« spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 15. septembra 1880. O b s e g : Kakošna je trtna uš phylloxera vastatrix. hvalo belanskim govedom. Kako naj bi ljudska šola pomagala povzdigi kmetijstva. Priporočilo svetle pšenice ljani. Slovensko slovstvo. Še enkrat o novem številjenji ljudstva. Na Nekatere skušnje na vrtu družbe kmetijske v Ljub- Novičar. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Gospodarske stvari Ta babica leže skoz en cel teden vsak dan po Kakošna trtna us 20 jajčic, tedaj dobimo do 15. malega travna (aprila) od nje do 10 jajčic. Pa recimo, da v vsem skupaj izleže phylloxera vastatrix. '20 n*®ledn\cl te vbodo do 15- xma> 400 i iz Obljubili smo zdaj, ko imamo tako blizo to pokon- katerih do 15. rožnika se zaleže 8000, 15. dne malega srpana (julija) 160.000, 15. dne velicega srpana mili- čevalko trsja, katera je leta 1865. bila iz Amerike jone in 200.000, 15. kimovca (septembra) 64 milijonov, zatrošena v Evropo, najprej na Francosko, od todi pa 15. oktobra 1,280.000.000 in 15. novembra 25,600.000.000 dalje, še enkrat jo pred oči postaviti našim vinorejcem Naj nas tedaj vinorejci spremijo v tak uši.vi vino- grad in videli bodo uže meseca malega srpana (ju- lija) sèm ter tjè trte brez perja 9 rastlino klaverno. Al brstje rumeno celo uze poprej, to je, meseca maja kazala so se slaba znamenja, kajti uže takrat je pri-hajalo perje ob kraji rumenkasto in očitno je bilo, da trta ne raste veselo. Da perje rumeni, ni sicer to i samo za-se uže gotovo znamenje ušive trte, vsaj tudi iz da druzih vzrokov utegne to izvirati; vendar je treba, vinorejec, ako to zapazi, precej preiskuje trtne kore nine, vega Na vnanjih delih trsja se ne zapazi nič škodlji-nobena garja, noben mrčes; naj gospodar tudi pognoji taki trti, katero vidi veneti, ne pomaga jej vse to nic, ker na koren ini sedí smrt trti. Ce izruje tako trto in ogleda natanko korenine, zapazil bode kore- ninne nitke deloma uže ugonobljene, posebno male ko- reninice > ki začenjajo še prav rasti, imajo več ali manj hrg (izrastkov^. Na takem mestu trtne korenine • J • V vidiš uže z navadnim drobnogledom (povekševalnim ste- klom), da rumene lise in maroge niso nič druzega kakor celi kupci sila majhne živalice, ki je svoje riv- ćeke zasadila v živo korenino, da iz nje pije muzgo Ta silno drobna pošast, ki je uže tisoč in tisoč oralov najlepših Vinogradov francoskih pokončala in zdaj tudi našim žuga, to vam je koreninina uš Ćlovek, ki sam tega ni videl. imenovana. phylloxera ne bo skoro verjel, da je to mogoče, da taka majhna žival. ki ni nič večja kakor človeška uš, more toliko škodo napraviti in na beraško palico spraviti sto in sto vinorejcev. Ko pa bodemo kaj več povedali o tej ro-parici Cez bode nam verjel. ali uže « v tedne, ko je babica iz jajčica izlezla, popolno dorastla; brez perut je, so pa trtne uši tudi s peru tam i. Naši bralci nam bodo komaj verjeli, če jim rečemo da zárod ene same babice od spomladi do jeseni je v stanu vse vinograde v našem cesarstvu pokončati. Treba tedaj, da jim to dokažemo. > po takem od sušca do novembra 25 milijard in 600 milijonov uši (ena milijarda je 1000 mili- jonov) to je tolikošno število, da to razumeti mo- remo, ako pomislimo Ogerskem miiijojiov, přidej o kake , da na vsako trto v Avstriji in na ako jih štejemo v vsem skupaj okoli 8000 v • USl. Ce tudi iz vseh jajčic se ne oživi škodljivi mrčes ki se v ali 5 dnevih vendar jih ostane sila veliko, vgnjezdijo v razpokah skorje in po nitkah korenin, kjer začnó pokončavati trto. Kedar je uš izpila Bok eni trti 9 leze na drugo > hitro raste, trikrat se levi in dobi okroglo-podolgasto podobo. Babica brez periit ne potřebuje njega, da bi legla oplojena jajčica; vsak nov zárod se rodi uže oplojen, in tako gre polaganje jajčic skozi zarodov. Krilata ona, od katere se on le malo loči po zi- licah kril (perút), kaže se tako-le: Lepa mušica je s svitlo-belim pašom okoli vota 9 S dolzimi, malo žilčastimi rumen kastega z 1- 9 prezornimi krili. 9 Ker je živalica zeló lahka, jo veter lahko daleč zanese da svoja jajčica položí na trtno perje v nogradih, ki so daleč proč od prvotnega gnjezda. Na perji, v ka- tero se je vbodla, se kmalu pokažejo hrastovim šiškám enaki izrastki. Ko so se mladi izvalili iz jajčic, lezejo po trti doli do korenine 9 kjer začnó sok koreninam srkati, rasti in jajčica leči od zaroda do zaroda. Učeni in neučeni, posamni vinorejci in cele komisije skušale so mnogovrstna sredstva, da bi zatrli ne-srečno to žival; al gotovega dozdaj niso še iznašli. Kako naj bi ljudska sola pomagala povzdigi kmetijstva. * O tem, da mora šola tako vravnana biti, da pospe šuje razvoj in napredek kmetijstva, se je uze mnogo To je ljudska ponavljaj oca šola uže bolj odra- Ščene mladine. w - 296 pisalo in govorilo, a vsaj pri nas pa ubogo malo storilo. Kdor ima priliko opazovati ljudske šole, mi bo pritrdil, da kakor poprej, tako je tudi zdaj, in da tako bo menda tudi ostalo, da bo poduk v kmetijstvu, ki bi moral biti eden prvih predmetov, vedno uboga para v šoli, če ne bo visoka vlada kaj bolj izdatnega v pro-speh tega poduka zaukazala , ter tudi potem oštro pazila, da se bodo njeni ukazi djansko spolnovali. Res je, da se tu pa tam marljivo podučuje mladina v kmetijstvu, a vspeh je zavoljo slabih razmer, posebno ker je tak nauk prost nauk, silno majhen. Tudi jaz sem se uže nekaj let ukvarjal s tem podukom ; zatega-del to, kar bom tukaj povedal, ni domišljija, ampak skušena rec. Prvikrat sem se mislil poduka kmetijstva lotiti uže leta 1869., pa moj tedanji okrajni poglavar mi je prepovedal, češ, da nisem bil ta čas še v nobeni kmetijski šoli, tako pa — si je naš mož mislil — gotovo sam nič ne umeš. Kmalu potem sem bil toliko srečen, da sem přišel v kmetijsko šolo za učitelje v Gradec, tedaj je tudi odpadla skrb okrajnega pogla-varja; meni se pa vendar še ni posrećilo priti do tega, da bi smel učiti to, česar sem najbolj želei, Nekemu duhovnemu gospodu se to ni dopadlo, da bi bolj odra-ščene ljudi v šolo vabil, in ker je on v dotični občini vso veljavo imel, je bilo moje prizadevanje zaman. Sreča, kmalu sem přišel v drugo faro, kjer sem se lotil poduka v kmetijstvu brez zapreke , a tudi brez vsake podpore. Za ta poduk sem porabil čas, ko so ljudje čakali popoldanske službe Božje, zato sem imel med poslušalci precej gospodarjev in gospodinj, ki so se res za ves nauk zanimali in tudi svoje praktične skušnje odkritosrčno mi razodevali. Ker sem imel sam nekoliko zemljišča, tudi par repov v hlevu in lepo število panjev v čebelnjaku, mi je bilo mogoče ljudem tudi marsikaj dejansko pokazati. Opazil sem kmalu, da dejansko moje gospodarstvo daje ljudém zaupanje do mene in vero v nauke, katere sem jim razkladal. Al ravno s podukom v kmetijstvu sem si, ker sem nap a ke brez-obzirno grajal, nakopal v tistem kraju mogočnega so-vražnika na vrat, kateri si je na vso moč prizadjal, da se me je znebil. Treba je bilo komaj pričeto delo zopet pustiti, ter iti tje, kamor so hoteli moji viši, ne pa jaz. Tudi v svojem novem bivališči sem se lotil kmetij skega poduka, vendar tu nisem imel toliko odraščenih učencev, ampak le bolj učence iz ponavljavne šole, kar sem pa tudi za prav in koristno spoznah Pri teh se mi vsaj ni bilo bati zamere, če sem grajal tamošnje gospodarske napake. Al ker sem iz skušnje vedel, da kmečka mladina le takrat v šolo hodi, kedar mora, če jej je pa na prosto voljo dano v šolo hoditi, se jej le prerada umakne , sem se poslužil neke zvijače, ter sem na poseben način skušal ponavljavne učence in učenke, ki so ponavljavno šolo imeli ob četrtkih, tudi ob nedeljah v šolo vabiti k kmetijskemu poduku. Nekoliko časa je bilo dobro; a ko so otroci spoznali, da onim, ki nočejo ob nedeljah v šolo hoditi, nihče nič ne reče, so se pričeli šoli umikati, in le težko sem jih pridržal, da nisem govoril praznim klopém. Skusil sem tedaj tudi v tem kraji, da se pravega vspeha v kmetij skem poduku ni nadjati, dokler nauk kmetijstva za ponavljavne šole ne bode obligaten nauk. Kar sem skusil tedaj , to skušam tudi zdaj na Dolenjskem. kajti resnica je, ki se ne dá tajiti, da priproste ljudi je treba k dobrému siliti, dokler sami ne sprevidijo, da jim bo to, kar se jim ponuja, res tudi hasnilo. To veljá od kmeta kakor od obrtnika v mestu. (Dalje prihodnjič.) Na hvalo belanskim govedom. V časniku „Wiener landw. Zeitg." beremo článek, ki se nam vreden zdi, da ga na hvalo belanskim govedom „Mollthaler Rind" *) v posnetku priobčimo tudi v našem listu. Takole se glasi: V prvi vrsti goved, katere se odlikujejo po obilni molzi in se dobro s pitati (odebeliti) dadó, stojijo pincgavska in belanska goveda. Krava belanska daje pri dobri krmi in postrežbi vsako leto osemkrat več mleka, kakor je težka, — tedaj ni boljše mlekarice, kakor je belanska. Belanska goveda izvirajo od pincgavskih, le da niso tako težka in da še več mleka dadó, kakor pincgavska. Zato bodo belanska goveda čedalje bolj obr aj tana in segali bodo živinorejci zmerom bolj po njih. Tudi pincgavska goveda so velike hvale vredna, al le bolj za hribovske ali planinske kraje, ne pa za doline in ravnine, in sicer zato ne, ker pincgav-ske krave po tretjem teletu niso več za pleme, vendar ni pincgavska živina po svoji naravi sama tega kriva, ampak kriva je tega preobilna krma in pa to, če mora preveč v hlevu bivati in malo pride na prosti zrak, kar se ne ujema z naravo planinskih goved, ki se morajo veliko gibati pod milim nebom. Gospod Fr. Reiter iz Leinah poroča v „Wiener landw. Zeitg." , da je najbolji čas za nakupovanje be-lanskih goved do konca tega meseca, ko se enoletne in 1% leto stare telice dobivajo po nizki ceni okoli 70 goldinarjev. Priporočilo „svetle pšenice".**) Iz Rudnika pod Ljubljano. Lanske „Novice" so v 37. listu prinesle novico o pšenici „světla pšenica" (Glanzweizen) imenovani, katera se dobiva pri grofu Gustavu Auerspergu v Mo-kricah na Dolenjskem. Brž sem si naročil hvaljene pšenice V4 hektolitra, to je, 25 litrov za poskušnjo. Naj danes poročam, kako se mi je obnesla. Vsejal sem jo ne ravno v najboljšo, a tudi ne v najslabšo zemljo, bila je toraj srednje vrste zemlja. Vsejana je bila redko in potem očišćena plevela, kakor druga domaća pšenica. Cvetela in zorela je res 14 dni kasneje. Imela je močne bilke in težke, izvrstno lepe klasove, tako, da so jo, ker je njiva ob potu, memo gredoči zarad lepote kar obcudovali. Ko smo jo poželi, posušili in omlátili, sem dal zmeriti in stehtati zrnje , kateresra se je bilo iz 25 litrov semena přidělalo 322 litrov, ali po stari meri rečeno, iz 13 bokalov IO1/, mernika. Gotovo bi je bilo pa še precej več bilo, če bi mi je ne bili ljudje v klasji toliko potrgali, ki so jo drugim kazat nosili. Mernik te pšenice je tehtal 47 funtov. Dal sem jo mleti, njena moka ni nič manj lepa, pa tudi nič manj je ni bilo od domaće, ampak še lepša in več je je bilo. Tudi kruh je iz nje tako dober, kot iz domače. To je moja enoletna iastna skušnja o tej pšenici, o kateri poročila nisem ne za las pretiral. Vsaka no- *) Bela, po nemški Moll, je reka na Koroskem, ki se izliva v Dravo; ona teče med gorami po dolini, ki se po njej Belanska dolina, nemški Mollthal imenuje. Tu izrejajo ta velike hvale vredna goveda, ki so izprva le-sem prišla izPincgava na Salcburškem. Zato so si pincgavska in belanska goveda (rudeča in belo-pisana) zeló podobna, le da so pincgavska težja kakor belanska. ) Lepa hvala za poročilo, ki ima toliko več veljave, ker se popolno vjema s skušnjo na vrtu družbe kmetijske, tudi v današnjem listu naznanjeni. Vred. 291 vína najde nevernih Tomažev, tako se tudi „světli pse-Hici*' ni manjkalo kritikarjev, ki so jo brez skušnje obsodili za slabšo od domače. Skušnja me je drugače učila, zato to pšenico priporočam prav gorko vsem pose8tnikom, naj jo poskusijo sejati; zagotovljam jih, da zaradi izvrstnega pridelka ne bodo je več opustili. Nekaj čez 200 litrov čiste, kakor zbraně, imam na prodaj tudi jez, če jo kdo potřebuje. Simon Punčah, učitelj in posestnik. Gospodarske sknsnje. Nekatere skušnje na vrtu družbe kmetijske v Ljubljani. Pšenice, ki se ena imenuje „pedigre", druga pa „světla" pšenica, smo za poskušnjo vsejali vsake 4 litre, přidělali pa tudi vsake 5 mernikov in pol ; težki ste po 47'/a funtamernik. Slama je velikánská. Za moko 6te bolji kakor naša navadna pšenica. To je skusil mlinar in posestnik Matija Sodnikar v gornjih Dom-žalah, ki je je zmlel 8 mernikov, pa od nje več moke, pa manj otrobov dobil kakor od navadne domače pšenice. Tudi kruh je izvrstno dober, sládek. Kdor se hoče tega sam prepričati, naj gre v Sodnikarjevo prodajalnico v Lingove ulice v Ljubljani. Za majhne poskušnje se dobite ti pšenici po 20 krajc. liter na družbinem vrtu. Sibirsko rž, v „Novicah" uže hvaljeno, smo tudi spomladi vsejali; iz 1 litra smo přidělali 1V2 mer- nika. Slama tudi velikánská. — Po 10 krajc. se dobi 1 liter na družbinem vrtu. Koruza nove sorte —- pingoleta — se je prav dobro obnesla ; po 3 in tudi 4 lepe stroke je naredila ena bilka, česar se na vrtu vsak lahko prepriča, kakor tudi o lepoti in debelosti španjske zlatorumene Čebule, ki je iz semena tako debela izrastla kakor naša navadna izraste v druzem letu ; drugo leto bo spanjska gotovo najmanj 1 funt tehtala. Jož. Vode, oskrbnik. Gospodarske novice. Deželna razstava v Gradcu 1. dne septembra ob 11. uri dopoludne so v Gradci z najvecjo svečanostjo odprli deželno razstavo štajarsko. Svitlega cesarja preuavišeni brat, nadvojvoda Karol Lu-dovik je to storil kot pokrovitelj velevažnega podvzetja. Od 1. do 8. septembra vršila se je razstava grozdja, sadja in pridelkov vrtnarskega društva; od 3. do 5. septembra pa razstava konj, — od 16. do 20. septembra se odpre razstava mlekarskih pridelkov, — od 17. do 19. septembra razstava goved, ovác, svinj in kóz, — od 17. do 21. septembra je štajarski vinski sejm, — od 20. do 23. dne septembra je razstava krompirja, — od 23. do 30. septembra je razstava bučel, — od 23. do 30. septembra druga razstava grozdja, sadja in pridelkov vrtnarskega društva, — od 26. do 28. septembra razstava psov in perutnine. Celi mesec je videti razstava rib, — od 20. do 24. septembra je drugi poto- valni shod avstrijskih poljedelcev in gozdarjev, — od 25. do 27. septembra pa osnovalni zbor za avstrijsko sadjerejsko društvo. Z razstavo je združena loterija z dobitkami ; vsaka delnica veljá 50 kr., izžrebanje do-bitek bode 29. septembra. Od 3. do 5. septembra se je vršila razstava kónj, to pa jako izvrstno. Konji bili so razvrsteni v 5 kon-jerejskih okrájev; 1. okraj obsegal je konje noriškega plemena iz okrajnih glavarstev gornje in srednje-štajar- skih ter je bilo 35 dařil odkazanih v znesku 880 gold.; 2. težki vprežni konji iz srednje Štajarske in Slovenskih goric z 32 dařili v znesku 625 gold.; 3. težki konji vprežni in ježni iz ljutomerskega okraja z 20 dařili v znesku 480 gold.; 4. lahki konji vprežni in ježni iz spodnjega Štajarja z 19 dařili v znesku 440 gold.; 5. težki vprežni konji iz celjskega in slovenje-graskega okraja z 23 dařili v znesku 582 gold. Vkup vseh dařil bilo je 129 v znesku 3007 gold. Razstava pitane Živine na Dunaji. Bode prihodnje leto od 8. do 10. aprila. To je prva razstava pitane živine (Mastvieh), katere se morejo vdelež ti živinorejci iz vseh avstrijskih in ogerskih dežel. V razstavo se jemljejo goveda, ovce, prešiči in pa perutnina. Kdor take živine hoče poslati v razstavo, mora svoj oglas zadnji čas do 1. svečana prihodnjega leta poslati glavnemu odboru za razstavo pitane živine na Dunaj (Central-Comité fur die Mastvien-Ausstellung in Wien, I. Herrengasse 15.) Kako ljudski učitelj svoje uíence ucí skrbeti za tiče. Nek francosk ljudski učitelj je med svojimi učenci osnoval „družbo za varstvo majhnih tičkov in pokonča-vanje škodljivih mrčesov". Ta družba razpada v 5 raz-redov in vsakemu razredu je odločen kos zemlj e, na kateri imajo društveniki čuvati, da nihče tičjih gnjezd ne zalezuje in pokončuje, ter da tički pozimi lakotě ne trpijo. Vsak društvenik, ki kako gnjezdo pokonča, je prvi pot dobro ozmerjan, drugi pot pa ga iz društva izključijo. Zadnjo oštro zimo se je ta družbica tako koristno skazala, da je bilo 55 gnjezd pod njenim var-stvom ohranjenih in veliko mrčesa uničeno. Tako se fantiči dejansko vadijo natoroznanstva in pa ljubezni do koristnih tiČic. Naj bi tudi naši slovenski učitelji take družbice snovali ! Ovcjereja v Rusiji. OvČjereja je na Ruskem vážen oddelek kmetijstva. Ovác imajo ondi okoli 48 milijonv; med temi je 13 milijonov ovác s fino volno, katero v 550 domaćih fabri-kah predeljujejo v različno blago. Slovensko slovstvo. * Poklic in naloga notarja. Sestavil in založil dr. Albin Po z nik, c. k. notar v Novomestu. V tej drobni knjižici, ki stane le 5 krajc., vrli rodoljub v pravilni slovenščini razklada vse slučaje, v katerih naj se naši ljudje ogibljejo zakotnih pisačev in v svoj lastni dobiček obračajo naravnost do notarjev. Zato jo toplo priporočamo še posebno našim kmetom. * Spominek na zlato meŠo visokor. gosp. dr. Jožefa MurŠeca Zivkovega, prvo v sv. bolfanski cerkvi 5. sept. 1880. V Gradcu. Sam založil. 1880. Tako je naslov drobni knjižic;, katera je prišla na svitlo v spominek, ki je naznanjen na njenem naslovu. Knjižica obsega mične pesmice, deloma pobožne, deloma podučne in deloma zabavne. Narodne stvari. Še enkrat o novem številjenji ljudstva. Unidan smo obžalovali, ker se vlada ni mogla od-ločiti za to, da bi se bila v novi popis ljudstva v našem cesarstvu privzela tudi rubrika za narodnost ÍP 298 ljudstva. Da se temu ogne in dobé nemško-liberalci katere zvonik je najviši v Evropi, znašajo, kakor .,Wo-koneesijo, vzprijel se je v številjenje samo jezik" chenblatt fîir Architekt, und Ingen." poroča, nad 40 mi- ) ka terega kdo govori, kar pa nikakor ni jedno in isto lijonov mark (1 marka je po našem denarji 60 krajc.)- vendar tudi še s tem zadovoljni Cerkev se bode z veliko svečanostjo po doiočbi nem- škega cesarja odprla 15. oktobra t. z naro dno s tj o. niso nemško liberalci. Berimo, kaj zoper to piše dunajski se nemčurski „N. W. Tagblatt" tako-le: „V tem, ko se je postavil pri ljudskem številjenji leta 1857. v to rubriko: jezik, je postavil sedaj vá-njo: jezik, katerega kdo govori, in pojasnilo državnega zakonika veli, da se ima zapisati tisti jezik, katerega se poslužuje kdo v vsak- politika je zdaj Nasi dopisi. Kaluge na Ruskem 27. avg. (Konec.) tudi veliko bolj blagovolj Vnanj Rusij danjem navadnem občenji. To na videz nedolžno do- nego je bila še ni davno tega. Pričakovali smo vojne s ločbo bodo v vseh okrajih, kjer se dva jezika govorita Ki tajcem. Lani, kakor j in kjer je vec ali manj boja za národnost, národni Kitajem kulžinski dog y Ruski cesar Rusij skleniia s ta dogo elementi obraćali brezobzirno sebi v korist, zategadel je v Livadiji podpisal in potem se je odpravil kitajski pores nujna dolžnost nemškemu narodu, da obrne po- slanec Cung-Hau v Peking z njim. Al kitajska vlada zornost na to stvar. Po okrajih, kakor na priliko, v t« uu5utui i« ^ ovvjoga ^uomu^ vuug-uau-a velicem delu Ceske, Koroške, Kranjske, južne obsodila na smrt. Na to so hiteli pripravljati se na HP m a 1 n K a lrî av» i! lYiûTto nnnUiTTolnî aKq rlû^ûl no íú^ílro X7f\^ n r\ nr^aoKn f\ \r I4i f o il o fnrlî tt Pnoîîi VI 1 n /^i VI rS N 1 * * « « v ta dog gla ter svojega poslanca Cung-Hau Tirolske, kjer umevajo prebivalci obá deželna jezika, vojno, posebno v Kitaji, a tudi zem rok mnogo rusk ega brodovj Rusij bode številni komisar kar poljubno krstil koga za Ceha ali Nemca, Slovenca ali Nemca, Italij ana ali Véliki ocean. Med tem je přišel poleti v Petrograd niso držali kri uže odplavalo v mu ~ -~ • . —. — ----;'-----j---— . . ----- —; — j r-^ * -- Nemca. Po mestih, kjer popisavajo naznanilne liste kitajsk poslanec Tzeng z novimi kitajskimi terjatvami a vse gospodarji, se kaj tacega ne more pripetiti, gače je na kmetih, kjer tako zvane „zápisnice dru- u med katerimi je bila prva, da novo pogojevanj i pl- ima biti v Pekinu Rusij Kulži je stavila nasprotne terjatve sejo komisarji ter po kratkem vprašanji osób, umejočih in sicer take: Cesar bo sprejel kitajskega poslan oba deželna jezika, po svoji volji določujejo narod- novo pogojevanj nost. Zeló se je bati, da bode národna stranka resno kakor hitro bo kitajska vlada izpustiia prejšnjega po napela vse moči, m se bo začelo in dognalo v Petrogradu t dobiti takovih komisarjev, kateri se slanca iz ječe ter mu vrnila vse prejšnj kažejo udáni národni stvari ter jim je do tega, število časti tem so se nekoliko tednov potezali pravice Tzeng m nenemških stanovalcev po moči z viša ti, a število po 400 rubljev vsak dan za telegrame plačeval na- adnj mir > nemškega elementa koiikor se dá znižati. Po deželah kjer sestavljajo zápisnice češki, slovenski ali italijanski komisarji, je njim na voljo dano, dati lice narodnosti, dala ruskim terjatvam. Tzeng se je te dni představil cesarjevih milih je kitajska vlada sprevidela, da boljši je gotovi nego zeló dvomljiva nada na zmago, ter se je po > J^ "J*"* ™ J" v^cvui ----------- --J-----* Zatorej ima biti nujna dolžnost nemški m občinam, cesarju v Carském selu ter je bil po društvom in korporacijam, da nadzorujejo komisarje ter besedah do solz ginjen se vpirajo z vsemi postavnimi pripomoČki proti tlača- Narodni praznik so postali v nom národnostnega sleparstva. Rusij ne redki „Neizprosljive sodnice" Letos je bil posebno zanimiv Puški nov praznik. Ruski je Aleksander pi. Humboldt imenoval številke ljud- liberalci tudi tega narodnega praznika niso pustili brez ske statistike, in „ponarejena številka se maščuje škandala: Turgenjev in Krajevski (vrednik ,,Golosa") nad ponarejalcem". Vidi se iz tega, kar dunajski „Tagblatt" piše „pro domo" Nemcem, da vlada s svojo ,,vrzéljo" ni postregla sta na napitnico Katkova odgovorila s tem, da sta obsedela na svojih stolih, med tem, ko so drugi vstávši s kozarci trknili U.ULL1U i.1 O LLUJ C l-Lt, Vit* ïlftua o ovuju i-li jJ wo n v^ia« « '»■^"«i *»au»u - VSÍ CaSOpioi , aaj\ui Ola V jčlUVJl | UUiVl, no beni stranki, nego da je le dala povod različnemu tako tudi liberalni, so strogo obsodili to liberalno suro- kakor slavjanoljubivi nezadovoljstvu in poznejše, ko se izvedó rezultati šte- vost. Za Pušk spominek se nabralo 112.000 viljenja, razliČnim obsodbam. Nemški liberalci, ^»j^ * ---, xulcu acm se uže naprej neugodnega uspeha, sumničijo to naredbo bil nekoliko dni v Moskvi in zapazil sem, da moskovske 1 • V • bojeći rubljev; porabilo se je pa nekaj čez 90.000. Poleti sem in imajo strah pred številnimi komisarji. Mi pa mislimo, gospice še zdaj pokladaj vence in pk da nam se je pri zapisovanji narodnosti še veliko bolj prekrasnega spominka velikemu pesniku na podnožje bati urađnih komisarjev in pa ponemčevalnih renegatov To U je tedaj ni v tem , da dunajski dopisniki ruskih sedaj dodelana. Stroški zidanja te velikanske cerkve, naju niso mogli v pismih vračati z Dunaj casopisov v Rusijo 299 Al čujte, kaj se se nam zdi čudno: dunajski dopisnik gold, za zavod zložila; sicer pa je bilo poslopje nekega slovenskega časopisa je prejel naš telegram v popolno drugem konceptu, a ne v takem, v kakoršnem blago zavarovano. Presvetli cesar je podařil in z a so ga přejeli dopisniki ruskih časopisov: on je našem telegramu Ruse, ~ našel v morski hospicij zažovaste na otoku Grado-u 300 gold. Sprejetih je bilo letos v ta privatni hospicij — ki ga oskrbujejo usmiljene sestre — 47 žovastih Slovenca?! Da je v telegramu našel samo „enega Slo- dečkov in deklic, ki so se (letos s posebno dobrim vspe- .. . • i • • • 1 * i î i v « n i • • • i t » « . 1> Poljake, Nemce samo enega venca to razumlj kr sem tega sam, ker sem ime Ka po poti s telegrafnega svilka padel; al od kod novani dopisnik'vzel „Poljake in Nemce", tega si lugi nam zdi tudi to, čemu hom) 47 dni v morji kopali. Za popravljanje kapucínské cerkve v Gorici je podarilo Njihovo veličanstvo 500 gold. Kar se tiče naše volitve za lt uvpiouiu. ' ^ v/*^wv, , -----w v - U.ai DO lltC UčtSC V U 1 i l \ nikakor ne moremo raztolmačiti! Prav čudno se državni zbor (27. dne t. rn.), ne vem druzega imenovani dopisnik tište ki so srečno, dasiravno brez mene mos gospé in gospice, prispele iz Kaluge na dunajski praznik, krstil za ko to, kar ste „Soča" in „Edinost" poročale. En kandidat } ) kovske dame' lika, ko bi One je začel po moji misli kandidovati prezgodaj pozno. Bolje bi bilo, da bi se bila brez časniških pre- drugi pre one bile Moskovičank ta čast tudi ne gre, in prav nič jim pravijo , da čast bi jim bila ve- pirov edinost dosegla na tihem. 9 ker ni žal, da so ke. Vrh tega, ko so dale svoje podp > Jim Ka- tele- Mozirje na Stajarskem 10. sept. M. Tisoč gramu slavjanski akademični bo pa otročj mladeži, mislile so, da to letnico vpeljave slovanskega cerkvenega jezika smo tukaj praznovali dne t. m. s slovesnim cerkvenim opravilom. Pri sv. opravilu so peli čitalnični pevci slo- ljuden dokaz njihovega iskrenega sočutja, nikakor vensko mašo. Trg je bil v znamenje pomenljive na-niso pričakovale, da se bo kak dunajsk dopisnik po rodne svečanosti z mnogimi národními zastavami okin- šalil z našim telegramom. Prav takih misli sem čan zvečer pa je priredila tukajšnja narodna čitalnica VUUUj G oaill U uaoil-u u^v/^iumvui. , u v vuci [JOj JC jJI li CU.UCI tUtVčt J 9LI j čt LlalULlIia l bil tudi jaz, ko sem jih prosil podpisati se pod telegram, slovesno besedo s krasnim slavnostnim govorom M Gorici 12. sept Ljublj in Bole Videm lepim petjem in prijetno glasbo. Mnogobrojni gostje so jako zadovoljni zapustiti narodni dom, v katerem se je tako Proti vzhodu sem bil šel se sprehajat ali prav za prav dostojno vršila slovesnost v hvaležni spomin našim pr sprevajat se in od zahoda sem se povrnil domů bvet okrogel. Pa ne okrogel, iciuuo iuui ac v ucivcui uiu^ciu. jj^kxkj jj^ tv>, prugu uu spuurijega kak strah so Avstrijcem in sosebno Slovencem laški njo savinsko dolino temuč tudi v tem naravnem zmislu je svet Inženirji južne železnice viru slovanskirn blagovestnikom sv. Cirilu in Metodu. se v nekem drugem Kdo ne vé m e r ij o novo železnično progo od spodnjega Drauburga čez šaleško in spod- v irredentarj nevarni in lejt ko nekateri tistih, ki se irredentarj jaz sern se prepričal, da so manj zneje izpeljala uovaiui , uv/uwivii bxwu.ax , i*. Videmci so od leta 1848. razvpiti bojé 9 to Bog C e lj e. ve. 9 lianissimi tar j i da so naj huj ši ,,ita irreden podvzetniki uže večkrat. Gotovo pa je Ali se pa bo tudi po-Merili so to progo razni da nas okraj 9 ali — kakor jim zdaj pravijo sem se te dni drzno po Vidmu sprehajal v«. »uv/iviMv, £jai jo , v*«» uao UAia zeló potřebuje železnice ; ako je kmalu ne dobimo ostane na občno škodo svetovnemu prometu oddaljen. * 9 9 Pesniške doline na Stajarskem sept. Sve- ljudi indirektno celó dražil s tam nenavadno svojo nošo čanost o priliki zlate maše precast, gosp. dr. Jožefa (di „přete tedesco"), hodil sem celó pp kosarnskem dvo- Muršeca 5. dne t. m. se je veličastno in veselo vr- rišči na Gradu in sumljivo se oziral in po svoj ljudi in reči opazoval ďilo, povsod adi in nič žalega se mi ni zgo šila. Kaj enacega še v tem kraji nismo doživeli. Rojstna vas gosp. jubilantna Biš se je z mnogimi narodnimi sem zadel na vljudnost, kakoršna se spo- zastavami in z dvema slavolokoma okinčala. Vaščani bilo med „deutsch Přišedši nam in dobi tujcu — popotniku. Drugače krainerskimi" irredentarji v Ljublj----- ^ f_____o^ ra«u ^^^ reč vaGorico nazaj, pregledam nekaj starejih časnikov belooblečena nježna deklica je zlatomašnika pozdravila in kaj najdem? so uže v soboto na meji slavnega rojaka slovesno spre jeli in se mu poklonili. Gromovito so pokali topiči da sem bil tudi listovskem „parteitag na pri nekem fed Dob Do z lepim nagovorom izročivši mu šopek cvetlic. sihmal sem kot optimist menil, da tista dop nedeljo zjutraj se je zbralo od blizo in daleč nad 5000 ljudi in mnogo odličnih gostov; imenujemo samo mi- ska klika, ki gosp. deželnega predsednika Winkler-ja lostljivega knezoškofa lavantinskega, prečastite gospode : pada vidim 9 da neumna, zabita, buteljska. smesna hudob 9 9 zdaj Ve Novice" ste vohune iz- viuiui, ua jo iiuuuuua, „oo^ »vuuuv, niKa i\osar]a iz mariDora vrstno zavrnile. Zalostno je, da v lepi kranjski deželi ^ana Čučeka iz Jarenine prošta Modrinjaka iz Ptuja, kanonika Orožna in kanonika Kosarja iz Maribora, Tuteka od sv. Lenarta. de- ne sme slovenski Člověk iti ne na božj pot 9 ne na 9 in Krambergerja iz Vorave 9 prehod ali na vrček piva ) da ne sme tovariš s tovari vseučiliščnega prof. Klingerja iz Gradca itd. Pr vo bilo je 9 da so knezoškof blagoslovili Št. Bolfansko cerkev 9 sem, prijatel s prijatlom kam peljati ali kje pogovarjati katera je vzlasti na stroške zlatomašnika dobila nov se, da ne bi jim bil vohún za petami in da ne bi letel cez tjihove lažnj telegram ali dopis v kak ne- sramen časnik. Kaj to so „kulturtráger ludi 9 pr Ubog nas v obok, glavni oltar in mnogo druzega kinča. Potem je imel gospod jubilant svoj vhod v cerkev, spremljan od Kranjska, da mores take ljudi rediti Gorici smo doživeli v 20 letih dokaj prepirov med Lahi velike množíce vencanih deklie in 30 duhovnikov. volok pred cerkvijo je imel napis: Sla- in Lahi, med Slovenci in Slovenci, ali pa med Slov Bog Vas v1 • zim y zlatomasnik blagi1 t f in Lahi, ali v take perfidnosti ni zašla nikdar nobena stranka. Druzega nimam dodati tem vrsticam i pater Greuterj pfu Gorici imamo te ko no- Bog Vam plati, dobrodelnik dragi l cerkvi je krasno popevalo cecilijansko društvo župnika Pučka iz Polenšaka. Pridigovali so knezo- vice in starice. Přetekli četrtek I v V • 1 tre s c il trel dne tega meseca) v Grad in daj šče na menu; od strehe do 1. nadstropj tukajšnje dekliško e bilo vse poslopj t v škof sami, slaveč obilne zasluge gosp. jubilanta kot zglednega duhovnika in domoljuba. Po opravljeni službi Božji je bil obed za gospodo v farovžu, za sorodnike ekaj pohištva so řešili. Deklice in gojitelj je vse zgorelo, samo mm ^ * * • US0Q1- zlatomašnikove pa v hiši njegove sestre. Izmed napitnic v farovžu omenimo ono na sv. očeta 9 na cesarja 9 na sestre — so srečno ušle. Mestni gasilci so se o tej priliki slabo obnesli, čast pa gre Ritterjevim gasil- ki so vsaj kapelo in bližnja poslopja ognja obva knezoškofa, na gosp. jubilanta. Posebno v srce segle so navzočim krasne besede gosp. kanonika Kosarja, ka- ce m , rovali * Tudi naš Gosp. Ritterj rodbina je koj tišti dan 3000 Kamnik željno pričakuje železnice iz Celja* Vred. - 300 teri je ob enem gosp. Muršecu v imenu lavantinskega duhovstva izročil prelepo adreso. Veliko navdušenje je obudila tudi veličastna čestitka „Matice slovenske" iz Ljubljane. Izmed obilnih čestitk omenimo še one slovenskih štajarskih poslancev, društva sv. Mohora, celjske čitalnice, podpornega društva v Celji, trga Mozirja, dr. Jan. Bleiweisa, dr. Stef. Kočevarja, Dav. Trstenjaka in druzih. — Večina gostov se je radovala in častila zlatomašnika do večera, ko se je napravil krásen ume-talni ogenj. — Drugi dan je častiti starček služil slovesno črno mašo za pokojne sorodnike, in se v društvu rojakov podal potem na pokopališče, kjer počiva draga mu mati, in kjer si je izvoli! sam mesto, v katerem žeii — sredi med svojimi ljubljenimi krajani — kedaj v miru počivati. Mi pa kličemo: naj še nam ga mili Bog ohrani tako krepkega, kakor je zdaj, mnogo, mnogo let! Narodu in gostom ostane 5. dan septembra v bla-gem spominu. — V torek se je odpeljal gosp. dr. Juž. Muršec v Ormož in Jeruzalem, da se je udeležil svečanosti, katero so zedinjeni Slovenci in Hrvatje priredili v spomin njegovega dragega prijatla, slavnega Stanka Vraza. Iz Planine 10. sept. — Naj bi bili nemškutarski gadje, ki narodu našemu priljubljenega c. k. deželnega predsednika g. Winklerja nepristano pikajo, le-sem in v Logatec prišli 7. dne t. m., pa bili bi videli in slišali, kako srčno je bil tù in tam sprejet. Pok mož-narjev, slavoloki in druga vnanja častna znamenja niso nič druzega, ko le dokazi, kako srčno poštovan je mož, ki je prvi na čelu kranjski deželni vladi, ki more z ljudstvom našim v njegovem milem jeziku brez tolma-čev občevati, da mu potoži, o čemur pomoči želi, in ki pa tudi res blago srce ima za nadloge naše. Zato nam ga dobrotni Bog ohrani mnogo mnogo let! Iz Cerknice 10. sept. — Mnogobrojnega in izbor- nega občinstva iz Cerknice in njene okolice přivábil je 8. dne t. m. poziv cerkniške čitalnice, katera je ta dan slovesno obhajala svojo oble tni co. Da se je sešlo toliko domorodkinj in domorodcev, temu povod je bil prezanimivi program, katerega so izvrševali izvrstni so-delavci in sodeiavke, pa tudi tužna vest, da bode predsednik čitalnice, izvrstni operni pevec g. Fr. G e r b i č letos tukaj zadnjikrat pel, ker zapustí domovino, odpo-tovaje v Nemčijo. Navaušeno pozdravljen je bil tudi slavnoznani skladatelj „Napreja", naš rojak g. Davorin Jenko iz Belegagrada, slučajno v Cerknici nazoč. Iz Ljubljane sodelavali so pri besedi gospâ Valentova, g. pevovodja Valenta in osmerica čitalniških pevcev. Ne bodemo na drobno popisovali posamesnih toček programa , le omeniti hoćemo, da so bile vse pevske produkcije , kakor tudi navdušeni govor gosp. Resmana, igra na citrah gosp. Lavrenčiča in deklamacije gospé Albine Valentove z veliko pohvalo sprejete. Tudi igra „Berite Novice" igrala se je prav gladko in v priznanje vseh igralnih moči. Po besedi trajal je ples do zore. — Obletnica cerkniške čitalnice ostane po vsem tem vsem pričujočim v vedno prijaznem spominu. Odhajajočemu izvrstnemu pevcu in priljubljenemu predsedniku Ger-biču pa kličemo: „z Bogom" in „na svidenje pri- bodnje leto!" Izpod Ljubljane. (Svarcev najem vžitninskega davka v ljubljanskem mestu — nov davek.) Mnogo pritožeb se sliši ocestninizaživino, ki se mora na ljubljanskih mitnicah naprej plačevati. Ta naredba je po eni strani dobra in pripravna, po drugi pa precej krivična. Dobra in pripravna zato, ker vozniku ni treba več ko enkrat paziti na plačilo, ali noter ali ven. Krivična pa je, če na priliko o sejmu kmet žene par volov, od katerih plača naprej za noter in ven, na sejmu jih pa prodá ljublj anskem u mesarju. Ali ni mitničar sedaj na dobičku za desetico, ki jo je za ven uže naprej vzel? Mislil bode kdo, da je to malenkost, al kdor to misii, naj preračuna, koliko živine se vsako leto iz dežele v mesto pripelje in tù pobije, tolikrát po 5 kr. je mitnica za svoj dobiček preveč vzela. Kdo drug je na zgubi kakor kmet? Pred Švarcem tega ni bíio! — Moj so-Bed dobi po železnici večkrat vina iz Hrvatskega, ki ga je pa treba skozi mesto spraviti na deželo. Tu je mitničarjem velika skrb. V prvo je voznik prašan: ali bode mogel za vino, koiikor je treba, denarja depozi-tirati. Ce pravi, da ga nima, takoj je voznik v veliki stiski. Plaćati mora onemu , ki gré ž njim do druge mitnice, koiikor mu diktira. Sprvič bilo je zadosti 4 kr., lansko leto uže 10 do 20 kr., no, letos se ve da manj ne sme biti ko 30 do 50 kr., in za gotovo je pričakovati, da bodo kmalu spravili na goldinar. Tega pred Švarcem tudi ni bilo. Ali mitničarji nimajo tarife? in če je nimajo, zakaj se jim ne naredi? Sl. vredništvo bi pa še prosil, naj bi blagovolilo nam povedati : Ali so taki, ki vino z železnice le skozi mesto zopet na deželo spravljajo, res dolžni ono poljubno tarifo plačevati, ali ne bi jim morali mitničarji to brezplačno storiti? Tega nikakor ne umemo , ali Svarcev najem iz svoje moči to delà, ali mu mesto to vse dovoljuje?*) Iz Ljubljane 14. sept. — V zadnjem našem listu smo velečastno cesarjevo potovanje po Českem in v Galiciji imenovali „zmagoslavje one politike medna r o d ne mirne sprave", ki je cilj grofa T a a f f e-a. In res! Cem dalje potuje Nj. veličanstvo, tem več dobiva sijajnih dokazov srčne udanosti do sebe in pre-svitle habsburške rodovine; nikjer med narodi ni sluti razpora, povsod le sloga v entuzijastičnem sprejemanji cesarjevem! Politična notranja situacija je tedaj — to je iz vsega razvidno — Čedalje ugodnejša. Grof Taaffe-ova veljava prihaja tem večja, čem večja postaja njegova naloga; podoben je onemu atletu, ki je v borbi čedalje močnejši prihajal, čem dalje se je boril, S tem, da je vse natolcevanje vladi protivnega časni-štva in silohlepnih voditeljev liberalne stranke na laž postavil in nespotikoma pa polagoma postopal, nikogar o pravicah njegovih žalijoč, je grof Taaffe vpliv vseh teh nasprotnikov bistveno zmanjšal in mišljenje onih ljudi, ki so zmotljeni bili po zabavljivih časnikih in po lažéh druzih huskarjev, zopet na stran pravega izpo-znanja obrnil. S spretno svojo politiko je v istini uže zdaj 8tvaril močno vlado, kateri se ni propada bati, če bode konečno na to delala, da se dej ans kim narodnim potrebščinam posameznih narodov velike avstrijske države zadostuje in ne bode nezaupanja nobenega naroda, tudi nem-škega ne, izbudila s tem, da narodom po k|ratkovidni politiki ali zlovoljo pritrgane narodne pravice zopet povrne. Narodi, zava- *) Čeravno bi najbolja pot o tacih in enacih pritožbah bila ta, da se prizadeti obrnejo do dotične gospóske, vendar na to vprašanje odgovorimo to le: ,,Novicama je le toliko znano da cestnina se od nobene neuprežene živine (Trieb-vieh) n e sme pobirati ob enem za ven in noter v mesto, in da je podvzetniku daca ostro naročeno, blagó, kakor vino itd., ki se pelje skozi mesto, spremljati , koiikor je mogoče, ne-mudoma in brezplačno. — Sicer pa moramo nujno pri-poročati, naj bi dacarji, ki so zmerom s prostim ljudstvom v dotiki in ki sploh slovenski jezik bolj umejo kot nemški, v slovenskem jeziku uradovali. Tudi bi se mnogo pritožeb in prepirov med mitničarji in dacarji odvrnilo s tem, ko bi sl. finančna direkcija skrbela za to, da finančni ukazi in kazenske postave pridejo na beli dan tudi v slovenskem jeziku. Nikar vendar ne odbijajmo domaćega jezika, kjer je silno potreben ! Vred. 301 Odbor je zahvalno na C^l A 1 % 1 i pred f o rova ni v svojih pravicah in řešeni strahu po- omisiiti si plemenskega bika. nemcevanja, se v patriotíčni zavesti, da ko- znanje vzel poročilo gosp. dekana Struceljna rist veledržave je v marsikaterem oziru odvisna od ednine sednika kmetijske podružnice notranjske Bistrice občilnega jezika v celi državi, ne bodo upirali tej ednini, vod nj a ku Trnovskem, ter to temeljito poročilo izročil katera dejansko uže zdaj veljá, a žalibog one meje c. k. deželni vladi. Prvi strah otrtniuši na Kranjskem se je zdaj nekoliko polegel, kar je 12. dne t. m. gosp. Rih. presega, katere korist državna zahteva. Cem veči je kulturni razvoj, katerega skupna država po9amnim narodom dovolj uje in zagotovlja, in tem manjše je uniče-vanje narodnih pravic, ki je vseskozi bilo cilj prejšnje da je na strankarske vlade, tem manj se bodo posamni narodi upirali proti nemškemu jeziku, kateremu na vso moč nasprotovati so dozdaj prisiljeni bili zato, da so narodni svoj jezik, svetinjo vsacemu narodu, branili popolnega pogina Dolene odboru družbe kmetijske poročal 112 mestih vinograde natanko preiskaval, pa nikjer ne najmanjšega sledu o njej našel. Bolj sumljive gorice okoli Cateža priée! je preiskavati 13. t. m. Od gosp Ogulina t. m. došlo poročilo, da je iz Novomesta nam pa je 13. dne začetkom tega meseca skoro (Iz deželnega odbora.) seji dne t. m. se je gosp. Semen, okrajni sodnik v pokoji, sprejel za po- Gledé si- močnega koncipista pri deželnem odboru, rotinskih ustanov se je sklenil v načelu, da se ustanove za Lichtenturnovo dekliško sirotnico pomnožé in se bode tudi kakih 40 dečkov oddalo v drugo sirotnico , ki se bode še letos ustanovila. Poleg tega se bode tudi še nekoliko sirotinskih ustanov izplačevalo v vseh nogradih okolice novomeške se pricelo trtam perje nenavadno hitro sušiti. Natančna preiskava je kazala glive (Pilze) na perji, deloma tudi na grozdji samem in na trsji. Podobna je ta prikazen paležu; na vadni palež (sphacelom ampelinum) ni y ampak 9 .Clado- y kakor doslej » na roko. seji 10. dne t. m. se je ustanova za vrb or ej o na šoli obrtnijskega muzeja du-najskega oddala Jauezu Rode-tu iz Ljubljane, ustanova zarezlanjelesá se vnovič razpiše po okrajih kočevskem, ribniškem in velikolaškem. (Prebivalce teh okrájev opozorujemo posebno na veliko dobroto te kateri je mogoče , da se važna obrtnija z sponům Rosleri". Vzrok tej bolezni je letošnje silno deževje. Da se pravo zvé, kaj je , obrnil se je gosp. Ogulin na vodstvo vinorejske šole v Klosterneuburgu in v Geisenheimu. Shod čebelarjev „pred mostom" přetekli po-nedeljek je ceno medů določil 18 krajc. za funt. Popotnega zbora kmetovalcev in gozdarjev v Gradci ne bo! — Tako danes naznanja družbi kme- tijski telegram, in zakaj ne? zato ) ker ni udele ustanove po zencev. leseno robo v korist dotičnim krajem zdatno povzdigne). Ustanova za lončarsko šolo se ni oddala > ker se m (Deželnega predsednika gosp. Winkler ja) je dne t. m. tudi občina Zgornje-Logaška iz volila za svo- noben sposoben prošnik za-njo oglasil. (lz seje družbe kmetijske 5. dne t. m. Konec.) deželni šolski svèt je po sklepu deželnega zbora jega častnega uda. Prečastiti , dr. Muršec se je z jako lju-beznjivim dopisom za poslani mu čestitki o svečanosti gosp izročil odboru peticijo učitelja Ran ta ki se glasi na svoji zahvalil „Matici slov." in dr. Jan. Bleiweisu. to (Cecilijno društvo) je imelo 13. septembra svoj namenjenih, ozir jemal na šolske vrte in dreves- četrti občni zbor. Vršil se je z malo izjemo, da so ve naj bi se pri delitvi državnih podpor, kmetijstvu nice ? odbor si je to željo „ad notam" vzel. Od- Černice v frančiŠkanski cerkvi iz raznih vzrokov od- govor gosp. župnika Mesárj a, predstojnika podružnice padle, prav po programu, katerega so „Novice" zadnjič kmetijske bohinjske, ki je bil od družbe kmetijske vab- prinesle. Ob ljen i, naj letos nadaljuje popotni nauk o mlekarstvu vcoua »v, uuaa», pu ivaicu 5C jc ptav i cpv poiy. t^u sirarstvu zunaj Bohinja, je odbor zadovoljno na petje pac ne more ljudstva iz cerkve goniti. Ob 10. vesna sv. masa uri zjutraj je bila v stolni cerkvi slo-pri kateri se je prav lepo pelo: tako in znanj e vzel. Gosp. Mesar misli, da mu bo mogoče, to uri se je v knezoškofijski dvorani pricelo zborov a nje poducevanje začeti sredi meseca oktobra in dognati ga Predsednik društva, gosp. prošt dr. Jare pozdravi na- koncem novembra v Gorjušah, Bohinjski Beli vzoče, katerih je bilo 62, od teh 32 duhovnov, mnogo Kupleniku, morebiti tudi v Podhomu; prizade- učiteljev itd., razloži dosedanje delovanje društva, spo m val si bode za povzdigo planinskega gospodarstva ves roča o društvenem glasilu „Cerkvenem Glasbeniku" in o vneti in v mlekarstvu dejansko izvedeni gospod Gorenj- orgljarski šoli, katero je obiskovalo 23 učencev, izmed cem temeljito dokazati velik dobiček, ki dohaja gospo- katerih jih je 10 dobilo spričevalo sposobnosti. Gosp. darjem iz tega, da porabijo mleko za narejanje sira in kanonik Urh potem prebere lepo pismo gosp. knezo to skupno to je ? v sirarskih zádrugah. Podružnici škofa, ki se zarad nujnega odpotovanja niso mogli zbo- bohinjski se prošnja za denarno podporo pri vzdrža- rovanja udeležiti. Potem je bral podpredsednik in taj vanji plemenskega bika ni mogla vslišati : prvič zato ne, nik društva, gosp. duh. svetnik Jan. Gnjezda svoje '—j r-----.---o" .---— —- —--------- r* * ---- v*. ^^, ^ , - ' «---- ~ -— ~ ,)~ ker odbor nima nobene subvencijske zaloge, drugič pa, poročilo, za njim je glasbeni vodja g. For s ter svoje ker je res žalostno slišati, da se postava o vzdrža- razložil, naposled pa blagajnik društva gosp. knezošk. vanji plemenskih bikov od 16. svečana 1879. leta tako tajnik Bohinec razvil svoje račune. Pri točki posa- nemarno spolnuje, da si občine skor nikjer ne omišlju- mesnih nasvetov je govoril g. L. in njemu dobro ugo jejo dobrih plemenskih bikov, ki so podlaga napredku varjal g. dr. Je. — Potem se je po predlogu g. kano- živinorejskemu. Odbor od več strani (tako nedavno iz nika Urha per acclamationem volil odbor za prihodnje Kompolj > Dobrepolj itd.) dobiva pritožbe da nimajo tri leta. Izvoljeni so: predsednik gosp. prošt dr. Jare j bikov in da naj jim jih družba kmetijska dá, kakor da podpredsednik in tajnik gosp. duh. svetnik prefekt Jan. bi družba kmetijska imela polne hleve juncev ali pa Gnjezda, glasbeni vodja g. F or ster, blagajnik polne žaklje denarja! Družba kmetijska je dobro po- knezošk. tajnik Bohinec. Odborniki so gospodje: o. i 1 I 1 1 Ivi 1 1 • • a i 11 r> • \ XT 1 • n j . i . 1 i T stavo predlagala sl. deželnemu zboru u^^u^m« ci on jo je po- Angelik Hrib ar, VJ. IXU^UUU Urtliuçi , AVCfct^J-lV^L W Uli« kopal s tem, da je občinam nakup plemenskega bika Rozman, ravnatelj L. Belar in Tome, organist in naprosto voljo dal; od tod ovira živinorejskega slikar v St. Vidu. — Zvečer ie bila prav prijetna za napredka! Zato je odbor izrekel žalovanje, da večina bava „pri Zvezdi". — Končamo pa kratko poročilo s o. Hugolin Sattner, kateliet Jan. deželnega J v VU.UV1 t«! vavi ««»V» »ujv , u« rvoiuci ba\'a „pil zj vc&ui . - zbora ni hotela sprejeti navedene postave toplo željo: Bog daj, da lepa tako, kakor mu jo je predlagal odbor družbe kmetijske, vedno dalje prodira, vedno da vsaka občina mora za 80 i većemu za 100 krav prijateljev dobi. ljnega društva srca ogreva, vedno veo to pemozi Bog in sv. Cecilija! 302 Metelkovih premij) po 42 gold, je razpisanih Stara „Presse" poroča, da kmalu se snidejo ; — kaj neki za učitelje ljudskih šol na Kranjskem, ki so marljivi v Gambetta, Gladston in Gorčakov v Nici svojem pokliču, posebno ljubezen do slovenskega jezika zopet to pomeni? v šoli in pa požlahnovanje sadnega drevja v šolskih Hrvatsko. Iz Z agr e b a. deželnem zboru drevesnicah izpričati morejo. Prošnje za podelitev take se je pričel 1. dne t. m., se je ustanovila stranka stipendije so vložiti zadnji čas do 10. oktobra pri c. k. deželnem šolskem svetu v Ljubljani. ( Vrazova sedemdesetletnica) vršila se je jako y si je dala ime „neodvisna národna stranka" » njen program je : samostojno (od Ogrov neodvisno) financno gospodarstvo, revizija tiskovnega zakona in slovesno ; ensemble cele svečanosti bil je veličasten. Si-jajno se je zopet kazalo pobratimstvo Hrvatov in Slovencev o proslavi pesnika, ki je zidal ,,most za dvie bratske grane, da u slozi prava si obrane". Prihodnjič več o tej svečanosti. (V AlojzijeviŠČe) je letos sprejeto 16 gimnazij- druzih manj važnih zakonov, bana imenuje kralj brez podpisa ogerskega ministerstva; — predsednik temu klubu je Ivan Kukuljević, podpredsednika sta Voj nović in Bernuta, zapisnikarja pa M ar j a n o vi č in Vrbanić. — V deželnem hrvatskem zboru so razde cev > in sicer 10 iz 3. šole, 2 iz šole ) iz 5. šole in iz šole. (Ljubljanska ljudska kuhinja) se ponuja, da daje slance v ljene zdaj stranke tako le: vir i lis to v je 29, ki vs glasujejo za vlado , poleg teh je še 38 izvoljenih po slancev , ki stojijo na strani vladni, stranki Mrazo vicevi ) to je y ubogim šolskim učencem za 3 gold, na mesec vsak dan kosilo (juho, meso in prikuho). Dobrotniki, ki hočejo uboge ďijake podpirati, naj bodo na to opozorjeni ,neodvisni narodni", pripada 24 po je Starčevičanov so tako imenovan ki ne gredó z nobeno stranko. Po vsem tedaj „divji", ima vlada večino deželnega zbora za se. Iz Berolina. Cesarjevič K u d o 1 f ki se U 1 L / sJ JL cr JL U V/l/l/ltW/« - V/ VwWl J V V II U U W JI i j 1 OU J< (Na vseucilisci dunajském) je lani bilo iz Kranj- pidal na vojaške manevre nemške, je bil v Berolinu iz skega slušateljev 82, — na graškem pa 41. Na Du- vanredno srčno sprejet, nemški cesar sam in cesarjevič naji zato toliko, ker je ondi mnogo Knaffl-ovih velikih nemški so ga pričakali na kolodvoru, kmalu potem pa, štipendij. ko je cesarjevič Rudolf došel na cesarski dvor, imenoval Kakor v Gorici tako tudi v Mariboru ni- gaje cesar Viljem za general-maj orj a in mu last- majo za državnega poslanca kandidata, v katerem bi noročno pripel generalmajorske epoulete. To posebno slovenski rodoljubi bili soglasni. Gorici bo menda veliko čestitanje našega svetlega cesarjeviča vzbuja na dr. Tonkli, v Mariboru neki konser- Dunaji veliko pozornost in se ugibuje, kaj imapomeniti Kaj dalje namerava „železni kancelar* Bismark s tem voljen gosp. vativni Nemec in hišni posestnik g. Bindlehner. iz domaćih tujih dežel. da je poslal svojega sina k grofu An dr assy u v Te-rebes, je tudi zastavica, kateri danes uganjke še svet Bismark menda vé, da v Avstriji noben pa- poguba ne ve. triot ne želi zveze z Nemčijo, ki bila bi Dunaja. — Slavljen povsod na svojem potovanji za Avstrijo, zato išče prijateljstva z Mag jari. je cesar 11. dne t. m. přišel v Levov, kjer so ga Po- Tursko. Zuganje evropskih vlad z vojnim bro Ijaci in Rusini enako srčno in sijajno sprejeli. Levov dovjem je vendar pomagalo, danes ima izročiti se mesto si na vso moč prizadeva, da bi o svečanostih cesarju O sinj Crnogorcem, kateri ga zasedejo s precej moc- na čast prekosil K r a k o v o. Cesar, pričujoč vojaškim nim krdelom. tem je menda zatrt tudi glavni upor manevrom je bil vrlo zadovoljen z vedenjem vojakov, in moc albanske lige, čeravno bode Crnogorcem gotovo a ni bil, kakor „Parlamentar" poroča, z opravo in sploh prestati še marsikatero prasko, predno se tam stalno oskrbo vojakov, zato se govori, da bode fml. Bienerth vtrdijo. v pokoj dejan. — Po pritisku evropskih vlad je bila Turčija sko- Cesarjevič Rudolf, ki je imenovan general- vala nekak reformni načrt za še ostale jej evropske de major, se je 12. dne t. m. podal v Ber o lin. Ministerstvo za nauk in bogočas*je je izdalo ukaz, da se ima vprihodnje v šolah veronauku več ur na teden odločiti kakor dozdaj. Ker je vsled smrti ali odpovedbe 19 državnih poslanstev izpraznenih , so deželne vlade razpisale nove volitve, ki se bodo vršile koncem meseca sep- prej- tembra in začetkom oktobra meseca. Od teh je šnjih poslancev pripadalo stranki (naši) avtonomistov, 8 pa stranki ustavovercev žele, a vlade so te dni skupno pismeno odgovorile, ne morejo biti zadovoljne ž njim, dokler v Turčiji ne dobé vsi narodi in vse vere popolnoma enakih pravic. Turek namreč še zmiraj svoj Islam hoče postaviti za državno vero, kateri se morajo vse druge vere podvreči. Dokler Turčija ne bo spolnila vseh tirjatev zdaj zedin-jenih evropskih oblasti, tudi vojaško brodovje , ki je pod angleškim nadpoveljstvom, menda ne bo odjadralo. P« ouaum uoiavuvu^v , * poslanca bila sta bivša ministra (Horst in Stremajer), eden pa glasoviti Ofen-heim, kateremu je državni zbor poslanstvo vzel. Na-dejamo se, da bode minister Taaffe učinil, kar je Listnica vredništva vili, pridejo prihodnjič. Dopisi y ki jih nismo danes obja- treba, da cesarski uradniki ne bodo pomagali pri volitvah nasprotnikom vladinim. Schmerling in vsa prejšnja ministerstva do glasovitega cbabrusa na Českem so dajali uradnikom ukaze, da so pri volitvah minister tega storil, al prepové Žitna cena v Ljubljani 4. septembra 1880. Hektoliter: pšenice domače gold 94 kr banaška na vse kriplje dělali za privržence vladne Taaffe ne bode to vemo 10 gold. 27 kr 50 kr. turšice 6 gold. 20 kr soršice 8 gold rži 6 gold. 15 kr ječmena 5 gold. 39 kr naj uradnikom vsaj to, da se ne vtikajo celó nic v volitve, ki imajo proste biti volilcem , ne pa ko-mandirane od birokracije. 19 novih volitev za pri-hodnjo večino državnega zbora ni kaj bodi reč! prosa 5 gold. 39 kr ajde 5 gold. 71 kr ovsa 3 gold 25 kr Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi naslednik! v Ljublj