovanje sakralnih objektov v Ljubljani. 378 Nagrade: Valvasorjeve nagrade (za 1988 Polonca Vrhunc, Jurij Bavdaž; za 1989 Jasna Horvat, Branko Reisp, Ksenija Rozman): Delo 22.12.1989, št. 295, str. 1 + 6 idr. dnevniki. 379 Janez Petkovšek, Na steni dnevnega prostora se je prikazal trpeči Kristus. V znameniti kamniški stavbi so poleg freske z motivom Veronikinega prta odkrili še več gotskih oken in stropov. - Delo 16.3. 1989, št. 62, str. 9. 380 Jože Rakuša, Za grad (še) ni rešitve. Potem ko so uredili grajski park v Rakičanu. - Večer 6.4.1989, št. 80, str. 11: ilustr. 381 Zlatka Rashid, Obnova je v teku. Štaten-berski dvorec se po Impolovi zaslugi spet prebuja. - Večer 17.11.1989, št. 267, str. 10-11: ilustr. 382 Jože Slodnjak, Obnovljen gotski prezbiterij. V Ptuju je bila prva slovesnost ob letošnji 750-letnici minoritskega samostana. - Večer 1.7.1989, št. 151, str. 5; 12.9.1989, št. 211, str. 9. 383 Stari mojstri, nove zvijače. Računalniki v službi umetnostne zgodovine. - Večer (prevod iz Time) 11.12.1989, št. 296, str. 32: ilustr. 384 Boris Šuligoj, Se bo v Piranu posrečilo ujeti čas? - Delo 21.1.1989, št. 16, str. 28. O prenovi starega mestnega jedra še: Boris Šuligoj, Primorski dnevnik 28.1. 1989, št. 23, str. 3; Nada Ravter, 7D 9.3. 1989, št. 10, str. 17-18: ilustr. 385 Marjan Vrhovec, Tivolska prizadevanja in strokovne rešitve. - Dnevnik 13.6.1989, št. 159, str. 4. 386 Andreja Vrišer, Mariborski muzej gostuje v Gorici. Muzejska oblačila na sejmu sodobne mode. - Večer 30.9.1989, št. 227, str. 5. 387 Gojko Zupan, Veliki Louvre - zgled za muzeje sveta. - Delo 22.8.1989, št. 193, str. 8. KOLONIJE 388 Ada Klinkon, Jubilejna slikarska kolonija “Rudi Kogej”. V Bovcu. - Dnevnik 7.7. 1989, št. 182, str. 7. mdr. Janez Boljka. 389 Mitja Košir, Kako zelena je (še) moja dolina. 26. slikarska kolonija Izlake-Za-gorje. - Dnevnik 15.7.1989, št. 190, str. 1+7: ilustr. mdr. Mišo Knez, Stefan Marflak, Lojze Konec. 390 Drago Medved, Dvogovori s trdo kovino. Forma viva na Ravnah. - Delo 29.8.1989, št. 199, str. 8. Udeleženec mdr. Matjaž Počivavšek. 391 Drago Medved, Likovniki prebujajo Trnuljčico. Začeli so se 2. celjski mednarodni slikarski tedni (v Logarski dolini). - Delo 22.9.1989, št. 220, str. 7. 392 Drago Medved, Razkošje v travi. Slovenska Forma viva. - Delo 16.9.1989, št. 215, str. 28: ilustr. 393 Slavica Pičerko, Svet, ki navdihuje. Teden dni so v okolici gradu Bori ustvarjali slovenski likovniki. - Večer 13.7.1989, št. 160, str. 10 11. slikarska kolonija Gorca; mentor Janez Zalaznik. 394 Franc Zalar, Vse lepote Prlekije. Ob 1. slikarskem ex temporu “Ante Trstenjak” v Ljutomeru. - Dnevnik 31.10.1989, št. 297, str. 17. Nagrajenec Stojan Grauf. RAZSTAVE Opomba: Pregled razstav za leto 1989 je objavljen v: M’ARS III, št. 4, 1991 /IV, št. 1, 1992, str. 81-106, tam so objavljeni tudi pisci v katalogih in zloženkah, zato tu opozarjam le na besedila iz obsežnejših katalogov in na tehtnejše odmeve na razstave po časopisju (tudi za tuje razstave, ki v pregledu razstav v MARSu niso upoštevane). Za reduciranje sem se odločila zaradi izredno velike količine zbranega materiala, ki pa je dostopen uporabnikom v dokumentaciji Moderne galerije v Ljubljani. Imena krajev (ne glede na državo) pri skupinskih razstavah so razvrščena po abecedi, prav tako imena umetnikov pri samostojnih razstavah. Z znakom * sem označila pomembnejše razstave ali odzive nanje. / More detailed information available in the Documentation Department of the Moderna galerija Ljubljana. 395 Jana Intihar Ferjan, Adela Železnik, Pregled razstav za leto 1987. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 73-95. SKUPINSKE RAZSTAVE Banja Luka 396 XIV. jesenji salon. Umjetnost za i protiv (M. Gržinič-A. Šmid, Irwin, Z. Jeraj, M. Kovačič, J. Matelič, F. Mesarič, Z. Rus, M. Sedej ml., J. Slak, B. Štokelj). Katalog. Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Naši razgledi 29.12.1989, št. 24, str. 730 in Večer 16.12. 1989, št. 290, str. 22: ilustr.; Tomislav Vignjevič, Likovne besede 12,13, marec 1990, str. 90-91: ilustr. Benetke/Venezia 397 Marijan Tršar, Umetnikov kriterij likovnega vrednotenja. Beneški bienale post festum. - Naši razgledi 10.3.1989, št. 5, str. 134-135. Glej še: Primorska srečanja 91,92/1989. 398 Nadja Zgonik, Beneško poletje. - M’ARS I, št. 2, 1989, str. 47-48. Beograd 399 Ješa Denegri, Beograjska likovna kronika. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 221-223: ilustr. 400 Poročila o razstavah: Aleksander Bassin, Naši razgledi 13.1. 1989, št. 1, str. 21: ilustr. (P. Neškovič); 26.5.1989, št. 10, str. 305 (Mlada nemška umetnost). Dragiša Radosavljevič,Dnevnik 10.1.1989, št. 8, str. 17, Naši razgledi 27.1.1989, št. 2, str. 53-54, 14.7.1989, št. 13, str. 401-402. Risto Vitanov, Naši razgledi 10.2.1989, št. 3, str. 85 (K. Hakman); 7.4.1989, št. 7, str. 212 (Židje na jugoslovanskih tleh); 8.9.1989, št. 17, str. 504-505: ilustr. (Petar Omčikus, Bata Mihailovič). Bratislava 401 12. bienale ilustracij Bratislava (BIB). Rec.: Branko Sosič, Delo 12.10.1989, št. 237, str. 5. Brežice 402 Jožica Vrtačnik, Pregled in kratka oznaka programa razstav v Galeriji Posavskega muzeja Brežice za leto 1988.-Argo XXVIII /1989, str. 59-61. Budimpešta/Budapest Muczarnok 403 *Razprte podobe /Disclosed Images. Izbrana dela slovenske umetnosti osemdesetih let (J. Barši, B. Gorenec, Z. Hočevar, S. Kapus, Z. Lenardič, M. Po-čivavšek, T. Pogačar, M. Potrč, D. Sam-bolec, T. Šušnik, L. Vodopivec, D. Zidar). Katalog: besedilo Igor Zabel. Razstava je bila še v Szombathelyju in Mariboru. Carcassonne 404 * Avant-gardes Yougoslaves. (Irwin, Matjaž Počivavšek, Duba Sambolec, Tugo Sušnik predstavljeni s starejšimi teksti Tomaža Brejca, Jureta Mikuža, Sretena Ugričiča). Katalog: besedila Tomaž Brejc, Ješa Denegri, Davor Matičevič, Bojana Pejič, Ida Biar. Rec.: Zvonko Makovič, Oko 22.1.1990, št. 4, str. 24: ilustr. Celje 405 Alenka Domjan, Celjska likovna kronika (september 1987 - december 1988). -Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 216-217. Pokrajinski muzej 406 mp., Izjemna donacija. Dr. Štefka Cobelj je celjskemu muzeju poklonila 1779 eksponatov. - Večer 21.4.1989, št. 93, str. 14. Likovni salon 407 Celjski gledališki plakat. Katalog: besedili Stane Bernik, Nevenka Sivavec. 408 Samo Perpar. Željko Opačak. Konrad Topolovec. Katalog: besedila Marlen Premšak, Alenka Domjan, Nevenka Ši-vavec. 409 2. celjski mednarodni slikarski tedni. (C. Frelih, I. Fistrič, D. Jurič, R. Maclaurin, M. Kaltner, J. Kolata). Katalog: besedilo Nadja Zgonik. Rec.: Dnevnik 11.10.1989, št. 277, str. 1 + 10: ilustr.; Kovinotehna-bilten št. 2, 1989. Dunaj /W i e n 410 Nataša Jovičič, Fotografie di Ikona Gallery.- M’ARS I, št. 4, 1989, str. 61. 411 Jure Mikuž, Oesterreichischer Herbst. -M’ARS I, št. 3, 1989, str. 61. 412 Bojana Žigon, Dunaj v znamenju akci-onistov. - M’ARS I, št. 1,1989, str. 36-37. Firence/F irenze 413 Saša Vidmajer, Večna inspiracija konj. Muzej Marina Marinija v Firencah. -Delo 1.4.1989, št. 76, str. 28: ilustr. 414 Marjana Cimperman-Lipoglavšek, Seba-stiano Ricci in Michele Marieschi. Ob razstavah v Passarianu in Gorici. - Naši razgledi 22.9.1989, št. 18, str. 546-547: ilustr. Gradec /G raz 415 Trigon 89. “Aktuelle” Kunst. Katalog: besedilo (mdr.) Jure Mikuž, Igor Zabel (za M. Potrč). K a r 1 o v a c 416 6. Bienale akvarela Jugoslavije (BAJ). Katalog. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 23.6.1989, št. 12, str. 369: ilustr. Koper Pokrajinski muzej 417 *Koper med Rimom in Benetkami. Ca-podistria tra Roma e Venezia. Katalog (razstava je nato potovala). Rec.: Drago Svoljšak, Primorska srečanja 98/1989, str. 570-571: ilustr. Kranj 418 Beba Jenčič, Gorenjska likovna kronika za leto 1988.-Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 217-218: ilustr. Gorenjski muzej 419 Mlada generacija fotografov na Slovenskem. Katalog: besedilo Aleksander Bassin. 420 Majda Zontar, Razstava Gradovi na območju Kranja. - Argo XXVIII / 1989, str. 56-57; Kronika 1989, št. 3, str. 315-316: ilustr. Ljubljana 421 Janez Mesesnel, Ljubljanska likovna kronika. -Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 213-214: ilustr. 422 *Milček Komelj, Pota k moderni in Ažbetova šola v Miinchnu. - Sodobnost 1989, št. 2, str. 202-210. Razstava iz 1988, glej še: Marijan Tršar, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 53-64: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 23.2.1989, št. 44, str. 7. 423 ’Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk. Katalog: besedilo Ksenija Rozman, katalog del Ksenija Rozman, Federico Zeri. Rec.: Spelca Čopič, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 65-72: ilustr.; Ksenija Rozman /int. zap. Branko Sosič, Delo 25.1.1989, št. 19, str. 10; Federico Zeri /int. zap. Marijan Zlobec,Delo 11.2.1989, št. 34, str. 27; Lev Menaše,Afač( razgledi 24.2.1989, št. 4, str. 103: ilustr.; Luc Mena še, Delo 18.3.1989, št. 64, str. 28: ilustr.; Janez Mesesnel,Oko (Zagreb) 23.3.-6.4.1989, št. 444, str. 25: ilustr. 424 Mi mladi. Delovni listi: avtorica Lidija Tavčar. Rec.: Lidija Tavčar, Likovne besede marec 1990, št. 12/13, str. 111-112: ilustr. Narodni muzej 425 *Slovenci v letu 1789. Katalog: besedila (mdr.) Vesna Bučič, Jasna Horvat, Mateja Kos, Maja Lozar Stamcar, Ivan Sedej, Matija Žargi. Rec.: Jasna Horvat,Kronika 1990, št. 112, str. 85-89; Darinka Kladnik, Dnevnik 24.10.1989, št. 290, str. 18: ilustr.; Drago Medved, Delo 13.10.1989, št. 238, str. 7; Drago Medved, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 654-655. Moderna galerija (za natančnejše podatke glej: M’ARS II, št. 1, 1990, str. 56-59) 426 Jana Intihar-Ferjan, Razstave, ki jih je pripravila MG v letu 1988. - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 53-55. 427 Teruhiro Hamano in umetniki skupine Ryu. Katalog skupen še za Nemčijo: besedila Toshihiro Hamano, Curt Heigl, Zoran Kržišnik, Jure Mikuž, Yoichiro Oamachi. Rec.: Aleksander Bassin,Delo 21.4.1989, str. 93, str. 10; Branko Sosič, Delo 25.3. 1989, št. 70, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 13.4.1989, št. 101, str. 11. 428 Translimina (M. Begič, S. Cervek, I. Fistrič, B. Gorenec, M. Gumilar, M. Počivavšek, Z. Posega, B. Sever). Katalog skupen še za Gradisco d’Isonzo in Celovec: besedila Maria Campitelli, Arnulf Rohsmann, Jure Mikuž. Rec.: Arturo Carlo Quintavalle, Panorama (Italija) 19.3.1989, št. 1196, str. 9 in M’ARS I, št. 1, 1989, str. 43; Grete Misar, Kleine Zeitung (Celovec) 21.5. 1989; Branko Sosič, Delo 15.4.1989, št. 88, str. 28; Marijan Tršar, Naši razgledi 12.5.1989, št. 9, str. 265; Franc Zalar, Dnevnik 16.5. 1989, št. 131, str. 17. 429 Študentska razstava grafik 1951-1956 (generacija ALU). Katalog: besedilo Špelca Čopič. 430 18. mednarodni bienale grafike. Katalog: uvod Zoran Kržišnik. Rec. (izbor): Zoran Kržišnik /int. zap. Drago Medved, Delo 3.6.1989, št. 127, str. 28; Z. Kržišnik, Georg Reinhardt, Lee Young, Piere Restany /int. zap. Milan Dekleva, Neda Schlamberger, Dnevnik 15.6.1989, št. 161, str. 8; Z. Kržišnik, M. Komelj, L. Logar, I. Sedej /int. zap. Dorotea Jendrič, Večernji List (Zagreb) 19.7.1989, št. 167, str. 29; A. Bassin, M. Komelj, Z. Kržišnik, L. Logar, J. Mikuž, I. Sedej (anketa), Delo 21.7.1989, št. 167, str. 29; Aleksander Bassin, Delo 30.8. 1989, št. 200, str. 7; Igor Gedrih, Sodobnost 1989, št. 11, str. 1091-1092; P.T. (Pavel Toplak), M’ARS I, št. 1, 1989, str. 60: ilustr.; Marijan Tršar, Naši razgledi 14.7. 1989, št. 13, str. 392 in 28.7.1989, št. 14, str. 420: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 19.8.1989, št. 224, str. 7, 26.8.1989, št.231, str. 7, 31.8.1989, št. 236, str. 8. 431 *Alpe Adria. Onstran realizma. Figura-lika-abstrakcija - informel: 1945-1960 (S. Kregar, M. Pregelj, G. Stupica). Katalog skupen za dežele delovne skupnosti Alpe-Jadran (Štajerska, Koroška, Salzburg, Zg. Avstrija, Benečija, Lombardija, Hrvaška, Slovenija in Vas ter Gyor-So-pron na Madžarskem): besedila Wilfried Skreiner, Arnulf Rohsmann, Nikolaus Schaffer, Erich Heller, Luigina Barto-latto, Alberto Lui, Laura Carlini, Zelimir Koščevič, Igor Zabel, Monika Zsambeky, Julia Nemetine. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.11.1989, št. 23, str. 675; Branko Sosič, Delo 28.10.1989, št. 251, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 5.12.1989, št. 329, str. 17. 432 Iz konteksta - 40 del aktualne umetnosti iz širšega področja Spodnje Avstrije / Balance-akte 88. Del razstave v LRRJ. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 674-675; Majda Hostnik-Šetinc, Dnevnik 25.10.1989, št. 295, str. 12: ilustr.; Branko Sosič, Delo 28.10.1989, št. 251, str. 28; Franc Zalar, Dnevnik 2.12.1989, št. 326, str. 16. 433 *Izkušnja predmeta. Mladi slovenski umetniki (J. Barši, M. Bratuša, S. Čer-vek, I. Fistrič, M. Gumilar, M. Kovačič, Z. Lenardič, R. Makše, S. Plotajs, T. Pogačar, Z. Posega, M. Potrč, R. Rusjan, B. Sever, V. Stijepič, D. Zidar). Katalog: besedilo Zdenka Badovinac. Rec.: Zdenka Badovinac/int. zap. Branko Sosič, Delo 28.11.1989, št. 276, str. 11: ilustr.; Mojca Oblak,M’ARS I, št. 4,1989, str. 63-64; (Bogdan Lešnik, Likovne besede št. 21-22, januar 1992/!/, str.24). Galerija Ars 434 Promocija pohištva Tema (Brest Cerknica; avtorja Tea in Edo Vidovič). Rec.: Darinka Kladnik, Dnevnik 11.5. 1989, št. 126, str. 10; Peter Krečič, Delo 16.5.1989, št. 111, str. 9. Bežigrajska galerija 435 Skupina Zemlja. Katalog: besedilo Josip Depolo. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 9.6.1989, št. 11, str. 338: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 15.6.1989, št. 137, str. 11. Galerija Tivoli (Mednarodni grafični likovni center-MGLC) 436 Grupa 69. 1969-1989. (J. Bernik, J. Buič, J. Cjuha, A. Jemec, A. Maraž, F. Rotar, M. Sutej, Drago Tršar, V. Veličkovič). Rec.: Zoran Kržišnik/int. zap. Darinka Kladnik, Dnevnik 3.1.1990, št. 1, str. 12; Branko Sosič, Delo 13.1.1990, št. 10, str. 28; Marijan Tršar, Teleks 18.1.1990, št. 3, str. 48-49: ilustr.; Franc Zalar,Dnevnik 16.1.1990, št. 14, str. 16. Cankarjev dom (CD) - Galerija CD 437 Predstavitev Galerije CD: Likovne besede julij 1989, št. 10,11, str. 101-104; Branko Sosič, Delo 2.3.1989, št. 50, str. 6. 438 Ekspresionizem nemških grafikov. Katalog v nem. (iz leta 1987). Rec.: Lev Menaše, Naši razgledi 6.10. 1989, št. 19, str. 579: ilustr.; Branko Sosič, Delo 23.9.1989, št. 221, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 19.10.1989, št. 285, str. 9. 439 Makedonske ikone v žgani glini. Katalog: besedilo Kosta Balabanov. Rec.: Jože Kastelic, Naši razgledi 29.12. 1989, št. 24, str. 729-730: ilustr. CD -1. preddverje 440 Odslikave in zamisli. Britanska fotografija 80-ih let. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 27.1.1989, št. 2, str. 63: ilustr.: Milan Stepanovič, Primorski dnevnik 27.1.1989, št. 22, str. 9: ilustr. 441 Brane Kovič, Potegavščina pod krinko solidarnosti. - Delo 7.12.1989, št. 282, str. 10 in odg. Boris Šuštaršič, 12.12.1989, št. 286, str. 9 (prodajna razstava). CD - Mala dvorana 442 4. mednarodni bienale Video CD 89. Rec.: Dominik Beton, Dnevnik 10.10. 1989, št. 277, str. 10; Janez Strehovec, Delo 3.10.1989, št. 229, str. 6, 6.10.1989, št. 232, str. 20, 7.10.1989, št. 233, str. 16, 10.10.1989, št. 235, str. 6. 443 Oman, Spacal, Zigaina. Katalog: besedilo Brane Kovič. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 27.3.1989, št. 71, str. 3; Branko Sosič, Delo 11.3.1989, št. 58, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 31.3.1989, št. 76, str. 7. 444 Likovni utrinek Makedonije. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 4.5.1989, št. 101, str. 10; Ljuben Paukovski, Likovne besede julij 1989, št. 10,11, str. 106-107; Krasimir Trajkov /zap. Branko Sosič, Delo 26.4.1989, št. 97, str. 11; Franc Zalar, Dnevnik 12.5.1989, št. 127, str. 12. 445 Od Arakawe do Winzerja. Spremljajoča razstava 18. mednarodnega grafičnega bienala. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 23.6.1989, št. 12, str. 380; Brane Kovič, Delo 5.7.1989, št. 153, str. 3; Franc Zalar, Dnevnik 5.7.1989, št. 180, str. 7. 446 *150 let fotografije na Slovenskem. 1. Katalog: besedila Mirko Kambič, Brane Kovič, Peter Krečič. Rec.: Marij Čuk, Primorski dnevnik 14.9. 1989, št. 211, str. 9: ilustr.; Branka Hlev-njak,0£o (Zagreb) 2.-16.11.1989, št. 460, str. 16-17: ilustr.; Brane Kovič/int. zap. Branko Sosič, Delo 11.10.1989, št. 236, str. 10: ilustr.; Peter Krečič, Delo 28.9. 1989, št. 225, str. 11; Želimir Koščevič, Vjesnik-7 dana in Naši razgledi 6.10.1989, št. 19, str. 572; Primož Lampič, Naši razgledi 6.10.1989, št. 19, str. 561: ilustr.; Milan Pajk, Teleks 14.9.1989, št. 36, str. 56-59: ilustr.; Milan Pajk, Ars vivendi št. 8, 1990, str. 12-15: ilustr.; Milan Pajk, Media Marketing št. 10; Branko Sosič, Delo 16.9. 1989, št. 215, str. 28: ilustr.; Branka Šulc, Informatica museologica (Zagreb) 1989, št. 3/4, str. 78: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 13.10.1989, št. 279, str. 7. 447 5 + 5. Simbolična govorica barve. Rec.: Branko Sosič, Delo 4.11.1989, št. 256, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 11.11.1989, št. 307, str. 16. 448 Šest ameriških umetnikov.^Katalog: besedili Aleksander Bassin, Živa Skodlar-Vujič. Rec.: Mateja Gale, Teleks 21.12.1989, št. 50, str. 51: ilustr.; Marija Korošec, Likovni život (Zemun) januar-februar 1990, št. 1819, str. 9; Janez Mesesnel, Delo 22.12. 1989, št. 295, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 6.1.1990, št. 4, str. 16. Likovno razstavišče Rihard Jakopič (LRRJ) 449 Sodobna japonska arhitektura. Rec.: Peter Krečič, Delo 24.3.1989, št. 69, str. 6; List 02, marec 1989, str. /11/. 450 Baročna Ljubljana (ideje študentov arhitekture pod mentorstvi Miloša Bonče, Petra Fistra, Janeza Koželja, Petra Gabrijelčiča; dokumentarno gradivo razstavljeno v NUK). Rec.: Jaka Bonča,List 03, junij 89, zadnja str.; Darinka Kladnik,Dnevnik 13.5.1989, št. 128, str. 5: ilustr.; Gojko Zupan, Delo 13.5.1989, št. 109, str. 28. 451 Likovni trenutek 1989. ZDSLU. Katalog: besedilo France Peršin. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 9.6.1989, št. 11, str. 329: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 13.6.1989, št. 159, str. 17. 452 Društvo oblikovalcev Slovenije. Pregledna razstava DOS. Rec.: Janez Suhadolc, Delo 13.1.1990, št. 10, str. 5; Janez Suhadolc, Naši razgledi 23.2.1990, št. 4, str. 100-101: ilustr. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) 453 Razstava natečajnih del za projekt NUK 11. Rec.: Darinka Kladnik, Dnevnik 12.9. 1989, št. 248, str. 1+4: ilustr.; Marjan Tepina, Delo 21.10.1989, št. 245, str. 30; Saša Vidmajer, Teleks 19.10.1989, št. 41, str. 45: ilustr.; Saša Vidmajer, Delo 26.9. 1989, št. 223, str. 6: ilustr., 25.10.1989, št. 248, str. 11, 4.11.1989, št. 256, str. 27: ilustr. 454 Barbara Habič, Prvi koraki h klubu ljubiteljev grafike. - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 93/95: ilustr. (T. Atanasov, J. Anderle, Č. Frelih). Galerija Equrna 455 Galerija Equrna 1989 /vsebinska zasnova in oblikovanje Taja Vidmar-Brejc, Žarko Vrezec, Mojca Bec (s seznamom razstav in razstavljenih del od 18.9.1986 do 8.2. 1989); besedilo Želimirja Koščeviča. Galerija DESSA 456 Otvoritev galerije (prenova Borisa Pod-recce): Andrej Hrausky, Covjek i prostor (Zagreb) 1989, št. 6, str. 67; Darinka Kladnik, Dnevnik 18.4.1989, št. 106, str. 1 + 5: ilustr.; Borut Pečenko, Večer 22.4. 1989, št. 94, str. 22; Saša Vidmajer, Delo 16.5.1989, št. 111, str. 9: ilustr. Galerija IDCO 457 Politični plakat 1987-1989 v SRS. Katalog: besedilo Vesna Teržan. Rec.: Alenka Puhar, Delo 10.11.1989, št. 261, str. l\Dnevnik 7.11.1989, št. 303, str. 16: ilustr. Galerija Kompas 458 Jana Vesel /zap. M.E., Dejavnost Kompasove galerije bo tudi v prihodnje raznolika. - Delo 26.5.1989, št. 120, str. 7. Galerija Rebeka 459 Prisotnost geometrije (J. Gorinšek, D. Jejčič, J. Knez, J.M. Knez, M. Kovačič, J. Lenassi, Ž. Vrezec). Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Judita Krivec, Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 50-52: ilustr. Galerija ŠKUC 460 Predstavitev galerije: Irina Subotič,Književne novine (Beograd) 1.9.1989. 461 Dubravko Adamovič, Emir Alajbegovič, Petar Barišič, Iva Jelačič. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 178: ilustr. 462 Damir Babic, Boris Bedrač, Sandro Du-kič, Damir Simunovič. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Tomislav Vig-njevič, Teleks 22.6.1989, št. 24, str. 55. Kulturno-informacijski center (KIC) Križanke 463 Stenske slike na zunanjščinah. Rec.: Ivan Bogovčič/zap. Darinka Kladnik, Dnevnik 17.1.1989, št. 15, str. 16; Drago Medved, Delo 28.1.1989, št. 22, str. 25. 464 Župnijska cerkev sv. Jerneja v Šentjerneju - Arheološka raziskava talnih slojev. Katalog (iz Novega mesta, 1988). Rec.: Drago Medved, Delo 20.4.1989, št. 92, str. 2. 465 ^Slikarstvo 17. stoletja v Istri in njenem zaledju - predstavitev projekta. Rec.: Jože Hudeček, 7D 29.6.1989, št. 26, str. 17; Drago Medved, Delo 23.5.1989, št. 117, str. 2; Ferdinand Šerbelj, Delo 3.6.1989, št. 127, str. 28: ilustr. 466 Vredni nevenljivega spomina. Navje. Katalog (sodelovanje s Slovenijalesom): besedilo Damjan Prelovšek, Joža Mahnič. Rec.: Dnevnik 4.11.1989, št. 300, str. 4-5; 10.11.1989, št. 306, str. 5; 18.11.1989, št. 314, str. 4 (o problematiki nove Vilharjeve še: Dnevnik 13.12.1989, št. 337, str. 5). Ljutomer Galerija Ante Trstenjak 467 Multimedialna skupina K.B.V. (Zlatko Gnezda) Katalog: besedilo Mitja Visočnik. Rec.: Mitja Visočnik, Naši razgledi 9.6. 1989, št. 11, str. 329. London 468 Zdenka Badovinac, Pismo iz Londona. -M’ARS I, št. 1, 1989, str. 34-35. Maribor 469 Meta Gabršek-Prosenc, Ekologija in umetnost. Problematika trienalne likovne prireditve v Mariboru. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 35-40: ilustr. Pokrajinski muzej 470 Melita Forstnerič-Hajnšek, Drugačna ponudba. Kaj pripravlja Pokrajinski muzej Maribor v novi sezoni. - Večer 18.4. 1989, št. 90, str. 14. O tem še: France Forstnerič, Delo 28.4. 1989, št. 98, str. 6; Otmar Klipšteter, Dnevnik 6.5.1989, št. 121, str. 16. 471 Društvo arhitektov Maribor. Rec.: Gregor Kraševac, Večer 9.6.1989, št. 132, str. 6. 472 Oblikovanje v keramiki. Iz muzejske zbirke. Katalog: besedilo Marjetica Simoniti. Rec.: Mateja Kos, Naši razgledi 24.11. 1989, št. 22, str. 657; Marjetica Simoniti, Večer 30.9.1989, št. 227, str. 22: ilustr. Umetnostna galerija 473 Meta Gabršek Prosenc, Mariborska likovna kronika. Umetnostna galerija z razstavnim salonom Rotovž januar 1988-maj 1989. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 214-215: ilustr. 474 Helena Grandovec, Desetletje likovnega ustvarjanja. Likovno življenje v Mariboru 1945-1955. - Večer 20.1.1989, št. 22, str. 23: ilustr. O razstavi iz leta 1988 še: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 169. Razstavni salon Rotovž 475 Sodobno češko slikarstvo. Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer 18.2. 1989, št. 40, str. 23: ilustr.; M.K., Večer 31.1.1989, št. 24, str. 14: ilustr. 476 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 3o let ZVNKD. Prenos v Slovenj Gradec. Katalog: besedilo Janez Mikuž. 477 Društvo likovnih umetnikov Maribor. Katalog: besedilo Edita Mileta. Rec.: Edita Mileta, Večer 20.4.1989, št. 92, str. 14: ilustr.; Edita Mileta,Delo 25.5. 1989, št. 119, str. 11; Vojko Pogačar, Večer 19.4.1989, št. 119, str. 11; Marlen Premšak, Večer 3.6.1989, št. 127, str. 5. (Razstava DLUM v Galeriji Hest: Edita Mileta, Večer 7.7.1989, št. 155, str. 14). 478 Ureditveni načrti območja C-l in C-2 (vodja arh. Bogdan Reichenberg). Rec.: Aleš Mišič, Večer 11.8.1989, št. 184, str. 9,18.8.1989, št. 190, str. 9, 23.8.1989, št. 194, str. 8, 26.8.1989, št. 197, str. 6: vse ilustr. Galerija Ars 479 Samo Pajek, Samo Grajfoner, Irena Čuk. Rec.: Mitja Visočnik, Večer 2.9.1989, št. 203, str. 5: ilustr. Galerija Hest 480 Emil Šarkanj /int. zap. Helena Grandovec, Večer 20.11.1989, št. 269, str. 6. Galerija LM 481 Helena Grandovec, Malo gospodarstvo posebne vrste. - Večer 5.1.1989, št. 2, str. 14. O novi galeriji še: Helena Grandovec, 7D 1.6.1989, št. 22, str. 3; Marjan Kos, Delo, 31.5.1989, št. 124, str. 10 in odg. Bogdan Čobal, Delo 10.6.1989, št. 133, str. 18. Srečo Niedorfer, Večer 3.10.1989, št. 229, str. 14-15. München 482 Tomislav Vignjevič, Jesen v Miinchnu. -M’ARS I, št. 3, 1989, str. 61. Murska Sobota 483 Franc Obal, Prekmurska likovna kronika, januar 1988-maj 1989. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 221: ilustr. Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec 484 France Forstnerič, Močno likovno središče. Galerija Kulturnega centra zgled pokrajinske kulturne ustanove. - Delo 2.12.1989, št. 278, str. 6. 485 9. jugoslovanski bienale male plastike. Katalog: besedila Aleksander Bassin, Ješa Denegri, Zdenko Rus, Meliha Hu-sedžinovič, Viktorija Vasev Dimeska, dokumentacija Franc Obal. Rec.: Dušan Lipovec, Naši razgledi 23.2. 1990, št. 4, str. 106; Branko Sosič, Delo 21.10.1989, št. 245, str. 28: ilustr.; Mitja Visočnik, Večer 14.10. 1989, št. 239, str. 23: ilustr.; Mitja Visočnik, Naši razgledi 20.10.1989, št. 20, str. 601; Franc Zalar, Dnevnik 25.10.1989, št. 291, str. 12. Nagoya 486 World Design Expo ’89. Rec.: Romana Grčar, Dnevnik 2.8.1989, št. 207, str. 7; Dnevnik 12.10.1989, št. 278, str. 12: ilustr.; Darinka Kladnik, Dnevnik od 8.11.1989, št. 304 do 17.11.1989, št. 313 (Feljton); Mirjam Kopše, Teleks 3.8. 1989, št. 30, str. 48-49; Brane Kovič, Ars vivendi 7, 1989, str. 94-95: ilustr.; Vinko Rozman, Delo 6.12.1989, št. 281, str. 3. New York 487 Igor Orešič, Zaprtost vase. Razstava v New Yorku - dekonstruktivizem v arhitekturi. - Večer 27.2.1989, št. 47, str. 4 in Primorski dnevnik 10.3.1989, št. 58, str. 9. Nova Gorica 488 Nelida Silič-Nemec, Goriška likovna kronika. Likovna sezona 1987-88. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 218-219. 489 10 let DLUSP. Katalog: besedilo Nelida Silič Nemec. Rec.: Nelida Silič Nemec, Primorski dnevnik 17.1.1990, št. 14, str. 9. Novi Sad 490 Slobodan S. Sanader, Novosadska likovna kronika. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 233-234: ilustr. Novo mesto 491 *1. bienale slovenske grafike Otočec. Katalog: besedila Ivan Sedej, Zoran Kržišnik, Renata Gothardi-Škiljan, Curt Heigl, Yuske Meyjers, Kristian Sotriffer, Špelca Čopič (B. Jakac, V. Pilon, M. Pregelj, Z. Mušič, L. Spacal, R. Debenjak, Marjan Pogačnik, J. Bernik), dokumentacija Tatjana Pregl; besedila za osebne razstave: Milček Komelj (B. Jakac), I. Premrov (V. Makuc), Barbara Borčič (Bogdan Borčič), Marijan Tršar (A. Jemec), Ivan Sedej (B. Suhy). Rec.: Branko Suhy /int. zap. Damjana Pintar, Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 53-55: ilustr.; Ivan Kraško, Dnevnik 26.5.1989, št. 141, str. 7 in 28.12.1989, št. 351, str. 7; Marjan Kunej, Večer 26.5. 1989, št. 120, str. 6: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 29.6.1989, št. 149, str. 10; Ivan Sedej, Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 56-61: ilustr.; Branko Sosič, Delo 27.5.1989, št. 121, str. 28: ilustr.; Milina Vrtunski, Dnevnik (Novi Sad) 21.6.1989; Franc Zalar, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 185-186; Marijan Zlobec, Delo 18.1.1989, št. 13, str. 10 in 20.4.1989, št. 92, str. 7; Likovne besede marec 1990, št. 12,13, str. 109-111: ilustr. (nagrajenci). Pančevo 492 5. PIJS. Pančevačka izložba jugoslo-venske skulpture. Katalog: besedilo Ješe Denegrija upošteva Slovence (M. Begič, Z. Huzjan, Z. Posega, F. Purg, R. Rusjan, M. Smerdu, T. Špenko, B. Zaplatil, polemika o vabljenih M. Počivavšek, M. Potrč, D. Sambolec, L. Vodopivec). Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 28.7.1989, št. 14, str. 429 in polemika Naši razgledi: Jure Mikuž, 25.8.1989, št. 16, str. 475-476, Aleksander Bassin, 8.9.1989, št. 17, str. 506, Jure Mikuž, 22.9. 1989, št. 18, str. 539, Aleksander Bassin, 6.10.1989, št. 19, str. 571. Nelida Silič-Nemec, Primorski dnevnik 18.8.1989, št. 192, str. 9. Pariz/Pariš 493 Igor Gedrih, Mednarodno priznanje skupini Junij. Mesec fotografije v Parizu. -Naši razgledi 27.1.1989, št. 2, str. 43-44: ilustr. 494 Marina Gržinič, Katodične ženske (festival ženske video ustvarjalnosti). - Delo 21.2.1989, št. 42, str. 6. 495 Brane Kovič, Gauguinova vrnitev. - Delo 6.5.1989, št. 103, str. 28: ilustr. O tem še: Verena Koršič,Primorski dnevnik 25.3.1989, št. 71, str. 11: ilustr. 496 Jure Mikuž, Pismo iz Pariza. - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 37-38. R. Deacon, P. Gauguin, M. Paladino, J. Tinguely. Passariano: glej Gorica. Piran Obalne galerije 497 Majda Božeglav Japelj in Sonja Hoyer, Likovna kronika slovenske obale. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 219-220: ilustr. Mestna galerija 498 Razstava “Arhitektura štirih dežel”. Katalog. - AB lArhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 74-94: ilustr. 499 Razstava arhitekturnih projektov (Arhitekturni dnevi Piran ’89: Arhitektura iz arhitekture). Kot katalog glej: List 04, november 89, besedili Vojteh Ravnikar, Tomaž Brate, in AB št. 105/106, september 1990. Rec.: Saša Vidmajer, Delo 24.11.1989, št. 273, str. 7. Praga 500 Jože Horvat, Fotografija skozi praški objektiv. - Delo 7.10.1989, št. 233, str. 28: ilustr. Ptuj Pokrajinski muzej 501 *Pretiosa sacra et documenta historica: dokumenti iz zgodovine ptujskih minoritov: sakralno zlatarstvo Ptuja in Ormoža. Katalog: besedila Jože Mlinarič, Kristina Šamperl-Purg, Marjetica Simoniti, Stanka Firbas. Rec.: Marjeta Ciglenečki, Naši razgledi 12.1.1990, št. 1, str. 13; Stanka Firbas, Delo 15.9.1989, št. 214, str. 7: ilustr. Reka /Rijeka 502 Vanda Ekl, Kvarnerska likovna kronika. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 227-229: ilustr. Moderna galerija 503 15. jugoslovenski biennale mladih 1989. Katalog: besedilo (mdr.) Igor Zabel. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 20.10.1989, št. 20, str. 601: ilustr. R i m /R o m a 504 Lilijana Stepančič, Lettera da Roma. _ M’ARS I, št. 1, 1989, str. 35-36. Rogaška Slatina 505 Drago Medved, Dvanajst upodobitev v novi mapi iz rogaškega muzeja. Muzej grafičnih zbirk izdal mapo z dvanajstimi listi z upodobitvami nekaterih jugoslovanskih krajev. - Delo 5.4.1989, št. 79, str. 10 in 11.4.1989, št. 86, str. 10. Salzburg 506 Dorothea Apovnik, Galerist Thaddaeus Ropac. - Celovški zvon št. 25, 1989, str. 68-72: ilustr. Sarajevo 507 Meliha Husedžinovič, Sarajevska likovna kronika. -Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 229-231: ilustr. 508 *Jugoslovenska Dokumenta ’89 (tudi samostojni razstavi A. Černigoja in M. Preglja). Katalog: mdr. besedili Peter Krečič, Nadja Zgonik. Rec.: Barbara Borčič, Teleks 27.7.1989, št. 29, str. 47-49; Tomaž Brejc, Naši razgledi 28.1.1987, št. 14, str. 428-429; Ješa Denegri, Naši razgledi 11.8.1989, št. 15, str. 453; Meta Gabršek Prosenc, Večer 5.8.1989, št. 179, str. 23; Mico Cvijetič, Delo 20.7.1989, št. 166, str. 7; Branko Sosič, Delo 15.7.1989, št. 163, str. 27: ilustr. Skopje 509 Viktorija Vasev Dimeska, Skopska likovna kronika. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 231-233: ilustr. Slovenj Gradec Galerija likovnih umetnosti 510 Umetnine izjavnih in zasebnih zbirk na Koroškem. Rec.: Marko Košan, Naši razgledi 8.9. 1989, št. 17, str. 496-497. Trst/Trieste 511 Barbara Gruden, Na likovnem obzorju ni prenavljanja. - Jadranski koledar 1989, str. 79-81: ilustr. 512 Franc Udovič, Sprehod po tržaških umetnostnih galerijah. Provincialnost tržaške likovne stvarnosti. - Jadranski koledar 1989, str. 207-214. 513 Franko Vecchiet /int. zap. Marijan Zlobec, Občutek ogroženosti je močan vzgib za delo. - Delo 4.3.1989, št. 52, str. 28. 514 Razstava bivših učencev Ciril-Metodove šole v Kulturnem domu: Milko Bambič, Primorski dnevnik 9.3.1989, št. 57, str. 13; Lelja Rehar Sancin, Primorski dnevnik 19.3.1989, št. 66, str. 10. Torino 515 Tatjana Wolf, Po poti velikih razstav. Od Gorice do Torina. - Delo 16.8.1989, št. 188, str. 7. Verona 516 Damjan Prelovšek, Beneška mesta in Avstrija. Boris Podrecca postavil razstavo v Veroni. - Dnevnik 18.7.1989, št. 193, str. 15: ilustr. Videm/U dine 517 Intart 1989. Katalog: besedila (mdr.) Aleksander Bassin (uvod in o V. Tušku, B. Zaplatilu). Rec.: Branko Sosič, Delo 30.9.1989, št. 227, str. 29: ilustr. Zagreb 518 Poročila o razstavah: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3. 1989, št. 6, str. 178-179: ilustr.; 7.4.1989, št. 7, str. 211: ilustr. - o mladi nemški umetnosti še: Brane Kovič, Delo 14.6. 1989, št. 136, str. 11; Aleksander Bassin, Naši razgledi 10.11.1989, št. 21, str. 634: ilustr. (21. salon mladih); 24.11.1989, št. 22, str. 665: ilustr. (Zlatko Priča). 519 Mateja Kos, Keramika Zsolnay. Ob razstavi v zagrebškem Gradcu -Naši razgledi 14.7.1989, št. 13, str. 411. 520 Maja Lozar Štamcar, Razstava Kultura Pavlincev na Hrvatskem. - Argo XXVIII/ 1989, str. 68-71. 521 Danko Plevnik, Kič je estetika sreče. Muzejsko in galerijsko življenje na Hrvaškem. - Delo 7.10.1989, št. 233, str. 28. Galerija Proširenih medija Rene Rusjan, Roman Makše, Mirko Bratuša, Jože Barši, Dušan Zidar. *Rec.: Nataša Jovičič, Goran Tomičič / zap. Leonida Kovač, prevedel Igor Zabel, M’ARS I, št. 3, 1989, str. 59-60, glej tudi str. 18; Leonida Kovač, Quorum (Zagreb) 1990, št. 1, str. 279-285: ilustr.; A. Lendvaj, Večernji list (Zagreb) 13.11. 1989, 14.11.1989, 27.11.1989, 3.12.1989; Mladen Lučič, Oko (Zagreb) 11.1.1990, št. 1, str. 18: ilustr. SAMOSTOJNE RAZSTAVE AHČIN, France 523 France Ahčin. Domžale, Likovno razstavišče Domžale; Ljubljana, KIC Križanke; Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon. Katalog: besedila Mitja Vošnjak, Miroslav Stiplovšek, Nace Sumi. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 10.2.1989, št. 3, str. 77: ilustr.; Vladimir Gajšek, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 657-658; Vladimir Gajšek, Večer 5.10. 1989, št. 231, str. 5: ilustr.; Majda Hostnik Šetinc, Dnevnik 4.2.1989, št. 33, str. 9; Janez Mesesnel, Delo 7.2.1989, št. 30, str. 6; Alenka Puhar, Delo 10.2.1989, št. 33, str. 6; Veselka Sorli-Pucova, Tretji dan april 1989, št. 7, str. 16-17: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 11.2.1989, št. 30, str. 6. BAYONNETTE, Bernard 524 Bernard Bayonette, fotografija. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Jure Mikuž. Rec.: Brane Kovič,Delo 12.2.1990, št. 35, str. 3; Franc Zalar, Dnevnik 20.1.1990, št. 18, str. 16. BAVČAR, Evgen 525 Evgen Bavčar, fotografije. Kanal, Galerija Rika Debenjaka. Katalog: besedilo Thomas Soriano. Rec.: Thomas Soriano, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 658: ilustr. BAZELITZ, Georg 526 Georg Bazelitz. Ljubljana, Galerija CD (spremljevalna razstava 18. mednarodnega grafičnega bienala). Rec.: Aleksander Bassin, Delo 5.8.1989, št. 179, str. 5; Tomislav Vignjevič, Teleks 27.7.1989, št. 29, str. 46; Franc Zalar, Dnevnik 15.8.1989, št. 220, str. 15. BEER, Nikolaj 527 Nikolaj Beer. Kranj, Gorenjski muzej. Rec.: Franc Obal,Naši razgledi 21.4.1989, št. 8, str. 237. BENSA, Bojan 528 Bojan Bensa. Izola, Galerija Insula. Zloženka: besedilo Dejan Mehmedovič. Rec.: Dejan Mehmedovič,M’ARS 1,1989, št. 3,str. 65: ilustr. BERCE, Mitja 529 Mitja Berce, pregledna razstava. Novo mesto, Dolenjska galerija; Koper, Galerija Loža. Katalog: besedilo Jožef Matijevič. BERNARD, Emerik 530 Emerik Bernard. Beograd, Muzej savre-mene umetnosti; Rijeka, Moderna galerija. Katalog iz leta 1988 (Ljubljana, Moderna galerija). Rec.: Nina Kudiš, Novi list (Rijeka) 4.4. 1989; Andrej Medved, Naši razgledi 10.3. 1989, št. 5, str. 145-146; Jovan Despo-tovič, Moment april-jun 1989, št. 14, str. 74: ilustr. 531 Emerik Bernard, slike. Nova Gorica, Galerija Meblo. Katalog: besedilo Igor Zabel. BIZOVIČAR, Milan 532 Milan Bizovičar. Ljubljana, Galerija Ars. Zloženka: besedilo Jože Ciuha. Rec.: Jože Ciuha,Naši razgledi 21.4.1989, št. 8, str. 237; Janez Mesesnel, Delo 28.4. 1989, št. 98, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 29.4.1989, št. 116, str. 116. BURIČ, Anka 533 Anka Burič. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Jure Mikuž. Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 27.7.1989, št. 202, str. 8; Jure Mikuž, Moment (Gornji Milanovac) januar-marec 1990, št. 17, str. 84). CANEVA, Giancarlo 534 Giancarlo Caneva, grafike. Kanal, Galerija Rika Debenjaka. Zloženka: besedilo Nelida Silič Nemec. Rec.: Nelida Silič Nemec,Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 90-91 (še o Darku Bevilacqui, ki je razstavljal 1988 in Giorgiu Celibertiju) in Primorski dnevnik 15.4. 1989, št. 89, str. 11; Delo 4.4.1989, št. 78, str. 9. CIUHA, Jože 535 Jože Ciuha. Zagreb, Umjetnički paviljon. Katalog: besedilo Zoran Kržišnik. Rec.: Josip Depolo, Oko (Zagreb) 28.12. 1989, št. 464, str. 24: ilustr.; Josip Skunca, Vjesnik (Zagreb) 3.1.1990. 536 Jože Ciuha. Maribor, Galerija Hest. Rec.: Meta Gabršek Prosenc, Večer 19.12.1989, št. 292, str. 16; int zap. Helena Grandovec, Večer 5.12.1989, št. 280, str. 16. CZERI, Laszlo 537 Primož Lampič, ...Ob razstavi cikla “Gube” madžarskega fotografa Laszla Czeri-ja v Cankarjevem domu. - Naši razgledi 10.3.1989, št. 5, str. 153. ČADEŽ, Dragica 538 Dragica Čadež. Skulpture. Ajdovščina, Pilonova galerija. Katalog: besedilo Judita Krivec Dragan. ČEMAŽAR, Lojze 539 Lojze Čemažar. Slike. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Katalog: besedilo avtor. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 20.6.1989, št. 141, str. 6; Judita Krivec Dragan,Likovne besede marec 1990, št. 12,13, str. 114: ilustr. ČERNE, Peter 540 Peter Černe, akademski kipar. Radovljica, Galerija Sivčeva hiša. Zloženka: besedilo Maruša Avguštin. Ljubljana, Galerija IGLG. Rec.: Maruša Avguštin, Delo 3.3.1989, št. 51, str. 7; Janez Mesesnel,Delo 10.7.1989, št. 157, str. 3. ČERNIGOJ, Avgust 541 Avgust Černigoj, izumitelj podob. Gorica /Gorizia, Studio d’arte Exit. Rec.: Brane Kovič, Delo 9.2.1989, št. 32, str. 6; M.P., Delo 23.1.1989, št. 17, str. 3; Primorski dnevnik 22.1.1989, št. 18, str. 8. ČERVEK, Sandi 542 Likovno delo meseca: Sandi Červek, Slika 1989. Ljubljana, CD -1. preddverje. Zloženka: besedilo Meta Gabršek-Pro-senc. Rec.: Mihael Bregant, Mladina 7.4.1989, št. 13, str. 55: ilustr. in odg. Meta Ga-bršek-Prosenc 14.4.1989, št. 14, str. 4. 543 Sandi Červek. Maribor, Razstavni salon Rotovž. Katalog: besedilo Meta Gabr-šek-Prosenc. Rec.: Aleksander Bassin Delo 11.11. 1989, št. 262, str. 3; Meta Gabršek-Pro-senc, Naši razgledi 15.12.1989, št. 23, str. 689. DALI, Salvador 544 Igor Gedrih, Umetnost Salvadorja Dalija. Retrospektivna razstava v Ziirichu. - Naši razgledi 29.12.1989, št. 24, str. 739. DEBELAK, Boštjan 545 Boštjan Debelak. 5 stolov. Ljubljana, Galerija Labirint. Katalog: besedilo avtor. Rec.: Boštjan Debelak/int. zap. Darinka Kladnik, Dnevnik 3.1.1990, št. 1, str. 12; Peter Krečič,Delo 11.12.1989, št. 285, str. 3; Darja Radovič, Covjek i prostor (Zagreb) april 1990, št. 4, str. 4: ilustr. DEMŠAR, Daniel 546 Daniel Demšar. Razstava ilustracij. Radovljica, Galerija Sivčeva hiša. Katalog: besedilo in dokumentacija Maruša Avguštin. Rec.: Maruša Avguštin,Delo 5.5.1989, št. 102, str. 6. DRAGAN, Srečo 547 Srečo Dragan. Video instalacije. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Brane Kovič. Rec.: Brane Kovič, Delo 2.10.1989, št. 228, str. 3; Mojca Oblak, M'ARS 1989, št. 3, str. 66; Franc Zalar, Dnevnik 4.10. 1989, št. 270, str. 12. DRINKOVIČ, Slavomir 548 Slavomir Drinkovič. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Davor Mati-čevič. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 178; Franc Zalar, Dnevnik 24.3.1989, št. 81, str. 12. DRUŠKOVIČ, Drago 549 Drago Druškovič. Slike in grafike. Ljubljana, Galerija Feniks. Rec.: Brane Kovič, Delo 10.11.1989, št. 261, str. 7; Marijan Tršar, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 658. FABIANI, Max 550 *Max Fabiani - nove meje arhitekture. Ljubljana, CD - Sprejemna dvorana. Katalog iz leta 1988 (razstava v Trstu). Rec.: Darinka Kladnik, Dnevnik 14.2. 1989, št. 43, str. 16: ilustr., 16.2.1989, št. 45, str. 5; Darinka Kladnik, Slovenija 1989, No. 3; Peter Pahor, Lisi 02, marec 89, str. /10-11/: ilustr.; Borut Pečenko, Večer 17.2.1989, št. 39, str. 14: ilustr.; Sandi Sitar,Dnevnik 18.2.1989, št. 47, str. 11: ilustr.; Saša Vidmajer,Delo 15.2.1989, št. 37, str. 1: ilustr., 16.2.1989, št. 38, str. 6, 4.3.1989, št. 52, str. 32: ilustr.; Gojko Zupan, Delo 2.3.1989, št. 50, str. 13; Gojko Zupan Naši razgledi 10.3.1989, št. 5, str. 137. FABRE, Jan 551 Risbe, modeli & objekti. Jan Fabre. Ljubljana, Moderna galerija. Katalog: uvod Lilijana Stepančič, besedila Emil Hrvatin, Jo Coucke, Cristien de Coster, Ma-rijn van der Jagt. Rec.: Mateja Gale, Teleks 18.1.1990, št. 3. str. 44; Emil Hrvatin, Likovne besede marec 1990, št. 12, 13, str. 75-79: ilustr. FAKIN, Vida 552 Vida Fakin. Kranj, Gorenjski muzej; Ljubljana, Galerija Slovenijales. Katalog: besedilo Janez Mesesnel. Rec.: Ladislav Lesar, Nedeljski dnevnik 16.4.1989, št. 104, str. 23; Janez Mesesnel, Delo 13.3.1989, št. 59, str. 3; Ivan Sedej, Delo 31.10.1989, št. 253, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 5.4.1989, št. 93, str. 12. FRELIH, Črtomir 553 Črtomir Frelih. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Zloženka: besedilo Judita Krivec. Rec.: Judita Krivec, Delo 1.3.1989, št. 49, str. 10; Judita Krivec, Likovne besede julij 1989, št. 10,11, str. 107-108: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 18.2.1989, št. 47, str. 16. GASPARI, Maksim 554 Maksim Gaspari. Begunje, Galerija Avsenik. Katalog: besedilo Ivan Sedej. Rec.: Srečko Niedorfer, 7D 13.4.1989, št. 15, str. 21. GLOBOČNIK, Olaf 555 *01af Globočnik. Katalog: uvod Božena Plevnik, besedili Milček Komelj, Franc Zalar, dokumentacija Adela Železnik. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 10.2.1989, št. 3, str. 77: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 16.2.1989, št. 38, str. 6; Izrok Premrov, Primorski dnevnik 5.2. 1989, št. 30, str. 8: ilustr.; Ivan Sedej, Dnevnik 25.2.1989, št. 54, str. 9. GNEZDA, Zlatko 556 Zlatko Gnezda. Novi Sad, Likovni salon Tribine mladih. Rec.: Andrej Tišma, Dnevnik (Novi Sad) 9.4.1989. GORENEC, Bojan 557 Bojan Gorenec. Neuspešnost teksta II. Trst, TK galerija. Zloženka: besedilo avtor. Rec.: Primorski dnevnik 28.3.1989, št. 73, str. 5 in 31.3.1989, št. 76, str. 5: ilustr. GRUDEN, France 558 France Gruden. Slike 1978-88. Koper, Galeriji Loža in Meduza. Katalog: besedilo Andrej Medved. Rec.: Andrej Medved, Naši razgledi 10.11.1989, št. 21, str. 623-624 in Odjek (Sarajevo) 1.-15.12.1989, št. 23, str. 19: ilustr. GUMILAR, Marjan 559 Marjan Gumilar. Anatomija barve. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Zdenka Badovinac. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Brane Kovič, Delo 23.5.1989, št. 117, str. 6; Tomislav Vignjevič, Teleks 18.5.1989, št. 19, str. 44-45: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 15.5.1989, št. 140, str. 10; Nadja Zgonik M’ARS 1989, št. 2, str. 58: ilustr. HÄUSSER, Robert 560 Robert Häusser. Fotografije iz let 1941- 1987. Ljubljana, CD - Sprejemna dvorana. Katalog: besedilo Heimer Stachelhaus. Rec.: Primož Lampič, M’ARS 1989, št. 2, str. 53-55: ilustr.; Nadja Zgonik, Teleks 8.6.1989, št. 22, str. 45: ilustr. HUMAR, Leon 561 Leon Humar. Posthumna razstava ob 75-letnici rojstva. Kamnik, Razstavišče Veronika. Rec.: Dušan Lipovec, Naši razgledi 21.4. 1989, št. 8, str. 237. IRWIN 562 Irwin. Neue slowenische Kunst. Düsseldorf, Städtische Kunsthalle. Katalog: besedilo Želimir Koščevič. Rec.: Želimir Koščevič, Danas (Zagreb) 14.3.1989; Marjan Sedmak, Delo 3.2. 1989, št. 27, str. 6. 563 Irwin. New York, Bess Cutler Gallery. Rec.: int. zap. P. Traven, Mladina 13.10. 1989, št. 35, str. 41: ilustr. IVAČKOVIČ, Djordje 564 Djordje Ivačkovič. Ljubljana, Moderna galerija. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Franc Zalar, Dnevnik 6.5.1989, št. 121, str. 16. JERAJ, Zmago 565 Zmago Jeraj, barvne risbe. Maribor, Galerija Ars. Zloženka: besedilo Edita Mileta. Rec.: Večer 19.4.1989, št. 91, str. 14; Edita Mileta, Naši razgledi 9.6.1989, št. 11, str. 330. 566 Zmago Jeraj, slike. Titovo Velenje, Galerija KC Ivan Napotnik. Katalog: besedilo Milena Koren-Božiček. Rec.: Milena Koren Božiček, Večer 6.3. 1989, št. 53, str. 4: ilustr. KAPUS, Sergej 567 Sergej Kapus. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Jure Detela. Rec.: int. zap. Tadej Pogačar, Tribuna 31.5.1989, št. 7, str. 16-18: ilustr.; Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 169; Jure Detela, Tribuna 17.1. 1989, št. 6, str. 31: ilustr.; Brane Kovič, Delo 27.1.1989, št. 21, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 24.1.1989, št. 22, str. 17. KASTELIC, Janko 568 Janko Katelic. Slike. Izola, Galerija Insula. Zloženka: besedilo Dejan Mehmedovič. Rec.: Olga Knez Stojkovič, Primorski dnevnik 17.5.1989, št. 113, str. 9. KNIFER, Julije 569 Julije Knifer. Slike. Ljubljana, Galerija Equrna. Rec.: Tomaž Brejc, Naši razgledi 9.6. 1989, št. 11, str. 338-339 in Odjek (Sarajevo) 15.-30.9.1989, št. 18, str. 21. KOBE, Jurij 570 Sedem projektov. Ljubljana, Galerija DESSA. Rec.: Tomaž Brate, Teleks 10.8.1989, št. 31, str. 48-49; Saša Vidmajer, Delo 14.6. 1989, št. 136, str. 12. KOCBEK, Rajmund 571 Rajmund Kocbek. Koper, Galerija Meduza. Katalog: besedilo Andrej Medved. Rec.: Andrej Medved, Naši razgledi 23.6. 1989, št. 12, str. 360: ilustr. KOGOJ, Oskar 572 Oskar Kogoj. Nature design. Gorica / Gorizia, Goriški grad. Rec.: Primorski dnevnik 28.1.1989, št. 23, str. 9: ilustr.; 31.1.1989, št. 25, str. 8: ilustr.; 26.2.1989, št. 48, str. 12; Brane Kovič,Delo 1.3.1989, št. 49, str. 10; Sergij Pelhan, Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 98. Polemika: Drago Svoljšak, Delo 11.2.1989, št. 34, str. 30; Polde Vrbovšek, Delo 18.2.1989, št. 40, str. 29; Drago Svoljšak, Delo 25.2.1989, št. 46, str. 30. KONIČ, Marjan 573 Marjan Konič, skulpture. Nova Gorica, Galerija Meblo. Katalog: besedilo Nives Marvin. Rec.: Nives Marvin, Primorska srečanja 97/1989, str. 454-455: ilustr.; Nelida Silič Nemec, Primorski dnevnik 23.7.1989, št. 171, str. 10. KORES, Slavko 574 Slavko Kores. Slike cerkvenih notranjščin. Maribor, Razstavni salon Rotovž. Katalog: besedili Milojka Kline, Sergej Vrišer. Rec.: Helena Grandovec, Večer 11.9. 1989, št. 210, str. 6: ilustr.; Marlen Prem-šak, Večer 7.10.1989, št. 233, str. 22; Sergej Vrišer, Naši razgledi 20.10.1989, št. 20, str. 593: ilustr. KOZAR HUTHEESING, Jasna 575 Jasna Kozar Hutheesing. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Katalog: besedilo Edita Mileta. Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 16.9.1989, št. 252, str. 7; Edita Mileta, Večer 17.10.1989, št. 241, str. 16; Judita Krivec Dragan, Likovne besede marec 1990, št. 12,13, str. 114. KRALJ, Mara 576 Mara Kraljeva. Ljubljana, Galerija Commerce. Zloženka. Rec.: *Milček Komelj,Naši razgledi 22.9. 1989, št. 18, str. 529: ilustr.; Danica Marion, Delo 15.9.1989, št. 214, str. 7: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 22.9.1989, št. 258, str. 12. KRAŠOVEC, Metka 577 *Metka Krašovec. Slike 1986-88. Ljubljana, Galerija Equrna. Katalog: besedilo Taras Kermauner. Rec.: Aleksander Bassin, Delo 24.3.1989, št. 69, str. 6; Taras Kermauner, Srce in oko september 1989, št. 8, str. 321-325; Milček Komelj, Naši razgledi 7.4.1989, št. 7, str. 201: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 28.3.1989, št. 85, str. 17. 578 Metka Krašovec. Beograd; Dubrovnik, Galerija Sebastijan. Katalog: besedilo Zvonko Makovič. Rec.: int. zap. Aleksandra Brkič, Borba (Beograd) 5.4.1989; int. zap. M. Vlajič, Večernje novosti (Beograd) 7.4.1989; Z. Markuš, Politika (Beograd) 28.4.1989; Dejan Doric, Duga (Beograd) 29.4.1989; Vladimir Kopicli, Dnevnik (Novi Sad) 27.7.1989; Zvonko Makovič, Likovni život (Zagreb) št. 12/13, maj-jun 1989, str. 5; Goran Malič, Oko (Zagreb) 13.-27.7. 1989, št. 452, str. 25; Dragiša Radosavljevič, Naši razgledi 14.7.1989, št. 13, str. 402; Momčilo Stojanovič, Vjesnik (Zagreb) 15.4.1989. KRŽIŠNIK, Tomaž 579 Od skice do lutke. Tomaž Kržišnik. Ljubljana, Bežigrajska galerija. Katalog: besedilo Ivan Sedej, dokumentacija Maja Krulc Kržišnik. KUHAR, Karel 580 Karel Kuhar, Wilhelm Bahr. Jesenice, Razstavišče Dolik. Zloženka: besedilo Cene Avguštin. Rec.: Cene Avguštin,/Vač/ razgledi 20.10. 1989, št. 20, str. 593. KULMER, Ferdinand 581 Ferdinand Kulmer, pregledna razstava 1983-1989. Piran, Mestna galerija in Koper, Galeriji Loža in Meduza. Katalog: besedilo Zvonko Makovič, dokumentacija Majda Božeglav-Japelj. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 25.8.1989, št. 16, str. 475; Branko Sosič, Delo 12.7.1989, št. 159, str. 7; Teleks 20.7.1989, št. 28, str. 42. KUMER, Jože 582 Jože Kumer, pregledna razstava. Novo mesto, Dolenjska galerija. Katalog: besedilo Marijan Tršar. LENARDIČ, Zmago 583 Mitja Visočnik, Po razstavi slik Zmaga Lenardiča v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž. - Naši razgledi 7.4.1989, št. 7, str. 201. 584 Janez Lenassi. Mala plastika v bronu, kamnita plastika in javni spomeniki v fotografijah. Radovljica, Galerija Sivčeva hiša. Katalog: besedilo Maruša Avguštin. LESKOVEC, Boris 585 Arhitekt Boris Leskovec 1969-1989. Katalog: besedilo Borut Pečenko. Rec.: Tomaž Brate, List 04, november 89. LIČEN KRMPOTIČ, Mira 586 Mira Ličen-Krmpotič. Koper, Galeriji Loža in Meduza. Katalog: besedilo Andrej Medved, dokumentacija Majda Bo-žeglav-Japelj. LOGAR, Lojze 587 Lojze Logar. Maribor, Tehniška fakulteta. Rec.: Mitja Visočnik, Večer 7.11.1989, št. 258, str. 16. LOOS, Adolf 588 Goran Tomičič, Lepota asketizma. Razstava Adolfa Loosa, Dunaj, 2.12.1989- 25.2.1990. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 59-61: ilustr. LOVKO, Erik 589 Erik Lovko. Kiparska dela. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Katalog: besedilo Aleksander Bassin. Rec.: Aleksander Bassin, Likovne besede julij 1989, št. 10,11, str. 108: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 8.3.1989, št. 55, str. 10. LÜPERTZ, Markus 590 Markus Lüpertz. Slike 1979-89. Ljubljana, Galerija CD; Piran, Mestna galerija. Katalog: besedilo Tomaž Brejc. Rec.: Naši razgledi 9.6.1989, št. 11, str. 347: ilustr.; Slavko Gaberc, Primorski dnevnik 24.5.1989, št. 119, str. 9; Brane Kovič, Delo 15.6.1989, št. 137, str. 11; Tomislav Vignjevič, Teleks 1.6.1989, št. 21, str. 36-37: ilustr. MALEVIČ, Kazimir 591 Bojan Gorenec, Malevičevo potovanje (ob razstavi v Amsterdamu). - M’ARS I, št. 2, 1989, str. 47. O razstavi v Stedelijku še: Brane Kovič, Mladina 19.5.1989, št. 18, str. 53; Janez Rakušček, Mateja Gale, Teleks 15.6. 1989, št. 23, str. 54-55: ilustr. MARI, Enzo 592 Ješa Denegri, Dvomi sodobnega oblikovalca: med zavračanjem in povezovanjem. Enzo Mari v beograjskem Študiju ArtAvangarde. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 191-192. MARUŠIČ, Živko 593 Živko Marušič. Koper, Galerija Meduza. Katalog: besedilo Andrej Medved. Rec.: Aleksander Bassin, Delo 13.1.1990, št. 10, str. 5; Andrej Medved,Naši razgledi 29.12.1989, št. 24, str. 722. MIHELIČ, France 594 France Mihelič. Risbe, pasteli. Ljubljana, Galerija ZDSLU; Sežana, Mala galerija. Katalog: besedilo in dokumentacija Judita Krivec. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Olga Knez Stojkovič, Primorski dnevnik 9.8.1989, št. 185, str. 9; Judita Krivec, Likovne besede julij 1989, št. 10,11, str. 109-110: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 16.5.1989, št. 111, str. 9; Branko Sosič, Delo 20.5.1989, št. 115, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 23.5.1989, št. 138, str. 16. MIHELIČ, Marina 595 Marina Mihelič. Ljubljana, Lerota. Zloženka: besedilo Jadranka Bogataj. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 24.7.1989, št. 168, str. 3; Franc Zalar, Dnevnik 25.7. 1989, št. 200, str. 15. MIRO, Joan 596 Joan Miro. 100 grafik. Ljubljana, Galerija Tivoli (MGLC). Rec.: Ješa Denegri, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 190-191; Brane Kovič, Demokracija 5.12. 1989, št. 10, str. 5: ilustr.; Lev Me-naše, Naši razgledi 15.12.1989, št. 23, str. 707-708: ilustr.; Branko Sosič, Delo 24.11.1989, št. 273, str. 7. ilustr. MODIC, Marko 597 Marko Modic. Umag, Galerija Dante. Rec.: Aleš Erjavec, Odjek (Sarajevo) 1,- 15.9.1989, št. 17, str. 18; Jure Mikuž, Slovenija 1989, No.2. MOSWITZER, Gerhardt 598 Gerhardt Moswitzer. Prostorske skulpture, risbe in fotografska dela. Ljubljana, Moderna galerija. Katalog: besedila Jure Mikuž, Wilfried Skreiner, Arnulf Rohs-mann, Werner Fenz. Rec.: Jure Mikuž,./Vač/ razgledi 21.4.1989, št. 8, str. 252: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 17.5.1989, št. 132, str. 12. MRŠNIK, Ivo 599 Ivo Mršnik. Risbe. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Katalog: besedilo Judita Krivec Dragan. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 6.4.1989, št. 7, str. 201; Igor Gedrih, Naši razgledi 26.1.1990, št. 2, str. 44; Judita Krivec Dragan, Likovne besede marec 1990, št. 12, 13, str. 114-115: ilustr. OMAN, Valentin 600 Valentin Oman, slike. Nova Gorica, Galerija Meblo. Katalog: besedilo Ivan Sedej. OPAČIČ, Branko 601 Branko Opačič. Fotografije 1986-1988. Ljubljana, CD - Sprejemna dvorana. Rec.: Primož Lampič, Naši razgledi 6.10. 1989, št. 19, str. 572: ilustr. PANDUR, Lajči Lajči Pandur. Mitološki ciklus 1985/89. Maribor, Razstavni salon Rotovž. Katalog: besedilo Breda Ilich-Klančnik. Rec.: b.k., Večer 12.9.1989, št. 211, str. 5: ilustr.; Marlen Premšak, Večer 7.10.1989, št. 233, str. 22. PAVLOVEC, France 603 *France Pavlovec. Retrospektiva. Ljubljana, Moderna galerija (prenos izbora: Maribor, Umetnostna galerija). Katalog: besedilo Breda Ilich-Klančnik, dokumentacija Barbara Plestenjak (Nadja Zgonik, Nives Zupet). Rec.: Milan Dekleva, Dnevnik 11.2.1989, št. 40, str. 9: ilustr.; Meta Gabršek-Pro-senc, Večer 20.5.1989, št. 114, str. 5; b.k., Večer 21.4.1989, št. 93, str. 14: ilustr.; Milček Komelj, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 168: ilustr.; Igor Kranjc, Delo 10.3.1989, št.57, str. 6; Marjan Kunej, Večer 11.2.1989, št. 34, str. 5; Lev Me-naše, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 49-52: ilustr.; Janez Mesesnel, Oko (Zagreb) 20.4.-4.5.1989, št. 446, str. 25; Branko Sosič, Delo 18.2.1989, št. 40, str. 28: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 23.3.1989, št. 80, str. 10. PEČKO, Karel 604 Karel Pečko, retrospektivna razstava. Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti. Monografija. Rec.: Peter Kavalar, Dnevnik 18.2.1989, št. 47, str. 16: ilustr.; Miro Petek, Večer 3.2.1989, št. 27, str. 10 in 18.2.1989, št. 40, str. 1+5: ilustr.; Miro Petek, TD 9.3. 1989, št. 10, str. 21; Bogdan Pogačnik, Delo 25.2.1989, št. 46, str. 28; Marlen Premšak, Večer 8.4.1989, št. 82, str. 23. PEROSSA, Mario 605 Mario Perossa. Ljubljana, Šola za arhitekturo. Katalog: besedilo Stanko Kristl. PEZDIRC, Vladimir 606 Vladimir Pezdirc. Svetila. Ljubljana, Galerija IDCO. Rec.: Brane Kovic,Delo 18.4.1989, št. 90, str. 6; Media marketing 1989, št. 5; V. T., Covjek i prostor (Zagreb) april 1989, št. 4, str. 4. PIČMAN, Nataša 607 Nataša Pičman. Ljubljana, Bežigrajska galerija. Katalog: besedilo Cene Avguštin. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 14.11.1989, št. 22, str. 657; Janez Mesesnel, Delo 21.9.1989, št. 219, str. 10; Franc Zalar, Dnevnik 26.9.1989, št. 262, str. 16. PILON, Veno 608 Veno Pilon, 1896-1970. Ein Vertreter der Neuen Sachlichkeit in Slowenien. Dunaj /Wien, Oesterreichische Galerie, Oberes Belvedere. Katalog: besedilo Jure Mikuž. Rec.: b.k., Večer 28.10.1989, št. 251, str. 5: ilustr.; Maria Buchsbaum, Wiener Zeitung 25.10.1989; H.G. Pribil, Volks Zeitung 27.10.1989: ilustr. 609 Veno Pilon, olja in grafike. Maribor, Galerija Alea. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 14.10.1989, št. 239, str. 3. PIZZI CANNELLA, Piero 610 Piero Pizzi Cannella. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Lilijana Stepančič. Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 3.11.1989, št. 299, str. 7; M'ARS I, št. 3, 1989, str. 66: ilustr. PLEČNIK, Jože 611 Jože Plečnik, architect, 1872-1957. New York, The Architectural League of New York; Washington, American Institute of Architects. Rec.: Uroš Lipušček, Delo 21.1.1989, št. 16, str. 1 in Primorski dnevnik 22.1.1989, št. 18, str. 13: ilustr.; Mitja Meršol, Delo 1.3.1989, št. 49, str. 10; Braco Mušič,Delo 17.1.1989, št. 12, str. 6 ; 5.8.1989, št. 210, str. 7; 7.8.1989, št. 180, str. 3; Vladimir Braco Mušič, Dnevnik 5.8.1989, št. 210, str. 1+7: ilustr. (cit. Washington Post). PLEMENITAŠ, Karel 612 Karel Plemenitaš. Risbe, grafike, porcelan, slike. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Katalog: besedilo avtor. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.11.1989, št. 22, str. 657; Judita Krivec Dragan, Likovne besede marec 1990, št. 12,13, str. 114: ilustr. POGAČAR, Vojko 613 Vojko Pogačar. Pariške odštevanke. Maribor, Razstavni salon Tehniške fakultete. Rec.: Mitja Visočnik, Večer 8.5.1989, št. 104, str. 4; Mitja Visočnik, Naši razgledi 9.6.1989, št. 11, str. 329-330. 614 Vojko Pogačar. Miinchen-Olching, Galerie Rožmarin; Krško, Galerija Krško. Katalog: besedilo Mitja Visočnik. POGAČNIK, Marko 615 *Marko Pogačnik. Krajinska skulptura 1986-1989. Ljubljana, Moderna galerija. Katalog: besedila Marko Pogačnik, Miško Suvakovič, Igor Zabel, dokumentacija Eva Gspan, Adela Železnik. Rec.: Branko Sosič, Delo 16.12.1989, št. 290, str. 16; Matej Metlikovič, Tretji dan januar 1990, št. 4, str. 1 + 12-13: ilustr.; Aleksandra Saksida, Delo 12.1.1990, št. 9, str. 7; Miško Suvakovič, Moment (Gornji Milanovac) april-jun 1990, št. 18, str. 53-55: ilustr. 616 Marko Pogačnik. Kiparska instalacija. Koper-Bivje, Kemična industrija Iplas. Rec.: Toni Perič, Dnevnik 22.6.1989, št. 168, str. 10: ilustr.; Igor Zabel, Delo 12.7.1989, št. 159, str. 7. POTNIK, Bogdan 617 Bogdan Potnik, retrospektiva. Kamnik, Razstavišče Veronika. Zloženka: besedilo Cene Avguštin. Katalog. Rec.: Dušan Lipovec,Naši razgledi 20.10. 1989, št. 20, str. 593. POTOČNIK, Vladimir 618 *Vladimir Potočnik. Murska Sobota, Galerija KC Miško Kranjec. Katalog: besedilo Franc Obal. Rec.: Franc Obal,Naši razgledi 23.2.1989, št. 4, str. 105. PREŠEREN, Matjaž 619 Matjaž Prešeren, barvne fotografije. Nova Gorica, Galerija Meblo. Katalog: besedilo Brane Kovič. PRVAČKI, Milenko 620 Milenko Prvački. Piran, Mestna galerija. Katalog: besedilo Sava Stepanov. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 9.2.1990, št. 3, str. 85. RAMIČ, Afan 621 Afan Ramič. Prema jugu. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Rec.: Branko Sosič, Delo 6.7.1989, št. 154, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 19.7. 1989, št. 194, str. 7; Judita Krivec Dragan, Likovne besede marec 1990, št. 12,13, str. 114: ilustr. RATKAJEC KOČICA, Ljubica 622 Ljubica Ratkajec Kočica. Steklo 1963- 1988. Ljubljana, LRRJ. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 10.3.1989, št. 5, str. 145: ilustr.; Branko Sosič, Delo 24.1.1989, št. 18, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 28.1.1989, št. 26, str. 16. RAVNIKAR, Vojteh 623 *Vojteh Ravnikar. Sarajevo, Muzej XIV ZOI. Katalog: besedili Nina Pirnat-Spa-hič, Lidija Merenik. Rec.: Stane Bernik, Odjek (Sarajevo) 15,- 31.3.1989, št. 6, str. 17: ilustr.; Stjepan Roš, Čovjek i prostor (Zagreb) ožujak 1989, št. 432, str. 5. 624 *Vojteh Ravnikar, Branko Siladin. Benetke, Galleria di Architettura Fonda-zione Masieri. Katalog: besedilo Tomislav Odak. Rec.: Tomaž Brate, List 04, november 89: ilustr.; Andrej Hrausky, Teleks 6.7. 1989, št. 26, str. 48-49; Gabriela Cap-pellato, Čovjek i prostor (Zagreb) sept.-okt. 1989, št. 9-10: ilustr. RIJAVEC, Milan 625 Milan Rijavec. Ljubljana, Vodnikova domačija. Rec.: Milček Komelj, Naši razgledi 25.8. 1989, št. 16, str. 468-469; Janez Mesesnel, Delo 20.7.1989, št. 166, str. 7; Rudi Mi-škot, Dnevnik 7.7.1989, št. 182, str. 7. ROB, Ivan 626 Ivan Rob. Nova Gorica, Galerija Meblo. Katalog: besedilo Marko Vuk. ROMANO, Giulio 627 *Jure Mikuž, Metapornografski likovni diskurz. Giulio Romano. Mantova, Palazzo Te, Palazzo Ducale, 1.9.-12.11. 1989. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 57-59: ilustr. O razstavi še: Lev Menaše, Naši razgledi 10.11.1989, št. 21, str. 642-643: ilustr. ROMNEY, George 628 George Romney 1734-1802. Ljubljana, Narodna galerija. Katalog: besedilo Anica Cevc, Patricia Jaffe. Rec.: Lev Menaše, Naši razgledi 26.5 .1989, št. 10, str. 314: ilustr.; Branko Sosič, Delo 22.4.1989, št. 94, str. 28: ilustr.; Vesna Velkovrh Bukilica, M’ARS I, 1989, št. 2, str. 52-53: ilustr. ROTAR, France 629 France Rotar. Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja. Rec.: Branko Sosič, Delo 14.12.1989, št. 288, str. 10: ilustr. SATLER, Gorazd 630 Gorazd Satler. Ljubljana, Galerija ZDSLU. Katalog: besedilo Jure Mikuž. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 6.4.1990, št. 7, str. 201; Judita Krivec Dragan, Likovne besede marec 1990, št. 12,13, str. 115; Franc Zalar, Dnevnik 24.1.1990, št. 22, str. 12. SEVER, Brane 631 Brane Sever. Ribnica, Galerija Miklova hiša; Maribor, Razstavni salon Rotovž (Murska Sobota, Ptuj, Celje, Slovenj Gradec). Katalog: besedilo Jure Mikuž. Rec.: M.K, Večer 30.10.1989, št. 252, str. 6: ilustr. SEVILLA, Ferran Garcia 632 Feran Garcia Sevilla. Ljubljana, Galerija CD; Piran, Mestna galerija. Katalog: besedilo Andrej Medved. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 7.4.1989, št. 7, str. 217; Darinka Kladnik, Dnevnik 24.2.1989, št. 53, str. 1+7; Andrej Medved, Delo 8.6.1989, št. 131, str. 10; Tomislav Vignjevič, M ARS I, št. 1, 1989, str. 42-43: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 8.3.1989, št. 65, str. 10. SLANA, France 633 France Slana. Maribor, Galerija Hest. Rec.: int. zap. Zvezdana Bercko, Večer 7.10.1989, št. 233, str. 23, dodana kritika Edite Milete. SLIVNIKER-BELANTIČ, Vida 634 Nace Šumi, Slike in vzorci Vide Slivniker-Belantič v ljubljanski galeriji Kompas. -Naši razgledi 10.11.1989, št. 21, str. 624; int. zap. Vladimir Gajšek, Dnevnik 4.10. 1989, št. 270, str. 12. SPACAL, Lojze 635 Lojze Spacal, slike, grafike (Kogojevi dnevi ’89). Kanal, Galerija Rika Debenjaka. Zloženka: besedilo Nelida Silič Nemec. Rec.: Nelida Silič Nemec,Primorski dnevnik 1.9.1989, št. 204, str. 9: ilustr. SPAZZAPAN, Luigi 636 *Luigi Spazzapan. Retrospektiva. Gradišča d’Isonzo, Galleria regionale d’arte contemporanea Luigi Spazzapan. Katalog. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 15.9.1989, št. 214, str. 7; Jasmina Mironski, Teleks 17.8.1989, št. 32, str. 55-57: ilustr.; Ada Klinkon, Dnevnik 22.9.1989, št. 258, str. 12. STERLE, Dušan 637 Dušan Sterle. Kamnik, Razstavišče Veronika. Katalog. Rec.: Dušan Lipovec, Naši razgledi 25.8. 1989, št. 16, str. 469. STIJEPIČ, Vlado 638 Vlado Stijepič, slike. Ribnica, Galerija v Miklovi hiši; Tuzla, Galerija jugoslo-venskog portreta. Katalog: besedilo Zdenka Badovinac. STILINOVIČ, Mladen 639 Branka Stipančič, Eksploatacija mrtvih Mladena Stilinoviča. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 192-193: ilustr. STUPICA, Gabrijel 640 Gabrijel Stupica (risbe iz zbirke Muzeja revolucije v Ljubljani). Ljubljana, Galerija Labirint. Zloženka: besedilo Jure Mikuž. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Sonja Klemene, M’ARS 1989, št. 2, str. 55-56: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 11.3.1989, št. 68, str. 16. SULČIČ, Viktor 641 Arh. Viktor Sulčič. Trst 1895 - Buenos Aires 1973. Ajdovščina, Pilonova galerija; Ljubljana, KIC Križanke. Katalog: besedili Irene Mislej, Nace Sumi. Rec.: Ilka Čerpes, List 02, marec 89, str. /11/: ilustr.; Brane Kovič, Delo 8.3.1989, št. 55, str. 10. ŠALAMUN, Andraž 642 Andraž Šalamun. Ptice. Ljubljana, Galerija Equrna. Rec.: Sonja Klemenc, M’ARS I, št. 1, 1989, str. 40: ilustr. ŠIDJANIN, Predrag 643 Predrag Šidjanin, video dela 1973-1988. Maribor, Razstavni salon Rotovž. Katalog: besedili Ješa Denegri, Meta Gabr-šek-Prosenc. Rec.: int. zap. Melita Forstnerič-Hajn-šek, Večer 13.4.1989, št. 86, str. 14; Meta Gabršek-Prosenc, Naši razgledi 26.5. 1989, št. 10, str. 297. ŠPANZEL, Rudi 644 Rudi Španzel. Slike in študije. Katalog: besedili Luc Menaše, Igor Zidič. *Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 169: ilustr.; Taras Kermauner, Srce in oko maj 1989, št. 5, str. 317-321 + ilustr.; Milček Komelj, Delo 22.2.1989, št. 43, str. 10; Milček Komelj, Srce in oko september 1989, št. 8, str. 526-530; Franc Zalar, Dnevnik 24.2.1989, št. 53, str. 7; Igor Zidič, Odjek (Sarajevo) 15.-30.4.1989, št. 8, str. 21: ilustr. ŠUBIC, Jože 645 Jože Šubic. Slike. Ljubljana, Galerija Equrna. Rec.: Brane Kovič, Delo 17.4.1989, št. 89, str. 3; Aleksander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297. TARFILA, Lojze 646 Lojze Tarfila, Kamnik, Razstavišče Veronika. Zloženka: besedilo Andrej Pavlovec. Rec.: Dušan Lipovec, Naši razgledi 8.9. 1989, št. 17, str. 497. TERUHIRO Ando 647 Teruhiro Ando. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Marijan Tršar. Rec.: int. zap. Nadja Zgonik, M’ARS 1989, št. 1, str. 41-42: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 19.4.1989, št. 107, str. 12. TOMAN, Veljko 648 Franc Zalar, Če ne gre Mohamed na goro. Ob razstavah Veljka Tomana. -Dnevnik 4.8.1989, št. 209, str. 7. TURK, Marko 649 Marko Turk. Oblikovanje 1955-1989. Težnja k popolnosti. Ljubljana, Galerija IDCO. Katalog: besedilo Matija Murko, dokumentacija Lenka Bajželj, Matija Murko. Rec.: Peter Krečič, Delo 11.1.1990, št. 8, str. 6. TUTTA, Klavdij 650 Klavdij Tutta. Nova Gorica, Galerija Meblo (razstava je potovala še v 7 jugoslovanskih razstavišč). Katalog: besedilo Brane Kovič. Rec.: Marko Košan, Delo 19.5.1989, št. 114, str. 7. 651 Klavdij Tutta. Ljubljana, Galerija Feniks. Predstavitev monografije iz 1988. Rec.: Aleksander Bassin, Naši razgledi 24.3.1989, št. 6, str. 169; Darinka Kladnik, Dnevnik 17.2.1989, št. 46, str. 12: ilustr.; Iztok Premrov, Primorski dnevnik 10.3. 1989, št. 58, str. 9: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 17.2.1989, št. 39, str. 6. UNKOVSKA, Biljana 652 Biljana Unkovska. Kanal, Galerija Rika Debenjaka. Zloženka: besedilo Janez Mesesnel. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 1.6.1989, št. 125, str. 10; Nelida Silič Nemec, Primorski dnevnik 23.7.1989, št. 171, str. 10. USENIK, Milena 653 Milena Usenik. Ribnica, Galerija v Mik- lovi hiši. Katalog iz leta 1988 (Ljubljana, Mala galerija). Rec.: Aleksander Bassin, Delo 12.1.1989, št. 8, str. 6. VESEL, Ferdo 654 *Ferdo Vesel, 1861-1946. Ljubljana, Narodna galerija. Katalog: študija Polonca Vrhunc. Rec.: Milček Komelj, Delo 6.1.1990, št. 4, str. 28: ilustr.; Vlastja Simončič, Teleks 18.1.1990, št. 3, str. 35-37: ilustr.; Branko Sosič, Delo 18.11.1989, št. 268, str. 28: ilustr.; Veselka Sorli-Pucova, Tretji dan december 1989, št. 3(152), str. 16-17: ilustr.; Naši razgledi 24.11.1989, št. 22 -likovna pril. VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG 655 Spominske podobe preteklosti. Ljubljana, CD - Sprejemna dvorana. Rec.: Dnevnik 3.10.1989, št. 269, str. 13; Bojan Gorenec, Ob presežku vidnega. -M’ARS I, št. 4, 1989, str. 66-67: ilustr.; Tomislav Vignjevič, Neulovljiva podoba narave. Ob projektih skupine “Veš slikar svoj dolg”. - M’ARS I, št. 4, 1989, str. 65. VIDMAR, Nande 656 *Nande Vidmar, retrospektiva. Ljubljana, Galerija revolucije. Monografija. Rec.: Milček Komelj, Naši razgledi 20.10. 1989, št. 20, str. 591-593: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 4.8.1989, št. 178, str. 3; Janez Mesesnel, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 162-163: ilustr.; Branko Sosič, Delo 26.9. 1989, št. 223, str. 6: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 12.8.1989, št. 217, str. 7; Franc Zalar, Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije letnica 1989), str. 184-185: ilustr.; Bojana Žigon, M’ARS I, 1989, št. 3, str. 63-64: ilustr. VIZJAK, Jana 657 Jana Vizjak. Maribor, Umetnostna galerija. Katalog-monografija. Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer 6.9. 1989, št. 206, str. 14: ilustr.; Meta Gabršek Prosenc, Naši razgledi 10.11.1989, št. 21, str. 264: ilustr.; Marlen Premšak, Večer 7.10.1989, št. 233, str. 22; Branko Sosič,Delo 29.9.1989, št. 226, str. 7: ilustr. VOVK, Melita 658 Melita Vovk. Anton Tomaž Linhart in Zupanova Micka. Radovljica, Galerija Sivčeva hiša. Rec.: int. zap. Drago Medved, Delo 17.8. 1989, št. 189, str. 7; Maruša Avguštin, Delo 30.12.1989, št. 301, str. 3. VOZEL Franc 659 Franc Vozel. Ljubljana, Avla Ljubljanske banke. Katalog (priloga glasila LB): besedilo Stane Bernik, Iztok Premrov. 660 Franc Vozel. Maribor, Razstavni salon Rotovž. Katalog: besedilo Aleksander Bassin. WILDING, Alison 661 Alison Wilding. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Zdenka Badovinac. Rec.: Brane Kovič, Delo 8.12.1989, št. 283, str. 10; Franc Zalar, Dnevnik 12.12. 1989, št. 336, str. 17. WOODROW, Bill 662 Bill Woodrow. Whenever. Ljubljana, Mala galerija. Katalog: besedilo Fran-coise Cohen. Rec.: int. zap. Jure Mikuž, Nadja Zgonik, M’ARS I, št. 2, 1989, str. 33-39: ilustr.; Aleksander Bassin, Delo 26.8.1989, št. 170, str. 5; Tomislav Vignjevič, Teleks 29.6.1989, št. 25, str. 47: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 27.7.1989, št. 202, str. 8. ZAGORIČNIK, Franci 663 Ivo Antič, Zlata sredina ali trinajsta plast. Ob razstavi konkretizma Francija Zagoričnika v Tržiču, 1989. - Dialogi 1990, št. 4-5-6, str. 103-108. ZAMAR, Pavel 664 Pavel Zamar-Zappa. Pregledna razstava. Piran, Mestna galerija. Katalog: besedila Mirko Juteršek, Jože Javoršek, Andrej Medved, dokumentacija Majda Bože-giav-Japelj. Rec.: Slavko Gaberc, Primorski dnevnik 14.3.1989, št. 61, str. 11; Mirko Juteršek, Delo 30.4.1989, št. 74, str. 6. ZAPLATIL, Boris 665 Boris Zaplatil. Ljubljana, Galerija Labirint. Zloženka: besedilo Iztok Premrov. Rec.: Alekdander Bassin, Naši razgledi 26.5.1989, št. 10, str. 297; Aleksander Bassin, Delo 12.6.1989, št. 134, str. 3; Franc Zalar, Dnevnik 1.6.1989, št. 147, str. 11. 666 Boris Zaplatil. Gorica, Studio d’arte Exit. Rosegg /Rožek, Galerie Rosegg. Pariz, Galerie Monti-Curi. Rec.: Brane Kovič, Delo 28.3.1989, št. 72, str. 6. Aleksander Bassin, Delo 12.10. 1989, št. 237, str. 10; Brane Kovič, Delo 6.11. 1989, št. 257, str. 3. ZIDAR, Dušan 667 Dušan Zidar. Kipi. Ribnica, Galerija v Miklovi hiši (Petkova galerija in župna cerkev). Katalog: besedili Lilijana Stepančič in Dušan Zidar. BIOGRAFIJE AALTO, Alvar 668 Brane Kovič, Ravnovesje nasprotij. -Teleks 19.1.1989, št. 2, str. 42-43: ilustr. AHČIN, France 669 (M.J.), V Buenos Airesu umrl kipar France Ahčin. - Delo 22.6.1989, št. 143, str. (20). Glej še: Primorski dnevnik 22.6.1989, št. 144, str. 2; Dnevnik 22.6.1989, št. 168, str. 24; Večer 22.6.1989, št. 143, str. 3. AJDIČ, Andrej 670 Int. zap. Rado Bordon, Slovencem nikoli ne zmanjka polen. - Nedeljski Dnevnik 14.5.1989, št. 129, str. 5. BATISTA, Milan 671 Ivan Sedej, Batistova ilustracija Prešernovih pesmi. -Prešernov koledar 1989, str. 30-32: ilustr. v koledarskem delu. BERNARD, Emerik 672 Emerik Bernard, (Pojasnilo o odklonitvi Jakopičeve nagrade za leto 1988). -M’ARS I, št. 1, 1989, str. 21. Glej tudi: Sinteza 83-86, Oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 12 -utemeljitev nagrade. 673 Igor Zabel, Druga narava. - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 21-24. 674 Igor Zabel, Vmesni prostor: slika kot telo in palimpsest. - Literatura 4, 1989, str. 138-153. BULOVEC-MRAK, Karla 675 Taras Kermauner, Ustvarjanje - duhovno telesne - osebe. - Srce in oko 1989, št. 10: ilustr. CENTA, Jože 676 Int. zap. Anita Rihtaršič, Slika je del slikarjevega organizma. - Dnevnik 28.2. 1989, št. 57, str. 16: ilustr. CHIPPERFIELD, David 677 E. Selcuk Avci, Mladi britanski arhitekti. David Chipperfield s skromnimi nameni. - AB lArhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 36-45: ilustr. Vzpor. bes. v angl. CIUHA, Jože 678 Int. zap. Jelka Kušar, Iskanje kot odnos do življenja. Ob umetnikovi 65-letnici. -Dnevnik 22.4.1989, št. 110, str. 12-13. 679 Int. zap. Jože Volfand, Poletje, čas prešerne brezskrbnosti. - Delo 25.2.1989, št. 46, str. 28. Sergej Vrišer, Dr. Štefka Cobelj (1923-1989). - Argo XXVIII/1989, str. 125-126. Glej še: Gema Hafner, Naši razgledi 12.1. 1990, št. 1, str. 14; Jože Slodnjak, Večer 16.5.1989, št. 110, str. 14. ČERNIGOJ, Jaroslav 681 Ob smrti (1905-1989): Janko J. Zadravec, Večer 19.1.1989, št. 14, str. 14; id., Delo 21.1.1989, št. 16, str. 2; Večer 21.1.1989, št. 16, str. 23 (Černigojeve izjave o arhitekturi); Helena Grandovec, Primorski dnevnik 25.1. 1989, št. 20, str. 11. DALI, Salvador 682 “Božanski” na koncu svoje igre. Feljton. - Dnevnik od 30.1.1989 št. 28 do 1.2.1989, št. 30. 683 Las Cartas de Amor de Dali a Lorca. -Tribuna 17.1.1989, št. 6, str. 39-41. 684 Salvador Dali, Nadrealizem sem jaz. -Tribuna 28.2.1989, št. 9, str. 30-31. Prevedla Marjeta Drobnič. 685 Fabrizio Dentice (II Vendredi, Rim), Dali. Smrt protislovnega genija. - Teleks 16.2.1989, št. 6, str. 55-58: ilustr. 686 Helena Grandovec, Salvador Dali: Dnevnik genija. - Večer 28.1.1989, št. 22, str. 23. 687 Lev Menaše, Salvador Dali, 1904-1989. - Naši razgledi 10.2.1989, št. 3, str. 91: ilustr. 688 Pierre Schneider (L’Express, Pariz), Smrt mita. - Naši razgledi 24.2.1989, št. 4, str. 122. DEBENJAK, Riko 689 Aleksander Bassin, Riko Debenjak in ljubljanska grafična šola. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 41-48: ilustr. 690 Milan Stepanovič, priznanje oblikovalcu Draušbaherju. - Primorski dnevnik 16.2. 1989, št. 39, str. 9. Glej še: Media Marketing april 1989; Naši razgledi 10.2.1989, št. 3, str. 75. 691 Darinka Kladnik, Naj je Janezkov še toliko...Stil in tržna prepoznavnost studia Breg in oblikovalca Haralda Drauš-baherja. - Dnevnik 14.3.1989, št. 71, str. 5: ilustr. FABIANI, Maks 692 Gino Brazzoduro, Človek in arhitekt med Krasom in Mittelevropo. - Primorska srečanja 95,96/1989, str. 237-241. 693 Leonardo Miani, Tomaž Garzarolli, Regulacijski načrti za manjša mesta, trge in vasi v porečju Soče 1917-1922. - AB / Arhitektov bilten št. 101/102, november 1989, str. 68-73: ilustr. Vzpor. bes. v ital. 694 Jožef Švagelj, Maks Fabiani in Štanjel. -Naši razgledi 12.5.1989, št. 9, str. 265-266. FABJANIČ, Nenad 695 Božana Rublek, Arhitekt Nenad Fabja-nič. - Ars vivendi 7, 1989, str. 114-117: ilustr. GANGL, Alojzij 696 Špelca Čopič, Pomemben mejnik v našem kiparstvu. Stoletnica Vodnikovega spomenika. - Delo 30.6.1989, št. 150, str. 6+7: ilustr. 697 Sonja Žitko, Kipar Alojzij Gangl (1859 Metlika - 1935 Praga). - Naši razgledi 22.9.1989, št. 18, str. 527: ilustr. GIACOMETTI, Alberto 698 Andrej Smrekar, Nevidni predmet Alberta Giacomettija. -M’ARS I, št. 3,1989, str. 1-7. Glej še predavanje R. Claira (enota št. 80). 699 Int. zap. Marina Gržinič, Pravo mesto je poleg. -Ars vivendi 7, 1989, str. 140-143: ilustr. Uvod na str. 140: Brane Kovič. HILBERT, Jaro 700 Int. zap. Drago Medved, Tudi letos bom naslikal 50 olj. - Delo 16.8.1989, št. 188, str. 7. HUMEK, Gabrijel 701 Ivan Sedej, Barvna mistika p. Gabrijela Humeka. -Kristjanova obzorja junij 1989, str. 145-148: ilustr. IRWIN 702 Int. zap. Nicolas Baourriaud (Paris), Flash Art (Milano) No. 146, May/June 1989, str. 110-111: ilustr. 703 Aleksandar Fiaker, Neue Slowenische Kunst. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 18-21: ilustr. 704 Želimir Koščevič, Irwin. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 22-26: ilustr. 705 Brane Kovič, Irwin - konec utopije. -Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 13-17: ilustr. 706 Charles Stephens (Edinburgh Review), Preroška vizija NSK. - Naši razgledi 21.4. 1989, št. 8, str. 250. IVANŠEK, France in Marta 707 Peter Krečič, France in Marta Ivanšek: Ambientalni okvir za sodobno kvaliteto življenja. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 73-86: ilustr. JAKAC, Božidar (izmed številnih člankov po jugoslovanskem časopisju ob umetnikovi 90-letnici in smrti smo izbrali le slovenske) 708 Vladimir Gajšek, Romantičen in realističen življen/j!/ski jubilej. - Dnevnik 18.7.1989, št. 193, str. 15. 709 Breda Ilich-Klančnik, Božidar Jakac in Maribor. - Večer 26.8.1989, št. 197, str. 23: ilustr. 710 Janko Jarc, Božidar Jakac - devetdesetletnih - Mohorjev koledar 1989, str. 97-100: ilustr. 711 Milček Komelj, Naš likovni Valvasor in Goethe Božidar Jakac devetdesetletnik. - Delo 15.7.1989, št. 162, str. 27: ilustr. 712 Milček Komelj, Umetnik življenja. Devetdesetletnica Božidarja Jakca. - Naši razgledi 28.7.1989, št. 14, str. 419-420. 713 Ivan Sedej, Praške marginalije. Ob nekaterih grafikah in risbah iz Jakčevega praškega obdobja. - Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 7-10: ilustr. 714 Jelka Šprogar, Prelivati usodnost in svetlobo do ljudi. - 7D 27.7.1989, št. 30, str. 14-15: ilustr. 715 Breda Ilich-Klančnik, Božidar Jakac (1899-1989). - Večer 25.11.1989, št. 274, str. 22: ilustr. 716 Božidar Jakac, Ostalo je le razočaranje. Iz spominov Božidarja Jakca. - Delo 25.11. 1989, št. 274, str. 28. Ill Milček Komelj, Božidar Jakac. - Delo 22.11.1989, št. 271, str. 10 in Bogdan Pogačnik, prav tam. 718 Milček Komelj; Božidar Jakac, 1899-1989. In memoriam. - Naši razgledi 15.12.1989, št. 23, str. 684: ilustr. 719 Franc Zalar, Božidar Jakac. - Dnevnik 22.11.1989, št. 318, str. 12: ilustr. 720 Marijan Zlobec, Umrl Božidar Jakac. -Delo 22.11.1989, št. 271, str. 1 in Branko Sosič na str. 6: ilustr. Glej še: Dnevnik 21.11.1989, št. 317, str. 1 +10; Večer 21.11.1989, št. 270, str. 1 + 16 in Marjan Kunej, 23.11.1989, št. 272, str. 10; Olga Knez-Stojkovič, Primorski dnevnik 22.9.1989, št. 218, str. 9; Teleks 23.11. 1989, št. 45, str. 46. JERAJ, Zmago 721 Int. zap. Blaženka Kramar, Valerija Mo-taln, Moč umetniškega paradoksa. - Večer 15.4.1989, št. 88, str. 22. KAVČIČ, Maks 722 Dušan Mevlja, Maks Kavčič. Ob 80-letnici rojstva. - Večer 31.5.1989, št. 124, str. 13. KERBLER, Stojan 723 Int. zap. Milan Stepanovič, ...Ob petdesetletnici mojstra fotografije in zbiralca dokumentacije o slovenski fotografiji. -Primorski dnevnik 12.2.1989, št. 36, str. 12: ilustr. KORŠIČ-ZORN, Verena 724 Int. zap. Metka Lovrič, Verena Koršič-Zorn, umetnostna zgodovinarka. - Primorska srečanja 102/’89, str. 919-926. KOS, Gojmir Anton 725 Julijana Stojan, Avtoportretni trikotnik iz depoja Moderne galerije. Mož s papigo, 1926. Lastna podoba, 1925. Lastni portret, 1956. - M’ARS I, št. 1, 1989, str. 25-28: ilustr. KRALJ, France 726 Sonja Klemenc, Interpretacija subjektivne predstave med materijo in duhom. Mala plastika Franceta Kralja v depoju Moderne galerije. - M’ARS I, št. 3, 1989, str. 29-37: ilustr. KRALJ, Mara 727 Danica Marion, Mara Kralj osemdesetletnica. - Delo 15.9.1989, št. 214, str. 7. Taras Kermauner, Potrebna je obnova aristokratizma. - Srce in oko september 1989, št. 8, str. 521-525: ilustr. Pot k novim vrednotam. - Srce in oko 1989, št. 9: ilustr. KUGLER, Miroslav 729 Vlado Podgoršek, “Slikam za ljudi, ne za galerije, zato doma skoraj nimam svojih del”.-Delo 28.3.1989, št. 72, str. 12: ilustr. KUNAVER, Marta 730 “In bila je svetloba”. Marta Kunaver o svojem ustvarjanju. - Kristjanova obzorja september 1989, str. 237-240: ilustr. 731 Taras Kermauner, Križev pot: umetnost in vera. - Tretji dan april 1989, št. 7 (146), str. 18-19: ilustr. LEGAT, Kamilo 732 Cene Avguštin, Slikarjevo oko ni ničesar prezrlo. - Celovški zvon št. 24, 1989, str. 82: ilustr. LEGOVIČ, Eligio 733 Gabriele Cappellato, Eligio Legovič: pristajanje na tradicijo. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 93-100: ilustr. LIECHTENREITTER, Janez Mihael 734 Verena Koršič-Zorn, Janez Mihael Liechtenreitter (1705 - 1780). Drobci o slikarju in njegovemu delu. - Goriški letnik 15/16, 1988/1989, str. 161-167: ilustr. MAKUC, Vladimir 735 Nelida Silič Nemec, Vpogled v ikonografijo Makučeve grafične ustvarjalnosti. -Likovne besede 10,11, julij 1989. str. 64-68: ilustr. 736 Miloš Ekar, Zvrhana mera poguma. -Teleks 13.4.1989, št. 14, str. 16-17: ilustr. Dodana še ocena Staneta Bernika. MAPPLETHORPE, Robert 737 Int. zap. Lawrence Chua, Robert Mapplethorpe. - Tribuna 14.3.1989, št. 10, str. 35-37: ilustr. 738 Ješa Denegri, Robert Mapplethorpe. -M’ARS I, št. 2, 1989, str. 49-51: ilustr. 739 Mojster klasične dekadence. - Teleks 1.6.1989, št. 21, str. 48-49: ilustr. MATELIČ, Janez 740 Int. zap. Danica Petrovič, Spodbude dveh svetov. Rusko-pariška obzorja. -Delo 24.5.1989, št. 118, str. 10. MENAŠE, Luc 741 Ksenija Rozman: Profesor dr. Luc Me-naše. Ob petinšestdesetletnici. -ZUZ n.v. XXV, 1989, str. 9-18: ilustr.; str. 23-33: Ljerka Menaše: Bibliografija Luca Me-našeja. METLIKOVIČ, Matej 742 Ivan Štuhec, Velikonočne razglednice nekoliko drugače. - Tretji dan marec 1989, št. 6(145), str. 21-22: ilustr. MODIC, Zmago 743 Primož Kališnik, Zajetni in bradati slikar je risanja naučil precej ljudi. - Delo 26.7. 1989, št. 170, str. 11. MUŠIČ, Zoran 744 Marjan Kemperle, Osemdeset let resničnega slikarja Zorana Mušiča. - Primorski dnevnik 12.2.1989, št. 36, str.13: ilustr. Obisk pri slikarju v Benetkah, citiran Giuseppe Mazzariol. 745 Zoran Kržišnik, Zoran Mušič osemdesetletnik. - Delo 11.2.1989, št. 34, str. 2. Ivana Suhadolc, Zoran Mušič. - Jadranski koledar 1989, str. 115-119: ilustr. NEMEC, Rafael IM Nives Marvin, Slikar Rafael Nemec. -Primorska srečanja 89,90/’89, str. 51-52: ilustr. OBLAK, Polde 748 Andrej Pirkovič, Pripovedi s Krasa svetu. Akademski slikar Polde Oblak je te dni prejel novo nagrado v Neaplju. - Dnevnik 1.7.1989, št. 177, str. 16: ilustr. PAVLOVEC, France 749 Taras Kermauner, Blago skladje zemlje in neba. - Srce in oko junij 1989, št. 7, str. 460-464. ' v 750 Marja Goreč Pavlovec, Življenje s slikarjem. - Srce in oko april 1989, št. 4, str. 242-252; maj 1989, št. 5, str. 322-328: ilustr. 751 Andrej Pavlovec, Ples čopiča. - Srce in oko april 1989, št. 4, str. 253-254: ilustr. PAVLOVIČ BARILLI, Milena 752 Smiljana Stojanovič, Sanje slikarstva. Slikarka in pesnica Milena Pavlovič Ba-rilli (1909-1945). - Naši razgledi (prevod iz Petnaest dana) 28.7.1989, št. 14, str. 430. PLEČNIK, Jože 753 Peter Krečič, Plečnikova praška arhitekturna šola. - Nova revija 83/84, marec-april 1989, str. 464-475. 754 Damjan Prelovšek, Arhitekt Jože Plečnik in reka Ljubljanica. - Nova revija 83/84, marec-april 1989, str. 476-479. 755 Damjan Prelovšek, Le Corbusier in Plečnik. -Nova revija 83/84, marec-april 1989, str. 480-488. 756 Tine Kurent, Plečnikov spomenik NOB za Litijo. - Borec 1989, št. 1: ilustr. 757 Tine Kurent, Simboli in sporočila Plečnikovega spomenika NOB v Trnovem. -Nova revija 83/84, marec-april 1989, str. 490-498: ilustr. 758 Tine Kurent, Jože Kušar, čarovniška Mathesis v Plečnikovem Peklenskem dvorišču. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 137-146 : ilustr. PODOBNIK, Rafael 759 Int. zap. Marjan Tavčar, Mojster fotografije - fotograf senc. - Primorska srečanja 101/’89, str. 805-815: ilustr. POGAČNIK, Marko 760 Marko Pogačnik, Zbrajanje energije u kozmičkom nazivniku. - Oko (Zagreb) 9.-23.3.1989, št. 443, str. 16-17: ilustr. POLANEC, Irena 761 Nada Ravter, Rdeče in črno s prgiščem zlata. - 7D 6.4.1989, št. 14, str. 18-19: ilustr. POZZETTO, Marko 762 Utemeljitev Univerzitetnega priznanja ob dnevu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. - Vestnik (Univerze E. Kardelja v Ljubljani) 1988/1989, št. 4, str. 156-157. PUTRIH, Boštjan 763 Boštjan Putrih.-Srce in oko februar 1989, št. 2: ilustr. SCHOY, Janez Jakob 764 Sergej Vrišer, Janez Jakob Schoy -m/!/ariborčan v vrhu štajerskega barometra. - Večer 29.12.1989, št. 300, str. 31. SCHWEIGHOFER, Anton 765 Boris Briški, Stanovanjske zgradbe Antona Schweighoferja. - AB /Arhitektov bilten št. 99/100, junij 1989, str. 46-69: ilustr. Vzpor. bes. v nem. SLAK, Jože 766 Tadej Pogačar, Jože Slak-Doka (maj 1988). Intervju. - M’ARS I, št. 1, str. 29-30: ilustr. SPAZZAPAN, Luigi 767 Janez Mesesnel, Ob Spazzapanovi stoletnici. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 180-182: ilustr. STEGOVEC, Tinca 768 Ivan Sedej, Tinca Stegovec. - Likovne besede 10,11, julij 1989. str. 62-63: ilustr. SURINA, Zdeslav 769 Berislav Valušek, Moderna po moderni - arhitekt Zdeslav Surina. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 87-92: ilustr. ŠPANZEL, Rudi 770 Taras Kermauner, Pohvala meščanstvu. - Srce in oko junij 1989, št. 6: ilustr. ŠTOVIČEK, Vladimir 771 Ivan Sedej, Vladimir Štoviček. - Delo 21.12.1989, št. 294, str. 6. 772 Franc Zalar, Vladimir Štoviček (1896-1989). - Dnevnik 16.12.1989, št. 340, str. 16: ilustr. ŠUBIC, Ive (1922-1989) 773 Andrej Pavlovec, Ive Šubic - v spomin. -Loški razgledi 36, 1989, str. 134-136. ŠUBIC, Janez 774 Tomaž Brejc, Slikar Janez Šubic (ob stoletnici smrti). - Mohorjev koledar 1989, str. 86-88: ilustr. 775 Janez Mesesnel, Izgubljen in spet odkrit slikar. - Delo 14.4.1989, št. 87, str. 6: ilu-str. TISNIKAR, Jože 776 Int. zap. Helena Grandovec, Slikar smrti, ki ljubi življenje. -Večer 15.7.1989, št. 162, str. 23: ilustr. Glej še: Večer 15.9.1989, št. 214, str. 16. TUTTA, Klavdij 777 Int. zap. Brane Kovič, Slikar svetlobe. -Ars vivendi 6, 1989, str. 123-125: ilustr. Na str. 120: Uvodnik. 778 Brane Kovič, Znakovni mozaiki Klavdija Tutte. - Sinteza 83-86, oktober 1990 (na hrbtu revije je leto 1989), str. 27-34: ilustr. VAVPOTIČ, Bruno 779 M.O., Bruno Vavpotič - 85-letnik. - Delo 26.12.1989, št. 297, str. 10. VECCHIET, Franko 780 Int. zap. Barbara Gruden, Vecchietov način sprejemanja življenja. - Primorski dnevnik 8.2.1989, št. 32, str. 10: ilustr. VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG 781 Branko Cerovac, VSSD - Muzej. - Rival (Rijeka) 1989, št. 3-4, str. 178-182: ilustr. in prevod intervjuja Alenka Zupančič iz publikacije Podoba-Kristal, 1988. 782 Boris Čibej, Veš, slikar, svoj dolg - interpret pogleda. - Teleks 22.6.1989, št. 24, str. 54-55: ilustr. VURNIK, Janez st. 783 Sonja Žitko, Radovljiški podobar Janez Vurnik starejši (1819-1889). - Mohorjev koledar 1989, str. 82-86: ilustr. 784 Int. zap. Glorija Marinovič, 7D 23.2.1989, št. 8, str. 23. ZAJEC, Franc Ksaver 785 Sonja Žitko, Kipar Franc Ksaver Zajec. Ob odkritju spominske plošče v Ljubljani. - Naši razgledi 7.4.1989, št. 7, str. 200. ZAVADLAV, Metod 786 Primož Lampič, Drugi odvod stvarnosti. Gledališka fotografija Metoda Zavadlava. - Primorska srečanja 102/’89, str. 955-957: ilustr. ZUPET, Franc Krištof 787 Taras Kermauner, Herodus Magnus. -Likovne besede 10,11, julij 1989, str. 19-20: ilustr. KAZALO A Aalto, Alvar: 668 Accetto, Matjaž: 193 Adamovič, Dubravko: 461 Ahačič, Draga: 194 Ahčin, France: 523, 669 Ajdič, Andrej: 670 Alajbegovič, Emir: 461 Alpers, Svetlana: 9 Anderle, Manja: 140 Antič, Ivo: 142, 663 Apih, Katja: 1 Apovnik, Dorothea: 506 Arhar, Vojan T.: 2 Arih, Igor: 191 Artnak, Beno: 186 Asplund, Erik, Gunnar: 230 Avguštin, Cene: 580, 607, 617, 732 Avguštin, Maruša: 540, 546, 584, 658 B Babič, Damir: 462 Badovinac, Zdenka: 433, 469, 559, 638, 661 Bajt, Drago: 31 Bajželj, Lenka: 649 Balabanov, Kosta: 439 Balažič, Janez: 40 Balia, Giacomo: 83 Bambič, Milko: 514 Barišič, Petar: 461 Baourriaud, Nicolas: 702 Barši, Jože: 403, 433, 522 Bartl, Alenka: 137 Baselitz, Georg: 526 Bassin, Aleksander: 3,138,300,331,400, 416, 419, 427, 430, 431, 435, 440, 445, 448, 451, 459, 461, 462, 474, 485, 492, 503, 517, 518, 523, 526, 543, 549, 555, 559, 564, 567, 577, 581, 589, 593, 594, 599, 607, 612, 620, 622, 630, 632, 640, 644, 645, 651, 653, 660, 662, 665, 666, 689 Batista, Milan: 671 Bauer, Antun: 4 Baumgartner, Ervin: 29 Bavčar, Evgen: 525 Bavdaž, Jurij: 379 Bayonette, Bernard: 524 Beard, Geoffrey: 27 Bec, Mojca: 455 Bedrač, Boris: 462 Beer, Nikolaj: 527 Begič, Mirsad: 428, 492 Belantič, Vida: glej Slivniker Belantič, Vida Beljan, Mojca: 355 Bensa, Bojan: 528 Berce, Mitja: 529 Bernard, Emerik: 530, 531, 672-674 Bernik, Janez: 436, 491 Bernik, Stane: 5, 138, 144, 145, 370, 407, 623, 659, 736 Bertok, Biba: 146 Bihalji-Merin, Oto: 71 Bizovičar, Milan: 532 Bogataj, Jadranka: 595 Bogovčič, Ivan: 310, 463 Boljka, Janez: 388 Bonča, Jaka: 196, 450 Bonča, Miloš: 450 Borčič, Bogdan: 491 Borčič, Barbara: 491, 508 Bordon, Rado: 670 Bošnjak, Slobodan: 195 Božeglav Japelj, Majda: 497, 581, 585, 664 Božiček, Milena: glej Koren Božiček, Milena Brate, Tomaž: 138, 196-201, 499, 579, 586, 624 Bratuša, Mirko: 433, 522 Brazzoduro, Gino: 692 Bregant, Mihael: 542 Brejc, Taja: 455 Brejc, Tomaž: 7-10, 72-78, 94, 404, 508, 569, 590, 774 Brezar, Vladimir: 195, 234 Briški, Boris: 765 Brišnik, Ivan: 311 Bukilica, Vesna: glej Velkovrh Bukilica, Vesna Bulatovič, Dragan: 79 Bulovec, Karla: 675 Burič, Anka: 533 Butina, Milan: 147 C Campitelli, Maria: 428 Caneva, Giancarlo: 534 Cappellato, Gabriele: 733 Carlini, Laura: 431 Celiberti, Giorgio: 534 Centa, Jože: 676 Cerjak, Mojca: 118 Cerovac, Branko: 781 Cevc, Anica: 312 Cevc, Emilijan: 70, 136 Chipp, Herschel B.: 8 Chipperfield, David: 677 Chua, Lawrence: 737 Ciglenečki, Marjeta: 3, 501 Ciuha, Jože: 436, 532, 535, 536, 678, 679 Clair, Rene: 80 Cobelj, Štefka: 406, 680 Cohen Francoise: 662 Čolnar, Peter: 357 Cook, Peter: 202 Coster, Cristien de: 551 Coucke, Jo: 551 Crispolti, Enrico: 94 Curk, Franc: 313 Curk, Iva: glej Miki Curk, Iva Curk, Jože: 11-13, 21, 39, 203, 204 Cvetkovič, Branko: 205 Cvijetič, Mičo: 508 Czeri, Laszlo: 537 č F Čadež, Dragica: 538 Cemažar, Lojze: 539 Čepič, Tatjana: 314 Čeplak, Ralf: 315-318 Černigoj, Andrej: 282 Černigoj, Avgust: 54, 508, 549 Černigoj, Jaroslav: 681 Čerpes, lika: 262 Červek, Sandi: 428, 433, 542, 543 Čibej, Boris: 782 Čobal, Bogdan: 481 Čoh, Zvonko: 118, 137 Čok, Mario: 187 Čontala, Borut: 206 Čopič, Spelca: 423, 429, 491, 696 Čufer, Eda: 148 Čuk, Irena: 479 Čuk, Marij: 446 D Dali, Salvador: 544, 682-688 Deacon, Richard: 496 Debelak, Boštjan: 545 Debeljak, Aleš: 14, 81 Debenjak, Riko: 491, 689 Dekleva, Milan: 430, 603 Demšar, Danijel: 118, 546 Denegri, Ješa: 15, 82, 83, 94, 399, 485, 492, 508, 592, 596, 643, 738 Depolo, Josip: 435 Despotovič, Jovan: 530 Dešman, Miha: 207 Detela, Jure: 567 Dobrin, Jože: 208 Domjan, Alenka: 405, 408 Dragan, Srečo: 547 Draušbaher, Harald: 137, 690, 691 Drinkovič, Slavomir: 548 Druškovič, Drago: 549 Duccio (di Buonisegna): 126 Durjava, Iztok: 62, 84, 85, 329 D Dukič, Sandro: 462 E Ekar, Miloš: 736 Ekl, Vanda: 502 Erjavec, Aleš: 31, 86, 597 Erjavec, Andrej: 282 Fabiani, Max: 16, 254, 550, 692-694 Fabjanič, Nenad: 695 Fabre, Jan: 551 Fakin, Vida: 552 Fehn, Sver: 307 Fenz, Werner: 598 Ferjan, Jana: glej Intihar Ferjan, Jana Firbas, Stanka: 501 Fister, Peter: 208, 319, 450 Fistrič, Igor: 391, 409, 428, 433 Flaker, Aleksandar: 87, 703 Florjančič, Miloš: 198, 210-213, 295 Forstnerič, France: 4, 31, 470, 484 Forstnerič Hajnšek, Melita: 24, 33, 359, 470 Fras, Vlatko: 149 Frelih, Črtomir: 391, 409, 454, 553 Frelih, Marko: 88 Freud, Sigmund: 89 Furlan, Miha: 214 Furlan, Silvan: 150 G Gaberc, Slavko: 590, 664 Gabrič, Aleš: 90 Gabrijelčič, Peter: 357, 450 Gabrovec, Andreja: 215, 216 Gabršek-Prosenc, Meta: 396, 469, 473, 475, 508, 536, 542, 543, 603, 643, 657 Gajšek, Vladimir: 141, 523, 634, 708 Gale, Mateja: 448, 551, 591 Galonja, Saša: 274 Gangl, Alojzij: 696, 697 Gantar, Pavel: 226 Garzarolli, Tomaž: 693 Gaspari, Maksim: 554 Gauguin, Paul: 495, 496 Gedrih, Igor: 26, 493, 544, 599 Giacometti, Alberto: 80, 698 Glažar, Tadej: 274 Globočnik, Olaf: 555 Gnamuš, Marjan: 151 Gnezda, Zlatko: 467, 556 Godec Schmidt, Jelka: 118 Gosti Homšak, Maja: 165, 206 Golob, France: 91 Golob, Nataša: 66, 92 Gombač, Boris: 362 Goreč Pavlovec, Marija: 750 Gorenec, Bojan: 80,93,94,403,428,557, 591, 655, 699 Gorjup, Dušan: 271 Goropevšek, Ivo: 217 Gothardi Škiljan, Renata: 491 Grajfoner, Samuel: 479 Grandovec, Helena: 474, 480, 481, 536, 681, 686, 776 Grauf, Stojan: 394 Grčar, Romana: 486 Grčevič, Mladen: 35 Grebenšek, Borut: 236 Gruden, Barbara: 511, 780 Gruden, France: 558 Grupa 69: 436 Grupa Junij: 493 Grupa Zemlja: 435 Gržinič, Marina: 94, 95, 152, 153, 396, 494, 699 Gspan, Eva: 615 Gulič, Peter: 218 Gumilar, Marjan: 428, 433, 559 H Habič, Barbara: 454 Häusser, Robert: 560 Hamano Teruhiro: 427 Hedl, Dušan: 186 Heigl, Curt: 427, 491 Heller, Erich: 431 Hendriks, Ton: 154 Herbert, Robert L.: 63 Herzog M.: 165 Herzog Thomas: 220 Hilbert, Jaro: 700 Hočevar, Zoran: 403 Höfler, Janez: 18-23, 96 Homšak, Maja: glej Göstl Homšak, Maja Horvat, Alojzija: 45 Horvat, Jasna: 378, 425 Horvat, Jože: 500 Hostnik Šetinc, Majda: 431, 523 Hoyer, Sonja: 497 Hrausky, Andrej: 456, 623 Hren, Tomaž: 18 Hribar, Drago: 359 Hribar, Tine: 97 Hrvatin, Emil: 551 Hudeček, Jože: 465 Humar, Leon: 561 Humek, Gabrijel: 701 Husedžinovič, Meliha: 485, 507 Huzjan, Zdenko: 492 Ilc, Andrej: 155 Ilich Klančnik, Breda: 24, 602, 603, 608, 709, 715 Intihar Ferjan, Jana: 98, 395, 426 Irwin (glej tudi NSK): 396, 404, 562, 563, 702-706 Ivačkovič, Djordje: 564 Ivanšek, France: 25, 707 Ivanšek, Marta: 707 J Jagt, Marijn van der: 551 Jagodič, Stane: 26 Jakac, Božidar: 42, 491, 708-720 Jaki Mozetič, Barbara: 27, 312 Japelj, Marko: 215 Jarc, Janko: 710 Javoršek, Jože: 664 Jelačič, Iva: 461 Jemec, Andrej: 109, 436, 491 Jenčič, Beba: 418 Jeraj, Zmago: 24,109,137, 396, 565,566, 721 Jovanovič, Slobodan: 221 Jovičič, Nataša: 410, 522 Jugovič, Miloš: 216 Jurca, Niko: 213, 222 Jurič, Dušan: 409 Juteršek, Mirko: 34, 664 K Kadijevič, Aleksandar: 223 Kalčič, Vesna: 188 Kališnik, Primož: 743 Kambič, Mirko: 156, 157 Kapus, Sergej: 99, 567 Kastelic, Janko: 568 Kastelic, Jože: 439 Kavčič, Maks: 722 Kemperle, Marjan: 744 Kemr, Andrej: 224, 303 Kerbler, Stojan: 723, 731 Kermauner, Taras: 57,644,675,728,770, 787 Keršmanc, Tanja: 364 Kladnik, Darinka: 5, 16, 189, 205, 206, 257, 262, 282, 295-300, 330, 360-367, 370, 377, 425, 434, 436, 450, 453, 456, 463, 486, 550, 632, 651, 691 Klančnik, Breda: glej Ilich Klančnik Breda Klemenc, Alenka: 312 Klemenc, Sonja: 640, 642, 726 Klemenčič, Bojan: 324 Klemenčič, Dore: 85 Klinkon, Ada: 388, 636 Klipšteter, Otmar: 217, 470 Knez, Janez: 138, 459 Knez, (Janez) Mišo: 389, 459 Knifer, Julije: 569 Knific, Timotej: 320 Kobe, Jurij: 138, 570 Kocbek, Rajmund: 571 Kocuvan, Eva: 321 Kočica, Dana: 158 Kočica, Ljubica: glej Ratkajec Kočica, Ljubica Kokole, Stanko: 100 Kogoj, Oskar: 187, 572 Kolata, Jan: 391, 409 Komelj, Milček: 34, 101, 422, 430, 491, 555, 576, 577, 603, 625, 644, 654, 656, 711, 712, 716-718 Konec, Alojz: 389 Konič, Marjan: 573 Kopriva, Silvester: 28 Koren Božiček, Milena: 225, 566 Korošec, Josip: 321 Korošec, Marija: 448 Koršič, Verena: 495, 724, 734 Kos, Drago: 226 Kos, Gojmir Anton: 725 Kos, Mateja: 29, 66, 70, 89,114,322,425, 472, 519 Kostelac, Ante Josip von: 227 Kostovič, Čedomir: 5 Košak, Grega: 138, 159, 205, 228, 300 Košan, Marko: 510, 650 Koščevič, Želimir: 160,431,455,562,704 Košir, Fedja: 17, 205, 206, 229, 297 Košir, Mitja: 389 Kovač, Leonida: 522 Kovačič, Marko: 396, 433, 459 Kovič, Brane: 3,5,30, 102, 103,138,161, 162, 190, 230, 262, 441, 442, 445, 446, 486, 495, 518, 524, 541, 547, 549, 559, 567, 572, 590, 591, 596, 606, 619, 641, 645, 650, 661, 666, 668, 705, 777, 778 Kozar, Jasna: 575 Koželj, Janez: 210, 231-233, 303 Koželj, Jože: 17, 254 Kralj, France: 726 Kralj, Mara: 576, 727 Kralj, Niko: 163, 164, 228 Kramar, Blaženka: 721 Kranjc, Igor: 104, 603 Kranjc, Miro: 234 Krasko, Ivan: 369, 491 Kraševac, Gregor: 471 Krašovec, Metka: 577, 578, 728, 770 Krečič, Peter: 5, 16, 31, 105, 138, 165, 166, 206, 235, 331, 434, 449, 508, 545, 649, 707, 752 Kregar, Stane: 431 Kresal, Janez: 236 Kristl, Stanko: 605 Krivec, Judita: 46,459,538,539,553,575, 594, 599, 612, 621, 630 Križnar, Naško: 42 Kromar, Vlasta: 237 Kronegger, Marcel: 238 Krpan, Jurij: 239 Krueger, Ingeborg: 29 Kruft, Hanno Walter: 240 Krulc Kržišnik, Maja: 5, 579 Kržišnik, Maja: glej Krulc Kržišnik, Maja Kržišnik, Tomaž: 224, 303, 579 Kržišnik, Zoran: 64, 427, 430, 436, 491, 535, 745 Kudiš, Nina: 530 Kugler, Miroslav: 729 Kuglič, Franc: 301 Kuhar, Karel: 580 Kukman, Lilijana: 115 Kulmer, Ferdinand: 581 Kumer, Jože: 582 Kunaver, Marta: 730, 731 Kurent, Tine: 756-758 Kušar, Jelka: 678 Kužet, Zora: 369 L Lajovic, Janez: 211 Lah Sušnik, Marvy: 324 Lampič, Primož: 167, 446, 537, 560, 601, 785 Lavrenčič, Marko: 219 Lavrič, Ana: 18 Legat, Kamilo: 732 Legovič, Eligio: 733 Lenard, Jure: 205, 370 Lenardič, Zmago: 403, 433, 583 Lenaršič, Matija: 214 Lenassi, Janez: 459, 581 Lesar, Ladislav: 552 Lesar, Marko: 34 Leskovec, Boris: 308, 585 Lešnik, Anton: 292 Lešnik, Bogdan: 433 Licul, Miljenko: 224, 303 Ličen, Mira: 586 Liechenreitter, Janez Mihael: 734 Linazasoro, Jose Ignazio: 241 Lipoglavšek, Marjana: 106, 242, 414 Lipovec, Dušan: 34, 485, 561, 617, 637, 646 Logar, Jože: 243 Logar, Lojze: 109, 586 Lomberger, Aleš: 168 Loos, Adolf: 588 Lovko, Erik: 589 Lovrič, Metka: 724 Lozar Štamcar, Maja: 425, 520 Lubej, Uroš: 370 Lüpertz, Marcus: 590 Lugarič, Albin: 33 Lukas, Mladen: 212 M Majcen, Irena: 118 Makovič, Zvonko: 578, 581 Maksimovič, Branko: 244 Makše, Roman: 433, 522 Makuc, Vladimir: 491, 735 Maleš, Miha: 34 Malevič, Kazimir: 591 Mapplethorpe, Robert: 737-740 Maraž, Bojan: 736 Marflak, Štefan: 389 Mari, Enzo: 592 Marič, Savo: 325 Marieschi, Michele: 414 Marini, Marino: 413 Marinovič, Glorija: 784 Marion, Danica: 756, 727 Maroevič, Ivo: 35, 245-247 Martinovič-Cvijin, Kača: 248 Marušič, Živko: 593 Marvin, Nives: 573, 747 Matelič, Janez: 396, 740 Matičevič, Davor: 548 Matijevič, Jožef: 529 Medved, Andrej: 530, 558, 571, 586, 593, 632, 664 Medved, Drago: 180, 302, 315, 331, 361, 362, 371-375. 390-392, 425, 430, 463-465, 505, 658, 700 Medvešček, Tomaž: 251 Mehmedovič, Dejan: 528, 568 Menaše, Jana: 26 Menaše, Lev: 26,107, 423, 438, 596, 603, 627, 628, 687 Menaše, Ljerka: 741 Menaše, Luc: 423, 644, 741 Mercina, Alenka: 169 Merenik, Lidija: 623 Mesarič, Franc: 396 Mesesnel, Janez: 5, 33, 34, 36, 62, 421, 423, 435, 443, 444, 448, 491, 523, 532, 539, 540, 552, 555, 589, 594, 595, 603, 607, 609, 625, 636, 652, 656, 767, 775 Metlikovič, Matej: 615, 742 Mevlja, Dušan: 722 Meyers, Yuske: 491 Miani, Sergio: 693 Miccini, Eugenio: 170 Michelangelo (Buonarotti): 89 Mihailovič, Bata: 400 Mihelič, Breda: 16 Mihelič, France: 594 Mihelič, Marina: 595 Miki Curk, Iva: 37 Mileta, Edita: 477, 565, 575, 633 Mikuž, Janez: 327, 476 Mikuž, Jure: 52, 108, 109, 171, 404, 411, 415, 427, 428, 430, 492, 496, 524, 533, 597, 598, 608, 627, 630, 631, 640, 662 Mikuž, Marjeta: 329, 363 Miro, Joan: 596 Mironski, Jasmina: 636 Mislej, Irene: 641 Miškot, Rudi: 625 Mlinarič, Jože: 38, 39, 501 Modic, Marko: 183, 597 Modic, Zmago: 743 Mohar, Milan: 148 Mojster: Donato in Catarino: 100 HGG: 106 Kranjskega oltarja: 127 Moswitzer, Gerhardt: 598 Mozetič, Barbara: glej Jaki Mozetič Barbara Može, Peter: 33 Mršnik, Ivo: 599 Mrvič, Stane: 328 Muhovič, Jožef: 110, 111 Murko, Matija: 172, 649 Mušič, Marko: 206, 235, 249, 270, 284, 453 Mušič, Vladimir Braco: 41,206,331,377, 611 Mušič, Zoran: 491, 744-746 N Nagrade: 137, 191, 303, 378 Natečaji: 250 Nemanič, Ivan: 42 Nemec, Ivo: 330 Nemec, Krešimir: 43 Nemec, Nelida: glej Silič Nemec, Nelida Nemec, Rafael: 747 Nemetine, Julia: 431 Neue Slowenische Kunst (NSK): 148, 703, 706 Niedorfer, Srečko: 554 Novak Kajzer, Marjeta: 137, 139 Novak, Ranko: 173 Novi kolektivizem (glej tudi NSK): 177 O Obal, Franc: 483, 485, 527, 618 Oblak, Mojca: 433, 547 Oblak, Polde: 748 Ocvirk, Marjan: 200, 331, 370 Ogrin, Dušan: 282 Oliva, Achille Bonito: 15 Oman, Valentin: 443, 600 Opačak, Željko: 408 Opačič, Branko: 601 Oppler, Ellen C.: 7 Oražem, Vito: 174 Orešič, Ivo: 44, 487 Otorepec, Božo: 11 Owens, Craig: 112 Ožbolt, Alen (glej tudi Veš slikar svoj dolg): 175 P Pahor, Peter: 251, 252, 274 Pajek, Samo: 472 Pajk, Milan: 446 Paladino, Mimmo: 496 Palčič, Klavdij: 54 Pandur, Lajči: 602 Papotnik, Amand: 45 Passuth, Krisztina: 30 Paukovski, Ljuben: 444 Pavlič, Jana: 260 Pavlovec, Andrej: 32, 646, 751, 773 Pavlovec, France: 603, 749-751, 770 Pavlovec, Marija: glej Goreč Pavlovec, Marija Pavlovič Barilli, Milena: 753 Pečenko, Borut: 253, 254, 456, 550, 585 Pečko, Karel: 46, 604 Pejič, Bojana: 404 Pelko, Stojan: 176 Perčič, Tone: 170 Perinič, Damir in Maja: 255 Perossa, Mario: 342, 605 Perpar, Samo: 408 Peršin, France: 451 Petek, Miro: 604 Petelinkar, Jolanda: 154 Petkovšek, Janez: 379 Petrovčič, Danica: 740 Petrovič, Leo: 240 Pezdirc, Vladimir: 178, 606 Picasso, Pablo: 7, 8 Picelj, Ivan: 102 Pičerko, Slavica: 393 Pičman, Nataša: 607 Pikel, Valter: 256 Pilon, Veno: 491, 608, 609 Pirjevec, Jože: 54 Pirkovič, Andrej: 748 Pirkovič, Jelka: 332, 333 Pirnat, Nikolaj: 36 Pirnat Spahič, Nina: 623 Pizzi Canella, Piero: 610 Platovšek, Boris: 370 Plečnik, Jože: 47, 206, 235, 254, 284, 331, 453, 611, 753-758 • Plemenitaš, Karel: 612 Plestenjak, Barbara: 603 Plevnik, Božena: 555 Plevnik, Danko: 521 Počivavšek, Matjaž: 390, 403, 404, 428, 492 Podgoršek, Vlado: 729 Podobnik, Rafael: 759 Podrecca, Boris: 205, 262, 268, 456, 516 Podgornik, Dušan: 113 Pogačar, Tadej: 115, 433, 766 Pogačar, Vojko: 477, 613, 614 Pogačnik, Andrej: 257, 258 Pogačnik, Bogdan: 604 Pogačnik, Marjan: 491 Pogačnik, Marko: 113, 615, 616, 760 Pogačnik, Milan: 259 Pogačnik Grobelšek, Helena: 334 Polanec, Irena: 761 Polano, Sergio: 47 Polignac, Francois de: 260 Posega, Zmago: 428, 433, 492 Potnik, Bogdan: 617 Potočnik, Vladimir: 618 Potrč, Marjetica: 403, 415, 433, 492 Povh, Peter: 177 Poznanovič, Bogdanka in Dejan: 105 Pozzetto, Marko: 16, 261, 762 Pregelj, Marij: 431, 491, 508 Pregl, Tatjana: 71, 491 Prelovšek, Damjan: 262, 331, 466, 516, 754, 755 Premrov, Iztok: 491, 555, 651, 659, 665 Premšak, Marlen: 335, 477, 602, 604, 657 Prešeren, Matjaž: 619 Prosenc, Meta: glej Gabršek Prosenc, Meta Prvački, Milenko: 620 Puc, Matjaž: 37 Puc, Veselka: glej Šorli Pucova, Veselka Puhar, Alenka: 457, 523 Purg, Franc: 492 Purg, Kristina: glej Samperl Purg, Kristina Pust, Viktor: 263-265 Putrih, Boštjan: 763 R Radosavljevič, Dragiša: 400, 578 Radovič, Bojan: 183 Rakuša, Jože: 381 Ramič, Afan: 621 Ramovš, Anton: 266 Rappaport, Aleksander G.: 267 Rashid, Zlatka: 381 Ratkajec Kočica, Ljubica: 622 Ravnikar, Edvard: 238 Ravnikar, Edo ml.: 206 Ravnikar, Vojteh: 268, 499, 623, 624 Ravter, Nada: 384, 761 Raztresen, Marjan: 192, 337 Reichenberg, Bogdan: 478 Reinhardt, Georg: 430 Reisp, Branko: 48, 49, 337, 378 Rembrandt (van Rijn): 9, 108 Restany, Pierre: 94, 430 Ricci, Sebastiano: 414 Ribnikar, Stojan: 338 Rihtar, France: 361 Rijavec, Milan: 625 Rizzi, Alberto: 57 Rob, Ivan: 626 Rohsmann, Arnulf: 428, 431, 597 Romano, Giulio: 436, 627 Romney, Georg: 628 Rosenberg, Harold: 114 Rotar, France: 436, 629 Rovšnik, Borut: 339 Rozman, Franc: 486 Rozman, Ksenija: 50, 51, 378, 423, 741 Rožič, Janko: 270 Rublek, Božena: 695 Rupnik, Iris: 5, 6 Rus, Zdenko: 485 Rus, Zmago: 396 Rusjan, Rene: 433, 492, 522 Rybczynsky, Witold: 44 S Sadar, Jure: 271 Saksida, Aleksandra: 615 Salle, David: 115 Salminen, Pekka: 308 Sambolec, Duba: 403, 404, 492 Sanader, Slobodan S.: 490 Satler, Gorazd: 630 Savnik, Davorin: 179 Schaffer, Nikolaus: 431 Scharf, Aaron: 180 Schapiro, Meyer: 52 Schmidt, Jelka: glej Godec Schmidt, Jelka Schnabel, Julian: 10 Schneider, Pierre: 688 Schoy, Janez Jakob: 764 Schweighofer, Anton: 746 Sedej, Ivan: 46, 362, 425, 430, 491, 552, 553, 600, 671, 701, 713, 768, 771 Sedej, Maksim ml.: 137, 138, 396 Seidl, Carl: 288 Semerani, Luciano: 272 Sepaenmaa, Yrjoe: 116 Serra, Richard: 273 Sever, Brane: 428, 433, 631 Sevilla, Ferran Garcia: 632 Silič Nemec, Nelida: 53, 488, 489, 492, 534, 573, 635, 652, 735 Simončič, Metka: 340 Simončič, Vlastja: 654 Simoniti, Marjetica: 7, 472, 501 Sitar, Sandi: 26, 550 Skreiner, Wilfried: 431, 598 Škulj, Igor: 137, 269, 303 Slabe, Marijan: 117 Slak, Jože: 396 Slana, Miroslav-Miros: 331, 367 Slivniker Belantič, Vida: 53, 634 Slodnjak, Jože: 382, 680 Smerdu, Mojca: 492 Smrekar, Andrej: 698 Snozzi, Luigi: 275 Solakovič, Kenan: 276 Soriano, Thomas: 525 Sosič, Branko: 3,5,34,118,139,140,141, 401, 423, 427, 428, 431, 433, 436-438, 442, 444, 446, 447, 485, 508, 517, 581, 594, 596, 603, 615, 621, 622, 628, 629, 654, 656, 657 Sotriffer, Kristian: 491 Sovine, Alenka: 277 Spacal, Jože: 298 Spacal, Lojze: 443, 491, 635 Spazzapan, Luigi: 636, 767 Stachelhaus, Heimer: 560 Staner, Joseph: 132 Starič Jenko, Marija: 181 Stegovec, Tinca: 768 Stele, France: 333 Stepančič, Lilijana: 504, 551, 610, 667 Stepanov, Sava: 620 Stepanovič, Milan: 440, 690, 723 Stephens, Charles: 706 Sterle, Dušan: 637 Stijepič, Vlado: 119, 433, 638 Stilinovič, Mladen: 639 Stipančič, Branka: 639 Stojan, Julijana: 725 Stojanovič, Smiljana: 751 Stopar, Ivan: 13, 20, 55, 56 Strehovec, Janez: 120, 121, 442 Studen, Andrej: 341 Stupica, Gabrijel: 431, 640 Stupica, Marija Lucija: 137 Subotič, Irina: 460 Suhadolc, Ivana: 746 Suhadolc, Janez: 213, 278, 279, 452 Suhomel, Jiri: 280 Suhy, Branko: 491 Sulčič, Viktor: 641 Svoljšak, Drago: 417, 572 Š Šabec, Andrej: 342 Šalamun, Andraž: 642 Šalamun, Tomaž: 10 Šamperl Purg, Kristina: 501 Šerbelj, Ferdinand: 465 Šetinc, Majda: glej Hostnik Šetinc, Majda Šidjanin, Predrag: 643 Šimec, Marinka: 5 Šimenc, Stanko: 42 Šimunovič, Damir: 461 Šivavec, Nevenka: 407, 408 Škerlavaj, Peter: 281 Škiljan, Renata: glej Gothardi Škiljan, Renata Škodlar Vujič, Živa: 448 Šorli Pucova, Veselka: 182, 523, 654 Španzel, Rudi: 644, 770 Špenko, Tanja: 492 Štamcar, Maja: glej Lozar Štamcar, Maja Štefanac, Samo: 19, 57 Štoka, Tea: 109 Štokelj, Bojan: 396 Štoviček, Vladimir: 771, 772 Štuhec, Ivan: 742 Stupar Šumi, Nataša: 58 Šubic, Ive: 773 Šubic, Janez: 774 Šubic, Jože: 645 Šuklje, Ina: 282 Šulc, Matej: 304 Šuligoj, Boris: 343, 385 Šumi, Nace: 16, 122, 141, 283, 284, 523, v 634, 641 Šumi, Nataša: glej Štupar Šumi Nataša Sušnik, Tugomir: 403, 404 Šušteršič, Polona: 274 Suvakovič, Miško: 615 Švagelj, Jožef: 694 T Tarfila, Lojze: 646 Tavčar, Lidija: 59, 123, 424 Tavčar, Marjan: 759 Tepina, Marjan: 206, 285, 286, 305, 453 Teruhiro Ando: 647 Teržan, Vesna: 457 Testen, Janez Ambrozij: 775 Tinguely, Jean: 496 Tisnikar, Jože: 776 Tišma, Andrej: 556 Toman, Veljko: 648 Tomičič, Goran: 124, 522, 588 Toplak, Pavel: 430 Topolovec, Konrad: 408 Trajkov, Krasimir: 444 Trampuž, Ljerka: 321 Tršar, Dušan: 72 Tršar, Marijan: 61, 109, 125, 397, 422, 428, 430, 436, 491, 549, 582, 647 Turičnik, Tone: 46 Turk, Marko: 649 Tušek, Vinko: 517 Tutta, Klavdij: 650, 651, 777, 778 U Učakar, Pavle: 118 Udovič, Franc: 512 Ugrinčič, Sreten: 404 Unkovska, Biljana: 652 Urh, Bruno: 295 Uršič, Borut in Mojca: 60 Usenik, Milena: 653 Ušaj, Josip: 344 V Valenčič, Jana: 287 Valušek, Berislav: 288, 769 Valvasor, Janez Vajkart: 49 Vardjan, Franc: 345 Vasev Dimeska, Viktorija: 485, 509 Vavpotič, Bruno: 779 Vecchiet, Franko: 137, 513, 780 Vehovar, Arne: 274 Velkovrh Bukilica Vesna: 126, 183, 628 Venturini, Vasja: 347 Verlič, Brabar: 347, 370 Vesel, Ferdo: 654 Vesel, Jana: 458 Veš slikar svoj dolg: 655, 781, 782 Vičič, Marko: 191 Vidic, Janez: 85 Vidmajer, Saša: 16, 144, 198, 205, 206, 217, 231, 232, 239, 249, 282, 306-309, 361, 413, 453, 456, 499, 550, 570 Vidmar, Marjan: 348 Vidmar, Nande: 62, 656 Vidmar, Taja: glej Brejc, Taja Vidovič, Tea: 165 Vidrih, Rajko: 173 Vignjevič, Tomislav: 63, 127, 396, 462, 482, 526, 559, 590, 632, 655, 662 Vipotnik, Matjaž: 184 Visočnik, Mitja: 467, 472, 485, 583, 586, 613, 614 Vitanov, Risto: 400 Vizjak, Jana: 64, 657 Vodopivec, Aleš: 25, 271, 289 Vodopivec, Lujo: 403, 492 Vogrin, Marjan: 38, 349 Vovk, Melita: 658 Vovko, Andrej: 65 Vozel, Franc: 659, 660 Vozelj, Jani: 214 Vozlič, Vesna in Matej: 207 Vran, Tomo: 142 Vrezec, Žarko: 455, 459 Vrhovec, Aleš: 274 Vrhovec, Marjan: 385 Vrhunc, Polonca: 379, 654 Vrišer, Andreja: 128, 129, 350, 387 Vrišer, Sergej: 4, 130, 131, 351, 680, 764 Vrtačnik, Jožica: 402 Vuk, Marko: 66, 626 Vuk, Vili: 4, 350 Vukič, Fedja: 290 Vukovič, Momo: 352 Vurnik, Janez st.: 783 Vuzem, Tatjana: 6 W Wang, Huiqin: 784 Wilding, Allison: 661 Wolf, Tatjana: 47, 291, 515 Woodrow, Bill: 662 Z Zabel, Igor: 52, 89, 114, 403, 415, 503, 522, 531, 615, 616, 673, 674 Zadnikar, Marijan: 2, 38, 65, 67, 132 Zadravec, Janko J.: 292, 681 Zagoričnik, Franci: 663 Zajec, Franc Ksaver: 785 Zalar, Franc: 394,427,428,430,431,436, 438, 443-448, 451, 485, 491, 523, 524, 526, 532, 533, 547, 548, 552, 553, 555, 559, 564, 567, 575-577, 594, 595, 597, 603, 607, 610, 621, 622, 630, 632, 640, 644, 647, 648, 656, 661, 662, 665, 772 Zalaznik, Janez: 393 Zamar, Pavel: 664 Zaplatil, Boris: 492, 517, 665, 666 Zavadlav, Metod: 786 Zeri, Federico: 423 Zgonik, Nadja: 398, 408, 508, 559, 560, 603, 647 Zidanič, Peter: 237 Zidar, Dušan: 403, 433, 522, 667 Zidar, Ljubo: 353 Zidič, Igor: 644 Zigaina, Giuseppe: 443 Zlatar, Milena: 46 Zlobec, Marijan: 26, 68, 141, 331, 422, 423, 491, 513, 651, 720 Zorn, Verena: glej Koršič Zorn, Verena Zsambeky, Monika: 431 Zupan, Gojko: 69,206,293,387,450,550 Zupančič, Alenka: 781 Zupančič, Mirina: 34 Zupančič, Tadej: 185 Zupet, Krištof: 787 Zupet, Nives: 603 Ž Žargi, Matija: 425 Železnik, Adela: 133, 555, 615 Železnik, Alenka: 354 Žigon, Bojana: 412, 656 Žitko, Salvator: 294 Žitko, Sonja: 70, 134, 697, 785 Žontar, Majda: 420 Jana Intihar-Ferjan . SLIKOVNE PRILOGE PLATES 1 Pečat meščana iz Friedberga, 13. stoletje, Darmstadt, Landesmuseum 2 Zaponka iz Mainza, 13. stoletje, Darmstadt, Landesmuseum 3 Zaponka Essenske Madone, 13. stoletje, Darmstadt, Landesmuseum 4 Orel na kosu blaga, 13. stoletje, Mainz, Altertumsmuseum 5 Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, okoli 1635, c. sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru 6 Jan Sadeler I. po Martenu de Vosu: Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, okoli 1580, Dunaj, Albertina 7 Giovanni Battista Castello, imen. II Genovese: Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, 1582, London, Walter Lees 8 Bernard. Palissy, šola: Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, keramika, okrog 1610-25, Chicago, The Art Institute of Chicago 10 Kristus in Marija, sreda 17. stoletja, atika glavnega oltarja, Spodnji Dolič, c. sv. Marjete lANCtlSS 12 Jacob de Gheyn 11. po Karlu van Mandni: Kristus, 1607, Dunaj, Albertina 13 Marija, sreda 17. stoletja, detajl slike glavnega oltarja, Spodnji Dolič, c. sv. Marjete j BF.ATIS5IM/4 VIROČ MAUIA ©EOTOKOS, btipm /•' •veriUillintnl /vrte tto.r jLan,rueuiv et n,v JouUurti 20 Anthonis van Dyck: Križani, 1626-1632, München, Alte Pinakothek Jt> .-iTfP TMcfriz MHAEN ACrOMEN. , Clem. Alcxani- ' OANCTY4RI= nx ^hrisrianorinii, ides? Imagines Christi , ET _ qj r^PosTozox x\( Cr x* mcife: iDMODVM ReVFMENDO IN Cl IR ISTO I Path i Ac DominqDn. Balti iasari, p Cf: LR RER RI MI MoNA STK Rn AD S. CrYCEM Da-C ^irBKTO'ERM:, f.LEGANTIA RV,Vf, IN PP IMS HCTO-^ a DM IRATOR l d A m'[FICI SOLE VT IS St MO, MCAT, CÖ^I (wecimtircw kh.m.vi:.- mix .v.vi/r. (gm •MarflmsKi Lucai- Kjuatt \uerrw 24 Jedilnica, dekoracija iz srede 18. stoletja (stanje okrog leta 1930), Jablje 25 Franc Jelovšek: Triumf Bakha in Ariadne, 1745, Jablje 26 Raymond Lafage: Triumf, Albi, Bibliotheque Rochegude -‘•«v. 27 Franc Jelovšek: Bakhični prizor, 1745, Jablje 28 Frangois Ertinger po Raymondu Lafageu: Satirična alegorija 29 Franc Jelovšek: Silenov padec, 1745, Jablje 30 Frangois Ertinger po Raymondu Lafageu: Silenov padec 32 Valentin Metzinger: Nasičenje množice, 1747, Ljubljana, frančiškanski samostan 33 Valentin Metzinger: Nasičenje množice, 1747, detajl s skrajne leve strani slike 34 Valentin Metzinger: Nasičenje množice, 1747, detajl z leve strani slike 35 Valentin Metzinger: Nasičenje množice, 1747, detajl z osrednjega dela slike, in restavrator Tomaž Kvas pri delu FOTOGRAFSKI POSNETKI: Chicago, The Art Institute: 8; Dunaj, Lichtbildwerkstätte “Alpenland”: 6, 11,12,16,22,23; Marko Habič: 14,18; Mirko Kambič: 33-35; Tomaž Lauko: 5, 10,13, 15, 17, 19,21; Ljubljana, Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine: 9, 24; Helena Seražin: 25, 27, 29; po starejših fotografijah: 1 -4,7, 20,26,28,30,31,32; risbe v članku o orlovskih fibulah delo avtorice. ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N. V. XXX 1994 UDK 7-ISSN 0351-224X Izdalo in založilo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Izdajateljski svet Anka Aškerc, Cene Avguštin, Vesna Bučič, Anica Cevc, Špelca Čopič (predsednica), Peter Fister, Peter Krečič, Damjan Prelovšek, Hanka Štular Uredniški odbor Tomaž Brejc, Emilijan Cevc, Nataša Golob, Milček Komelj, Ksenija Rozman, Nace Šumi (glavni in odgovorni urednik), Sergej Vrišer, Maja Lozar Štamcar (tehnična urednica), Blaženka First (tajnica) Naklada 600 izvodov Uredništvo in uprava Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija Editees et publiees par la Societe d’Histoire de l’Art Slovene Conseil d’edition Anka Aškerc, Cene Avguštin, Vesna Bučič, Anica Cevc, Špelca Čopič (presidente), Peter Fister, Peter Krečič, Damjan Prelovšek, Hanka Štular Comite de redaction Tomaž Brejc, Emilijan Cevc, Nataša Golob, Milček Komelj, Ksenija Rozman, Nace Šumi (redacteur principal et responsable), Sergej Vrišer, Maja Lozar Štamcar (redactrice technique), Blaženka First (secretaire) Tirage 600 exemplaires Redaction et administration Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenie Zbornik za umetnostno zgodovino izhaja ob finančni podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za kulturo republike Slovenije ter Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva. Lektorica: Nada Šumi Prevodi: Hanka Štular in Niko Hudelja (nemščina), Amidas d.o.o. (angleščina) Tisk: Birografika Bori, Ljubljana Po mnenju Ministrstva za kulturo republike Slovenije št. 415-655/93 mb z dne 18.10.1993 šteje Zbornik za umetnostno zgodovino med proizvode, za katere se plačuje 5% prometni davek. OZ i o % .2. = ^5u: > gl 9« j cj H. £• '* 3 ■§ ■§ o = 8~t 3=1^ § - I o * S.S § °-i = ra go O ? ^ 'Č7 2 3 >3 cT as : c 2 ^ ;?2.c 3 J2 to C : ^ — Ö : 5 -° 5 3 w *5 : > E ^ ) 3-^ M : 3 'c o > iS *9 73 ]T3 O - ■>'51 o c > c JO •“ 9 ° > a 5P-J ra 5 'E > g|«ä.r ■ £ N 4J O ^ 2ä1 v £ i) n ra •=. c S s§ *« -“ s e S = ~ -t <= £> 5 ; S ^ 3 ■§ C § g13 i H c £ 8s? »"is fist 5 ._ 7" 3 'c -o £ ^ .2. SSE > «o ra ■“ S “c • .Si, Q.^ : ^ _r ra "* £ ^ *la i g S-i s o “ O 3 y b ’.»oaj 3 Q. 0) *“ S| §!#■£ " r .St.- ra a -a ,E $ § ■si C ra CD 5 ! s«s cj •= a -o ° 23 -M *7 o. {2 — ro .« N 2 JÄ CJ 3 ir > £ ga I I 3g I O O ^ «3 as 5 Žo n ra O5 ^ ?ä! e 8 30 £ ^ Wffi N & 2pi*- - |s-is s = ■§ f 1 > 3 § ra ra .2 7c "5b’> ’C 2 > o « 15 ra O 2 £ 2P - ra cn x: • ; c 01 c ■ ^ o o ‘ ■£ " E ■ ! ß «> 5 < « E fO R3 CO N CJ CM 'OO o 10 £11' o ra O c 2 oSc °^2' ■° S'-g S? 5 c SS: - c-< CJ CJ I-liS tS ' 3 3 ^ <0 > S TO «_*• CJ '—' .O — N 3 “ & g a « a£ ra.2, n n « c 5^-Sg > w > X3 2 n o m - o c: cvj u 3 a> to 3 C/3 CO — -S -S# u -g a § * o = -e &2 ! ft; a. 1 Q O 11 til tlils “>oS2a > S o 3 ü S g J S £ .« ° 'S a 2 % 2 n T E Š o a ^ c ^ -o o ra ry £ £ . £ .52 j2 a 3 •- <~ 03 2 E E SL „ «j 1 iS 3 o ^ -i — N “ CTa " O « c ! ^ ■£, c 3 ! =5 c E g : KJ Cl C) = I lfil= c V 00 N R5 75 O O c2w Q.J ■ c Ä 0 s. ° o c S C ä3 Dß ■— .O O “ .0 2 . E “ g S g 1 ?.§.§ ili! 3 gj o O 2 S -.n S I 0 z “ S .2 č 2 o ja 3 -v p ;8 ‘5 S £i 5 s E " S 3« > ~ - — 3 4> 8.1= i ■“ 8-1 a R ■i sil s s ^ g^g c N ra $P « cj *2 £2 ra = ža ; p; .— -w r» 5|s»el j 5 cj ra S ^3 ■S o SE > a cj 'S = 1 ° S3 s s CJ 12 1 = 5# c E = I -° > E !S n a. to ž 5 .«■o a? °I 5 S S 11 o o .s s V :g s i ra ra P 3 *u ■= - 2 o 3 o -S o 3 ° •3 cx 2 ^ 3 £ ^ > ara c 5 S ' ,2 o — CJ CJ ra e «« .a p c gp-a ^ & g = 3 15 2 •— cl ° ccE^^ X -i. 2 Ä 00 -3 C 3 a o ro iliiit o 2 = § S ra Ü •§ 2 ° 0 S J n To ! S M S £ -fe -!-Sl 2S : c 2 2 P ra ^ 1 g a.Ü J ra o 1 ^ u cj B- S 1 . *S2 ra -a 2. cj ! «g VS TS > « E 0 5 o o i. 3 T3^ c c E (U 3 c ü ^3 ra a ^ ‘n « 00 ^ 'S op «2 S 1 2i o -o E E § ^ a a.Ü -a -c 2 z Q C o Ü o z o z o So 11 S £ uj u; N tO o< m n E Ü E jz o ra 3 cj ra :=, 00 .ti I=r co ^ -a "§ 3 E g > .^5 -a -O 3 3 y > ? CD ’? S* E - “ C n ra 12 d.^ 1 00 3 ^ g & i-i! •s o c o C «u — ~ 3 o ŠŽ* =-g is 'E n O > CJ '-3 if! s-s-i’s S = « £ -3 =g g :l|i Ss;gi 3 8.8^ s § o lllflil čTc b c ra o 3 I 18“fs?s EI g I « 8 g 0 00 ra _■ to " •! S ! g1 E «j 1 ra p n “£ ra cj ^ 3 n S "O 'S 3 ra o o 2 cj m n tn £•■* ra '5 'ra 1 » # E & 5 Š A a . S °2 .= o ••: 2 c ° 13 p O - -55 ra O. > ■ 3 3 > ._. do O ^ f ’C ’U O ^ CJ 3 m ■ D.-C ^ ^ C KJ 2 f ■8 i i 2 % ® « ‘ 0 5 2 00 ra ‘E ^ .S o 2 p o m E P- j '—• ^ 5 Sl o « 3 r- ^ O 3 >CJ S ji fc 2 cj cj 3 ■ ra-S.2..* ra "03 ■• «j 2 rš 2 cj E 2 < > 2 I S £ 2 ta S £Sš: S'S“ Hl ■ II rSJH 1 ~ fl = 3 E? »f fl n o ff 1.5 3 fl 5' 5! c» n z> Sa ff ? i fl 'S s ■ 1 s-l c » - 2 S5 5* = sr AH »ET fl re 3 —• t/> -j *s: re aags s s «i ■ö 3 2 2.« s> ^ n •< 3 o O < n' 3 3 s ;r » o « EJ“ 3 öS-:S. p -o p = s.oq M & 3 3 n Ü c ,JS« • s a 5 ° al!l s1" II iffii |S-|S. |?51 of || 3- § i s' ^ O “ o o d — re 3 *5 =T «• 0 3 0 3* 1 2 3 § 3 5 ! 3 < i»» H ä 5 q. Q- h a = $ » 3 3- 3. cy ■1 § ö 3 p fl re 3 3 'O -n “ o» S. “ ._ J* 1 =? S'S ;§*I|; ! 3 o. o 2.J r f s s 5 i '-so- ; O re | s 3 ! s m c n (t :yo H n — 2 O »> o 2 7 f i» 1 s. E « =. ifigsfpt ! r»‘ rt 2 t ££ i i —• m u* 5 TT f5 - !£. y 0> L-S 2 f • 5 g» n ■ ® i.- r J 5j- j fl; re 3 5 SJ -a ~ i o 3 o !Ü* s SSi o S 8§j t ^ H a 5' ifli lo Cr £ ^ 2f Ci'O 3 =• 8 s 3 g.® & „ & "O n _ G O’ 3 fD 3 IflÜÜII ö 3 -c r. 3 d « ci S-EIsBpS;»“ § WS's a = 11= SüirJirn S’ =?■ a i I-C»3 75 H.j5- — fl ' l*3 | slg-ll fD - = «i re ^ rS- - fl S- *3 2 5 E ar !|l§ !i|§ »“’S* 7 £ I £p § Ž’~ o « £ |5| ||||-d;5§&- 33"?“roi2 5 öS|=i|gS5- _ »'crSS?S?2^ 8 3rerere3-aiCJ=-3 j* o re c No; Igi -®ö! CT,S : s?.: I 8 s g § s:“ § §äs|n.|i g. 2 g p 3 s> s “' CT =-a= .3£? ’ S = S : § n 2- ä 5=ff = '2&Š-3 - P. a> 3 r* 3 o ST a.«.5? ^ o =: i. 0) i/. 2 2. R* re" c» ~r 0 a. £J x — a, «r-S 1 u n •; n 3. < re O _ c. 3-jS o p n fl § f 3 2. fl c 2 ß-fl 2 a cl o 3 -• er ~-2- Q- ll c i S |» 5 vioa o - 3 g.0 % “ 2 I g 1- ^ fl re r* w> 3- » 3 a =i g» o re 3 *' 7i < 2 2 ? 181 I § ^ ■L ’S O O _ ?! r. ! 5’ co _ ! 5 re C) re S s’ !.-~ 1 Sog SnSi log.» 5’3 59 S»3ii i ^ o >1 a S o 5 •< 2 S = re o w its .9-1 § C. o CJ 3 re p = 22n re - £i ° ■ ’Sill r ö3£ 3 o ^13“ f ! QOT3 3 dös S- 3 3 3 3 2. ft aas ? S 5'S1 5' 5 5 S' 3 -1 = 2»»S« ^•2| a-=. r —, CJ ?;■ fl ' e n ~ C. 3 '3 3 — fl er 3- — re -3 ^ 5 I ? 3 °°. m i® C ß> -o 3- G. — i: £ £ j"o 11 fl S' - S{ 2. s 3 3 fl 3 g- jy p ß» -o n 3 < *0 - zr. Cl J I S. § 3, 2 c o o 2 fl 2 5 71 5°OC I'1 I S d3 " re 3 fl re ^ „sS.'s 5' ’"S5c r re j* 2 re 3 OQ fl S Ä - 5' o« = Si£ Ö'Off = 11 5= r fl 2? 3- »ä" 4*8 re "o.a. tu £.'-. 3 * 4 ^ o’ re 9 3 Si § re £•!;& - ? re O d re a ■ä s »s w» o. er Igf as š er 3. D. g N Si g-Kf re -ü,ÜQ o re S 11 C. 3 g-s. o 2 Eo r w 3 I O ^ ^ 1 “** < o Si. i c. re 2. “ f 3 S.O S''S 3- 5 Z o fl 3 Ea 35- 01 C O 3 n n 3 ST fl 2 !£1 n 1 3 | £. 5' o re r ß) 3 ' 5/OJ ö p fl J-,7 ü 0 c 5- G — ^ 0 o fl 3 3 tj 5 = 11 SS-" -=.ll 7> ^ re 2 3p 3 n'® OQ 3- A “ 5' £ «5ä s re o > o Ci I 3 1 S S' cd o U ~ x ß o n u c s us i “ ^ ^ ~ " &.§. *mn '-'S ra ~ n ‘n .2.« •> S % « " « Ä ra < S SP C 0 5 7 (- ■|Ib >sf 15«tia ra —• j2 g -J » 1 .Oi g § •h 'S s 'S a s > I S3 g? OS 0 = > £ E -i " =£c So ^ - .2 ra 13 Ega g|| SSSÖ|g - c c e p I x c o 3 .* d 2 S .9-c g S rffi-a > = g ra 3 2 a 2 = e >u o 2 '5 o ra o 'S •- Ä ^ CO.C r ^ o ^ a =3 E o s -5 -* Ö ra c > X g Sf -a o2=. 1 o g S S 3 |«lag| ra J'JJS «.-g 9" on o lo ”> o L| ml I i o g O Cf S «la = o = -=z SP 2 o £ c - 0 -n rt -2d. .2. c ^ ra . — t | £ S g S s; . 1 a f! e s I ü 13 2 sj o o. *a s •* UJ — O O ra ra ^ ra Š5! 2'5 Si. O oo - 2 S OJ (/) -i 6 «S 3 O < I žS CD O > v J2k •s s s? ° e ra 2 ^ C *j; CflU. '7; Q. 'i .Si. t: •- .Ig s. Is. i. tl "Š i» ^ a o a> c a.— u. £ se g ■S - S * s s'™ J ■§ jS c. .o o •c ra 1/5 jj! •— d. « p- ^ -o > 3 — .S H If •5 => S 2 C£> K' r o 5 «f= I ?r ra L o | o 1 j ^ oq "2. ra 3 - O X o3 Z f 3 Ex 1-3' o 3 r“ 3 ® ; rr ra 3 TJ X rt> 3* < 2 ° S c 2 p' =TTJ n -£i in ? 3 03. a w o = «i :• t s, cr 3 ^ 3 it 5ow -g n O _.q Ä § «I C 3>.S D. a n «8,13 a w a- 3 > 8 üSg1 T = 3 H : s ? 5 s c£ ö S c § I g ?■ 7 “ £j ? d in £? a o < £ 3. W =' O UQ :. - o o 3 : 3 Ž 3 Er. : s 3 z. = I Dl J N 2 a ?■ » S ? - O 0> II o. % 5' Sf 23 S ^ § Cj »3 — io W n fj fD Q. ^ fD S'o 5 n £.0Q S5 * « Jr m ra ra e? ra no