PogtnJna plačana v gotovini. Leto XVI., št« 299 Ljubljana, petek 27» decembra 1935 Cena 2 E5in -.pravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica a. — reieton St. 3122, 8123, Lnaeratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tu. & — Tei 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica Št. LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. iftačunl pri pošt. ček zavodih: Ljub-8124, 3125, 81266. ijana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. NA SEVERNEM BOJIŠČU šE VEDNO OGORČENI BOJI Dočim abesinske čete sicer počasi, a stalno napredujejo proti Aksumu, pa so bile zapadno od Makale krvavo odbite Addis Abeba, 26. decembra, d. Kakor poročajo iz Desija, se na vsej severni fronti nadaljujejo hudi boji. Kljub odporu itali« janske vojske se je povsod posrečilo abesin-skim četam, da so nekoliko napredovale in na zapadnem delu severne fronte prodrle v bližino Aksuma. Posebno velik uspeh je iz-vojval dedžasmač Ajelu. ki je prejšnji teden prešel preko reke Takaze in čigar če« te so zajele večje število italijanskih tankov. Te dni je prispelo v Desie veliko število italijanskih vojakov, ki so bili ujeti v poslednjih bojih. Abesinski generalni štab je objavil, da vojske rasa Kase, rasa Sejuma in rasa Tm-ruja nadaljujejo svojo ofenzivo v smeri od juga proti Adui in od zapada proti Makali. Čeprav se italijanske čete povsod hudo upirajo, vendar prodirajo Abesinci skoro povsod. Posebno huda bitka se je bila pri Ad« di Abiju, kjer so se spopadli na nož in kjer se je Abesincem kljub močnemu odporu Italijanov posrečilo napredovati. V abesinskih vojaških krogih so mnenja, da je položaj italijanske severne vojske postal zelo kritičen in sicer zaradi obkoljeval-nega manevra pri Makali in ob italijan« skem desnem krilu v smeri proti Eritreji. Trdijo celo. da se je abesinskim sprednjim stražam posrečilo vpasti v Eritrejo. Baje so abesinske čete zavzele mesto Adi Kvalo, ki se nahaja 16 km daleč od abesinske meje v Eritreji severno od Adue. Abesinska taktika Rim, 26. decembra, d. Glede na poslednje napade Albesincev na italijanske pošlo* ja/nke sodijo, da so se Abesinci poskižili taktike, v kateri so istočasno z napadi na središče italijanskih cest izvedli tudi napade na italijanska krila, kar je zbudilo domnevo, da razpolagajo z velikimi četami. Ta abesinska tektiika jc imela za posledico, da je vrhovno italijansko poveljstvo poslalo .sedaj opreznejše in da ne podcenjuje več sovražnikove moči. V poslednjih bojih so sodelovale predvsem čete rasa Kase, rasa Sejnima in vojnega minstra rasa Miulugete, ki so bile razvrščene na področju med jeze« rom Ašangi in Amba Alagi, južno od Mahale. Cenijo, da štejejo vse te čete skupaj okoli 100.000 vojakov. Čete okoli Desija, ki jkn poveljuje negušev sin, predstavljajo drugo zaščitno črto, a čete raisa Aibate, ki štejejo okoli 50.000 mož, predstavljajo tretjo zaščitno črto, bliže prestolnici. Komunike št. 79 Rim, 25. decembra, n. Agencija Štefani j e objavila naslednji komunike št. 79: Maršal Badoglio poroča: Bitka, ki se je pričela dne 22. t. m. pri Abbi Addiju. se je končala s popolnim uspehom naših čet. Elan eritrejskih čet je prisilil abesinske čete k umiku. Sovražnikove izgube znašajo več kot 700 mrtvih in nad 2.000 ranjenih. Na itali« janski strani je padlo 7 oficirjev in 150 podoficirjev in eritrejskih askarov, 6 oficirjev in 167 mož pa je bilo ranjenih. Naše čete nadaljujejo svoje operacije v ozemlju južno od Abbi Addija, ne da bi zadele dosedaj na kak odpor sovražnika, ki je na begu. Dvodnevna bitka pri Abbi Ažidiju Asmara, 25. decembra, n. O dvodnevni bitki pri Abbi Addiju poročajo naslednje podrobnosti: Bitka se je pričela pretekli četrtek. Po italijanskih vesteh je poseglo v boj 5.000 Abesincev. ki jim je stalo nasproti 4.000 eritrejskih askarov in italijanskih milični« kov. Prvi napad so Italijani proti večeru gladko odbili. V teku noči pa so dobili Abesinci znatna ojačenja in so nato v petek zjutra-j znova naskočili italijanske bojne linije, ki so bile ponoči ojačene z močnimi žičnimi ovirami, vrečami s peskom in jarki. Poveljujočemu italijanskemu oficirju je bilo jasno, da je imel napad v četrtek samo namen, da se ugotovi moč italijanskih pozicij. V petek je stopila v akcijo tudi i ta« lijanska artiljerija. Toda Abesincev je bilo toliko, da se jim je kljub hudim izgubam posrečilo prodreti tik do italijanskih pozicij, tako da so morali topovi in strojnice ustaviti svoj ogenj. Italijanska pehota je prešla nato v protinapad in se je razvila srdita borba na nož. Abesinci niso mogli vzdržati silnega sunka italijanskih čet in so se po več ur trajajoči borbi končno v neredu umaknili. Božič na fronti Asmara, 26. decembra. AA. Božič so v vsej Eritreji proslavili na zelo skromen način. V Masaui so polnočnici prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Vojaški duhovniki so opravili služto božjo tudi na bojišču, kjer je bilo mogoče. Vojaštvu so razdelili darove. Ras Kasa dobil nalog, da preide v ofenzivo Addis Abeba, 26. decembra. AA. Reuter poroča: Tu krožijo vesti, da eo čete rasa Kase im rasa Ebhata na področju okrog Mikala dobile nalog za ofenzivo. Spopad v danakilski puščavi Asmara, 26. decembra. AA. Oddelek ita« Iijanskih domačinov iz Danakila je naletel na 150 Abesincev, ki so prišli v danakilsko pokrajino, da bi si preskrbeli soli. Po hudi borbi so Danakilci pognali Abesince v beg. S somalskega bojišča Harar, 26. decembra, d. Na južni fronti je voj&ka rasa De-ste zadeLa ob Italijanski Somaliji na zelo hud odpor, zaradi česar je nastal v r.jenem prodiranju zastoj. Na drugi strani še italijanske čete v odseku med Gorahejo in Gerlogubijem še vedno umikajo. Sestreljeno italijansko letale Addis Abeba, 26- decembra. AA. V okolici Dagaburja je skupina abesinskih kmetov sestrelila ibalijan^iko letalo Italijanska pilot je bil ubit. Kmetje so zaplenili eno strojnico in dve puški. Letalo pri poletu nad Dagaburjem ni metalo bomb. Vojvoda Spoletski v vzhodni Afriki Masaua, 26. decembra. A A. Pn sprejemu Spoletskega vojvode, ki je prispel v Ma-saiuo s parnikom »Cesare Battisti«. so italijanske vojne ladje, ki so bile v pristanišču, odplule na široko morje, kjer so s topov« skimi streli pozdravile visokega gosta in defilirale pred njim. Godlbe na posameznih vojnih ladjah so najprej zaigrale kraljevsko koračnico, nato pa fašistično himno. Spoletski vojvoda je sprejel na parniku zastopnike najvišjih vojaških, pomorskih in civilnih oblastev v Miasaui, nakar se je v njihovem spremstvu izkrcal in se med ova« erjami prebivalstva odpeljal v poslopje ko-lonijalne uprave. Z istim parnikom je pri« spel tudi Vilo Mussolini, ki so ga sprejeli Mussolinijevi sinovi, ki so že dalje časa v vzhodni Afriki kot prostovoljci. Med slovesno izročitvijo dolžnosti po« veljniika skupine lažjih vojnih ladij v vodah vzhodne Afrike Spoletskemu vojvodi, je admiral Tour v svoiemu govoru med drugim izjavil: V teh hudih časih, ki jih preživlja naša domovina, mora italijansko brodovje varo* vati in bdeti nad vojaki, ki se bore v visokih planinah. Svoje zveze bomo varovali do konca borbe z vsemi sredstvi. Novi transporti italijanske vojske Porf Said, 26. decembra. AA. Semkaj so prisipeli št j rje italijanski parniki na poti v vzhodno Afriko. Na parnik ih je tieoč delavcev in 2.500 vojakov. Nesreča angleškega letala Addis Abeba, 26. decembra, d. Letalo angleškega Rdečega križa, ki je biLo na Poti iz Kartuma. je padlo 80 km daleč o'! AcMis Abebe na zemljo, pri čemer se je pilot lažje poškodoval. V Addis Abebi pri. čakujejo prihod še dveh letal angleškega Rdečega križa. Abesinska letalska moč Bruselj, 26. decembra. AA. »Independam-ce Belge« priobčuje razgovor s francoskim letalcem Drevem, ki se je pravkar vrnil iz Abesinije. Letalec Drev pravi med drugim, da razpolaga Abesinija trenutno z 12 letali in s 15 piloti. Med njimi je tudi en fran« coski letalec in Rus Bališev. Abesinska vlada je v zadnjem čarsu naroči la velike količine letalskih potrebščin v Veliki Britaniji in v Belgiji. Na kraju pravi letake Drey, da se bo v kratkem vrnil v Addns Abefoo. Utrjevanje Dodekaneza Carigrad, 26. decembra, d. Po vesteh iz Aten pripravljajo I tali jam i na Dodekanezu nova pomorska in letalska oporišča ter grade nove utrdbe. Na otok Leros pošiljajo velike količine vojnega materijala. Kakor menijo. je na vsem Dodekanezu 15.000 italijanskih vojakov. Utrjujejo tudi obalo otoka Kapari. ki je oddaljen samo dve milji in pol od turšlke obale. Italija želi, da Francija vnovič posreduje Italijanska vlada čaka na mirovna Pariz, 26. decembra, d. Kakor znano, je v ponedeljek sprejel ministrski predsednik Laval italijanskega poslanika Ceruttija in turškega ministra Tevfika Ruždi Arasa. Istočasno je sprejel v Rimu italijanski dr« žavni podtajnik Suvich francoskega poslanika Chamibnuina. »Oieuvre« zatrjuje, da je Suvich sporočil Chambrunu isto, kar je povedal Cerutti Lavalu, namreč, da čaka italu janska vlada na nove francoske predloge, ki bi bili sposobni za mirovna pogajanja. Kakor pravi »Oeuvre«, je Laval bržkone odgovoril. da je sedaj mogoče posredovanje samo preko Ženeve v popolnem sporazum mu z Anglijo in odborom trinajstih, češ da Fr sncija nima več mandata za posredovan nje in da se mora sedaj italijanska vlada obrniti na predsednika odbora trinajstih Guinaza. Ta demarša italijanske vlade je nov dokaz, pravi »Oeuvre«, za težavni položaj, v katerem se nahaja Italija. Dvajset ton zlata, pribliižno 200 milijonov lir, ki jih je prejela francoska Narodna baraka od Italijan« ske banke pred nekoliko dnevi, priča, da imajo sankcije vsaj to posledico, da izčrpavajo italijanske zaloge zlata, ker je Ita« lija prisiljena plačevati mnogo dražje si-rovine, ki jih še mora kupiti. Tako je n. pr. nedavno skušala kupiti petrolej v Rumuniji, ki pa je zahtevala takojšnje plačilo v celoti, v zlatu. Kljub rvujnri potrebi petroleja je mogla Italija ponuditi Rumuniji samo tre® tjino plačila v zlatu, tretjino v blagu, tretjino pa šele po zaključi t vi miru. Do kup« čije ni prišlo. Na drugi strani poročajo, da močno narašča število Italijanov, ki zahtevajo, naj jih sprejmejo v vojsko kot prostovoljce v vojni proti Abesiniji. Čaka jih že'40.000. da bi prišli na vrsto. V Italiji je postalo namreč življenje tako težavno, da želi veliko število siromašnega prebivalstva rajše stopiti v vojsko, kjer bi imeli vsaj zastonj prehrano in po 4 lire na dan mezde. Končno poročajo iz Rima, da ne mine dan, da ne bi italijanska vlada podvzela kakega koraka, s katerim bi mogla zainteresirati za svojo stvar Nemčijo: Kolikor pa je zmano, Nemčija doslej ni odgovorila na Miussoflrni-jeve ponudbe; ofo priliki mu je samo spo« Točila, da bo v trenutku zaključitve miru postavila na dnevni red zahtevo povratka vseh bivših kolonij Nemčiji. O vprašanju poostritve sankcij so mnenja še vedno zelo različna. »Jouir« piše: Vloga Francije bo še nadalje v tem, da bo poizkušala ublažiti in pomiriti spor. Nisimo niti najmanj za poostritev sankcij, ker ne bi pospešila mirovnih po« gajamj. Se vedno ni izključena nevarnost, da bi velika država mogla storiti obupno dejanje, ker danes pozna samo en cilj in nove francoske predloge za pogajanja hoče samo zmagati ali umreti. Iz tega sledi da moramo ravnati čim obzirne je. Edina taktika, ki je sedaj umestna, je pomirje-vanje in pridobitev časa. Socialistični voditelj Leon Bhmri piše v »Populairu«, da pa sedaj ni nobenega upa« nja za sik leni t ev miru, evropsko katastrofo pa bo mogoče preprečiti le v tem primeru, 6e bodo države, članice Društva narodov, ohranile med seboj popolno solidarnost in če bo Mussolini videl, da je ta solidarnost krepka. Ves svet želi pomirjenja in miru, toda oboje je mogoče doseči samo v okviru tega, kar bo odobrilo Društvo narodov. Mussolini pa hoče še vedno dobiti nagrado za napad, ki mu je ni mogoče dati. List za« hteva na kraju poostritev sankcij, trdeč, da ni nobene nevarnosti, da bi mogli ti ukrepi prenesti spor v Evropo, če bodo složne velike sile, ki imajo glavno besedo v Ženevi. Seja francoske vlade Pariz, 26. decembra. AA. Dan^s je bila pod predsedstvom predsednika republi. ke Lebruma seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik francoske vlade in zunanji minister Laval poročal o medna-r<> bom Položaju in 0 delu v ženevi v zve. ai z odstopnim angleškega zunanjega ministra Hoareja. Tndiij0f da se o Lavalo. vem poročilu ni razvila nobena razprava. Po njegovem ekspozeju so ministri raz. pravljali 0 izprem&mbah in d0polnit v polnem diru na kretnico in presekal lokalni vlak. Lokomotiva, poštni vagon in prvi trije potniški vagoni, ki so bili že preko mosta, so bili močno poškodovani, ostalih osem vagonov potniškega vlaka pa je bilo skoro popolnoma uničenih. Štirje potniški vagoni, v katere je lokomotiva brzega vlaka udarila z boka, so padli preko mosta v reko. Močno je poškodovan tudi most sam« Tragika je tem večja, ker se je nesreča pripetila na božični večer. Vsi vlaki so bili polni potnikov, ki so se vračali v svoje domove. Tudi lokalni vlak je bil poln ljugi Gornje Skop-lje — Ohrid je promet še večfcio prekinjen. iz šumarske službe Beograd, 26. decembra, p. Podšumar Rcfoert Rremerštajm je bij premeščen od sreske izpostave Radi&če k greskeraru na. čelstvu v Miiirskii Soboti. Amnestija v Avstriji Dunaj, 26. decembra, n. V Avstriji je bila za božič objavljena amnestija, s katero je oproščenih nadaljnje kazni nad 1100 oseb. Med pomiloščenimi je tudi 19 ugled« nih prvakov socialno - demokratske stranke, med rujimi general Koerner, bivši komandant Schutzbunda. bivši direktor finančne« ga odbora dunajske mestne občine Breit-ner in dr. Seitz, bivši dunajski župan. Od obsojencev iz februarske socialistične revolucije je deležnih amnestije 154, od obsojencev iz hitlerjevske revolucije pa 16. Akademski klub JRZ v Ljubljani Ustanovljen s sodelovanjem Akademske zveze ter društev Danica in Zarja — V sporu v vodstvu JRZ je ml^^ JRZ kakor en mož na strani predsednika vlade Službeno ee nam poroča: Beograjski »Slovenski jug<, glasilo dijakov Jugoslovanske radikalne zajednice piše, da je bil nedavno tega ustanovljen v Beogradu khib dijakov JRZ iin d& je po izvedbi te organizacije prišlo do ustanovitve podobnih društev na vseučiliščih v Zagreba in Ljubljani, ki bodo delovala v popolnem soglasju z beograjsko organizacijo JRZ. V Zagrebu je bil ustanovljen klub akademikov Jugoslovanske radikalne zajednice »Slovenski jmg<, na vseučilišču v Ljubljani pa so bile priprave za organizacijo dijakov JRZ izvedene v sporazumu in skupno s predstavniki akademskih društev bivše SLS. »Danice«, »Zarje« in reprezentativnega društva »Akademske zveze«, s katerimi se je vršil v navzočnosti beograjskih in zagrebških delegatov tudi skupen sestanek. S tem v zvezi piše zadnj-i »Slovenski jug«: Glede dijaških diruštev v Ljubljani je zanimivo, da so dijaška društva 'na ljubljanskem vseučilišču čisto kulturna, da pa eo navzlic temu vendarle politično naslonjtena na programe posameznih strank. Zato bo s poV.tičnega stališča mdimo svojega kulturnega dela in programa, ki ga obsegajo štsatuti JRZ, to prvi čisto politični kikub dijakov na •vseučilišču v Ljubljani. Organizacija dijakov JRZ n® vseučiliščih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je s tem dograjena. Odziv dijaflcov in akademska borbenost, s katero so sprejeli ideje in programa JRZ, nam daje najboljše upe aa uspešno in trajno delo. Klub študentov zagrebške uni verze Jugo-alovenske radikalne aajednioe »Slovenski jnig< je na svoji zadnji seji gledie trenut- nega položaja Jugoslovanske radikalne zsa- jedmioe in na sporočilo g. Ace Stanojevriča, predsednika izvršnega odbora Jugoslovanske radikalne zajedmice, da ©e ne strinja z dosedanjim delom za organizacijo Jugoslovanske radikalne zajednice in poverenje v vodsbvo Jugoslovanske radikalne zajednice na čelu z gospodom predsednikom vlade dr. Milanom Stojadinovričem. notranjim ministrom dr. Korošcem in prometnim ministrom dT. Spahom- Ta «iklep je objavil za klub JRZ Stanko Benedik, kan d. med. Z ozirom na oster nastop dosedanjega predsednika izvršnega odbora JRZ e. Ace Stamolevica piše nadaVe glasilo JRZ: »Spoštujemo in visoko cenimo svoje stare veterane in politike, odrekamo pa i»im_ pravico, da bi smeli sami reševati vsa državna im poligona vprašanja. Želimo. naj bi nadaljnje politično delo pripadlo mlajšim ljudem, ki poznajo borbenost mladine va ideje in ki vedo kaj mladina potrebuje. Mladina z^upa ljudem v vodstvu JRZ in zato ve. da bo njena bodočnost lepša. Posebno jamstvo v tem oziru vidi v preizkušenem_ in iskrenem prijatelju mladine, v sedanjem predsedniku vlade in članu izvršnega odbora JRZ g. dr. Milanu Stojadinoviču. V tega moža zaupa mladina JRZ vsestransko. Ta politik kaže za mladino vsestransko razumevanje in se v te.m razlikuje od ostalih. To je skratka osebnost, ki hoče delati. Želimo tudi mi delata z možmi, kii nas razumejo in ki razumejo naše potrebe in naše želje. Uspešno delo sokolske župe Kranj Sledeč Soko^kini načelom in navodilom Tu*:i v prosvetnem pogledu dela župa nadrejenega vodstiva goji gorenjsko sokol- 1 zelo smotreno. Vsako leto se vrši župni Za omiljenje brezposelnosti v Kočevju Kočevje 26. decembra. Socialni odsek mestne občine, ki ga je Sklical na posvet g. mestni župan Lovšin Anton, je proučeval^ kako naj se pomaga številnim brezposelnim, katerih število zaradi lesne krize od dne do dne narašča-Brezposelnih ima kočevsko mesto že preko 700. Mestna občina nima dovoljnih sredstev za pomoč vsem brezposelnim. Sklenilo se je da se bo akord v mestnem kamnolomu odpovedal. Dalo se bo delo brezposelnim in sicer tako, da bosta delali dve partiji po 20 delavcev. Etaa dopoldne, druga popoldne. Za prvo silo se je razdelilo med brezposelne 16 vreč moke. Na sestanku dobrodelnih društev (Rdeči križ, Kolo jugoslovanskih sester in Vincencijeva družba.) se je ugotovilo, da so brezposelni do skrajnosti izčrpani. Rdeči križ je obdaroval že 200 otrok in mladine brezposelnih ter je potrošil že 14.000 Din. Ta denar je nabral pri prireditvah ter kino- predstavah in pri premožnejših prebivalcih mesta. Vsota, ki jo je nabral agilni odbor pod vodstvom predstojnika sodišča g. dr. Cesarka, je s tem izčrpana. Odbor ima na razpolago še toli- Smrt Petra Žmitka na sveti večer Na Štefanovo je bil ugledni akademski slikar pokopan Ljubljana, na Štefanovo. Sredi pustega, vlažnega popoldneva se je danes vršil eden tistih turobnih pogrebov, ki so tako značilni za a domači poslali na obrtno šo'o v Ljubljano. Ko ee ie tu seznanil s temeljnimi pojmi upodabljajoče umetnosti, je odšel še na umetnost.no akademijo v Prago in potem dalie v Pniro-grad. kjer se je šolal pri znamenitem mojstru Rjepinu. Dijaška leta. ki jih 'e preb.nl v tedanji Metki vsega filo-vam^keoa sveta, so ga tako živo intimno navezala na Riisiio. da da bo lahko obdaroval še je še v poznejših nrofesoistkih lehlh nffo*a- stvo vse važnejše panoge sodobne telesne vzgoce. V številnih, v sokolski župi Kranj včlanjenih edinicah se poieg prostih vaj in telovadbe na orodju goji tuiii smučanje, -aihka atletika, razne igre, pri nekaterih tudi taborenje in piavanje. Čeprav se Soje te vrste telesnih Vaj vedno intenzivneje, telovailba na orodju ni trpela, marveč napredovala, kar je dokaz, da imamo poleg dobrih smučarjev in laihkoatletov večje število telovadcev, kakor kdaj prej, med njimi tudi take, ki bo% lahko z velikimi uspehi tekmovali v najtežjih tekmah doma im v tujimi. Z nastopom zime se je začelo intenzivno notranje prosvetno in organizatoričmo delo. Prirejajo se predavanja, družabni in debatni večeri, mladinski se s-tanki gledališke predstave, koncerti, akademije, dalje se vrše seje in zborovanja, na katerih dajejo člani uprave članstvu smernice za nadalmje delo- V neideljo 15. t.m. je bila v Kranju seja širše uprave sokolske župe Kranjske, ki je biila prav lepo obiskana, žuipni starešina br. špicar ee je v lepem govoru spominjal 6mrti velikega koroškega narodnega borca Grafenouerja, katerega spomin so navzoči počastili s tem, da ®o vstali in mu zaklicali: >Slava!« Iz poročil starešine in prosvetarja br. špicarja, tajnika br. Cvara im načelnika br Rejnika je raizivitdno, kako ogromno delo se je idejni tečaj, v katerega mora vsaka edini, ca poslati dva člana ali članici, že štiri le. ta se vrši v. marcu skupni koncert vseh pevskih in glazbenih zborov v edinicah, na katerem se izvajajo iizbrane slovanske točke, pri katerih sodeluje do 300 oseb. Te koncerte je vedno oddajal Radio Ljubljana. Na ta način čujejo našo narodo pesem m glaabo bratje onstran državnih meja, ki so se že oPetovano zahvalili,da smo se jih spomnili s pemijo in pozdravom. Zelo pomembno je bilo romanje članov na Oplenac dne 1. junija, kjer simo ee poklonili manom Velikega kralja in Položili na grob vazo s cvetjem naših gora. Tudi podrobno prosvetno delo je bilo zelo živahno. Pred vrstami je bilo v vseh edinicah v prvem poiletjiu 610 nagovorov katere je poslušalo 13.717 sokols«.— pripadnikov. Dalje je bilo 51 predavanj sokolske in 28 predavanj splošne vsebine, 87 gledaliških predstav, 74 kino predstav, 58 deibaitnih večerov,4t6 zabavnih prireditev in 29 družabnih večerov, 27 akademij 4 koncerti, 6 svečanih proslav in 3 lu-t-koivne igre. Med letom je bil sestanek dru/štvenin pevovodij in glasbenih dirigentov, ki je sklenil, dia se pospešuje resna slovanska glasba in se prirejajo Dvorakovi glastbe. rap 'ouefraapis Ojiq ar ous^jgos 'iJOgoA tu bo od 27. do 30 d«£emibra v Kranju trj. dnevni prosvetni tečaj, v katerega mora v tean letu izvršilo na področju župe. Bi- < vsaka edinica poslati vsaj po dva uideie. lo je 16 društvenih predmjaških teč.ajev, katerih se je udeležilo 299 bratov in sester. Pri župnih smučarskih tekmah v Škofija Loki je tekmovalo 167 tekmovalcev in tekmovalk. Na župnem zletu v Kra-nju je tekmiovalo v vseh oddelkih 269 tekmovalcev in tekmovalk, pri župnem javnem nastopu pa je nastoPilo 14&6 oseb. Vse junaškega zleta v Sofiji se je udeležilo 66, od teh je nastopilo 20 članov in članic, pri župnih tekmah v odfbojki pa je tekmovalo 90 telovadcev in telovadk. Pri žuipnih plavalnih tekmah v Radovljici je tekmovalo 56 tekmovalcev tajnega žu-pnega izleta na planine pa se je udeležilo Š. septembra &8 oseib. Skupno je pri vseh župnih tekmah tekmovalo 553 tekmovalcev, to je najvišje število, ki je bilo kdaj doseženo v naši žiuipi. ženca. Dalje se je sklenilo, da monajo vse edtoioe imeti svoje glavne skupščine do 20. januarja 1936. in najkasneje do 30. januarja prijaviti župi novo izvoljene društvene funkcionarje. Da 6® čim prej izgradi močna notranja organizacija v e. danicah in poglobi idejno, tehnično in prosvetno delo, se bodo po društvenih skupščiah vršili p0 okrožjih v škofji Loki, Kranju , Radovljici jn na Jesenicah e. ino^mevni tečaji za društvene starešine, kasneje pa še za tajnike, blagajnike, načelnike in prosvearje. župne tekme bodo v začetku junija, župni zlet članstva, na. raščaja in dece v juliju, župni pr0svetn. dan s koncertom pa v aprilu in so pripra Ve za vse te velike prireditve že v Polnem teku. g.,M. Zaščita ljutomerskega vina Ormož, 2J. decembra. K poročilu pod gornjim naslovom v »Jutru« 0d 17. t. m. smo prejeli nas.ednji dopis: Kakor je poadrajviti vsako prizadevanje, da «e ljutomerska in sploh domača vina uigodneje paasirajo, tako je zmotno in pretirano mnenje, da bo zaščita provenijen-ce prinesla vinogradnikom rešitev iz sedanje vdmske krize. Pa/dec cen ljutomerskega vina ni posledica morebitnega rezanja in mešanja, ljutomerskih vin z drugimi manjvrednima vini, ampak nasprotno je rezanje posledica splošnega padca vinjakih cen, ker so ljutomerska vima zaradi razmeroma visokih pridelovalnih stroškov postala nekonkuirenčna, konzum pa zaradi denarne stiske išče v mnogo večji meri kakor prej cenejša vina brez ozira na kvaliteto. Zaščita »ljutomerčana« pa je zelo problematična tudi z druge strani. V slabših letinah je ljutomersko vino (kljub drugim odličnim lastnostim) kislo, da ga konziuim takega kakor je, odklanja. Računati moramo s tem, da smo izgubila trg, ki je bil navajen na ljutomerska težka, četudi včasih kisla vina in če bi ta trg dobili nazaj, se je že njegov okns med tem Potd vplivom drugih vin precej spremenil. Vinarske podružnice ter vinarski strokovnjaki bi zaenkrat ime. Id hvaležnejšo nalogo, če bi s strokovnim poučevanjem pripomogli povprečnemu ij-u-tomerskemiu vinogradniku da zboljša pridelek, zlasti z ozirorn na kislino, kajti ravno mali kmečki vinogradniki so zaradi krize najbolj prizadeti in ravno njim zaščita »ijntomerčana« v danih razmerah nič ne bj koristila, nekoliko morda le bolj. šim vinogradnikom, k.1 pridelujejo fiine, izbrane sorte. Čudno 79 tudi stališče nekaterih funkci-jonarjev ""taarske podružnice v Ljutomeru glede naziva »oranoško-ljntomersko« vimo. V eni sapi ostro obsojajo dejstvo, da se ta naziv vedno češče uporablja ter navajajo, da je od 5 političnih občin, na katere bi se zaščita Ijntomerčana raztezala le ena v ljutomerskem okraju, ostale štiri pa v ormoškem sodnem okraju. S tem je za vsakega pametnega človeka upravičenost tega naziva le Potrjena. Dobro organizirano ter uspešno delujoče vinarsko zadružništvo je v sedanji vinski krizi ed-i. no zmožno kaj storiti za izboljšanje m i-zeraega stanja vinogradnikov. Premestitve v poštni službi Beograd, 26. decembra. p. v poštni službi so buli premeščeni kontrolorka Marija Mohorčič od pošte Ljubljana UL k poštni direkciji v Beogradu in višji kontrolor Karel Hribernik iz Šmarja pri Jelšah na pošto Maribor I. oba po lastni prošnji po službeni potrebi pa višja kontrolorka Mohorčič od pošte Maribor I. v Šmarje pri Jelšah. Odlikovanja Beograd, 26. decembra, p. Z redom Ju-goslmvenske krone 3. stopnje je odlikovan dr. Janko Bedekovič, predsednik upravnega sodišča v Celju z redom sv. Save 5. stopnje pa upokojeni pisarniški uradnik pri sreskem sodišču v Prevaljah Jurij Vrhovnik in upokojeni višji uradniški oficijal pri državnem tožilstvu v Mariboru Martin Trojner. Vremenska napoved Norosadska vremenska napoved za petek: Oblačno, dež na severu, vetrovno, temperatura se bo še dvignila. Spominjajte se CMD ko sredstev, kakšnih 20 otrok. Odboru je prispevala kr. banska upra/va 400 Din. Vincevcijeva družba je dobila sicer od kr. banske uprave 2000 Din, pa je ta vsota tudi že skoro izčrpana, ko je toliko potrebnih Ravno tako je izčrpalo Kolo jugoslovenskih sester že skoro vse zaloge. Zima pritiska huje in huje. Ljudje stradajo. Treba jim je nujne pomoči. Mestna občina se je obrnila na bansko upravo, s prošnjo, da raz-piže v kočevskem srezu javna dela ter a tem preskrbi dela vsaj najpotrebnejšim. Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker cesto dobro delujejo že male količine 0gi. rog. & <*■ 16485/86 60 let Gornjesavinjske posojilnice Kaj pomeni šestdesetletniCa Obstoja slovenskega dtenarnega zavoda, to vedo vsi oni ki jim je znano v kakšnih težavnih prilikah &o orali naši predniki lepimo naše gospodarske osamosvojitve. Takrat j« bilo treba udariti res močne temelje, da je mogla povsem slovenska ustanova kljubovati valoVo;1 »hižbo ko4 snmlent in od te-da.j do le«ta 19^2.. ko je zaradi pvrohVsna zdravja odM v pokoj, mu je šlo rikozr rmke nflVai ?enerarii «lo-enŽiv-ljeruje in svet« objavila nekatera njtegova re-prezen.tativna dela. Po prodoru mladih, revo'-ueonamrih ^izrnov v najnovejši dobi se je Peter Žmitek s svo-jiim sMIkarsikim delom umaiknil iz javnost, a ©?.m z?tse je še zmirom mnogo delal i.n ancral. Med dtruigim je tudi še v zadn^h letih precej rsa.l in fil ikal za naš e!nografw\V muzej in za uglednega raziskovpilca n?š:'h stairin prof. dr. ValCen-ja ftmnd«\ razen tega pa je vztraino sodeloval kot ita-tratnr pri razmiih si^oovnih reviijaih. Mimo šefle im sli-fca-retva sta ga v življenju nar^-eč Ba^lnv?^ lovski spoK in pa kPnolifVTi-ia iin v nainoveiSi dobi «i ie pridobili največ z;asVig pi orr^nani-zaoiid kinoloških razsfeiv. kiif-turna a"«1-doviina bo Petru Zm'^ku ohranila trajen spomin. Ob grobu sta se od pokojrifca pmsfcmVi H-. K-r^ei' koi t)t iik o^r^atreVev iti Janez Zo-rnan za poikVcne Žnii'Ve t^n-rše. PoUid".iriila sta. da ie s Pe'irr, pr<>met moncia za Štefanovo malo narasel, a tudi davi so zaman iimeli v pripravljeno, sti nekaj rezervnih garnitur. Imeli so opravka samo z nekaj razočaranima smučarji, ki so s® počasi vračali proti domu .Na sveti večer, pa tuidi ostale praznični dni smo zato opažali v mestu, na ulicah in v lokalih, nekoliko živahnejši promet, kakor smo gn bili vajeni zadnja leta Vremensko presenečenje letošnjega božiča Prav kakor pred dvema letoma je tudi letos za božične praznike presenetil smu-ča-rie nenaden vremenski preobrat. Z razlito, da je takrat naval vlage pritisnil z Atlantskega oceana preko Alp k nam in je v ve?m avstrijskem alpskem območju smučarski svet božičeval doma. Pri nas je bilo na Božič še sončno. na Štefanovo pa je iz-nenada nastopila odmeka in pokvarila z obilnim dežjem smučanje tja v drusi teden januarja. Letos je nastopilo vlažno deževno vreme v obratni smeri Teden pred prazniki je zaporedno 9neženie nasulo za dobro ped -ega tudii v ravnine. Hladne, stalne temperatare k ms ničle iin ponoči ne preveč r^žje. so obetale. da se bo sneg obdržal. Ne premoker ene? in povoljno stanje vremena je obetalo priietno enručamije za praznike. Takšno je bilo stanje še v soboto, ko je po večini srednje Evrope zapadel nov sneg. Preko nedelje se je vlegla v^zaprte doline gesta megla. Ljubljana je zaživela v pred-prazničnem razpoloženju. Kdorkoli je bil prost, je že v soboto popoldne pohitel v planine. §e večie trume smučarjev ®o izvabile snežne pol^Hie iz Ljubljane zadnji dam pred božičem. Medtem se je vremensko stanje naglo za ©krenilo- Že v ponedeljek Je megla izginila. polagoma ie začelo rosi t i in po sv. večeru je že vsepovsod v dolinah natopila od ruša. Temperatura se je naglo dvignila, od streh je na debelo curljate, ceste je zalila brozga. Umazani sneg je v dolinah vidoma koonel in skoraida že izgrnai V božičnem jutru, pa v noči na Štefanovo je močn-o deželo. dobro voljo m praznike je skalilo vreme. Težak, vlažen zrak ie legal na pljuča. raz sit.reh je grmel na blatne ceste sneg. Odmeka je pritisnila tudd višje v r^nine, mnogi smučarji so se vrnili že na bosična dan. še več se jih je vrsmillo v mesto dava. Sicer je Mo po nekaterih planinsknih domovih in gorenjskih gosrfiilnah prav veselo. Zagrebčani kar niso obupali, ko so že enkrat bili tu. Težko učaikano zimsko radost za praznike je ^okvarnla ob;čaima pot vlažnih sredozemskih depresij. Od Oceana, preko južne Francije m severne Italije potujejo kaj rade pozimi tople morske struje. V našem zapad-nem planinskem svetu zaokrenejo ob jadranskem primorju na jugovzhod. J»ni tem p:> skoraj vselej prodiro s svojim vlažnim območjem daleč v naše zaledje. Tudii to pot so močni jiužnoziaipadmi vetrovi pogmaV goste, vlažne oblaike nad Slovenijo. T->r>li naval zraka je vidoma kopnel sneg i«n ker je še izdatno deževalo po vsej Sloveniji, so precej narasle reke. Le visoko v planinah je snežilo, močna od,juga je na strmih pobočjih sprožila nevarne plazove. ^darovanje varuhov prometa Izmed novosti, ki smo jib doživeli letos, menda lahko zabeležim samo velikodušno gesto ljubljanskih avtomobilis-tov, ki so na pobudo Avtomobilskega kluba organizirali skromno, a vendar pomembno obdaritev naših prometnih. stražnikov. Prometni stražniki, ki jih šteje Ljubljana da. nes komaj 20, dasi se ulični zlasti vozni promet razvija v prav naglem tempu, predstavljajo brez dvoma najbolj popularno vrsto organov, ki v mestu vzdržujejo Policijski red. Za tujce, zJasti za številne de-že-iane. ki neorientarani prihajajo v Ljubljano, so ti stražniki najboljši informatorji. Glavna skrb, ki jim je naložena, pa je, dsi varujejo pešce in vozače nezgod- Zato ni čuda, da so se avtomobil isti odzvali Pozivu svojega klutha v tako lepem številu. Pod božičnimi drevesci, ki so bila postav. ljema na vseh glavnuh križiščih — prt." Pošto, pred Evr0po, na Marijinem trgu, preo magistratom, in na križiščih Sv. Petra in Kesijeve ceste — 6o se v prvih ve. cemih uran nabran dobršni kupi iar0v. toplih rokavic in nogavic, kakršnih je .-vu azui utu, ki v z umi ure in ure stoji no aVoj«m mestu na^oij treba, špecenjskib dobrot, '-i jih družin® Potrebuje za svojo kuhinjo, steklenice vina, ki se pač vsako mux prileže za pralnih — vsak stražnik pa je dobil še posebej od kluba majhen dar. V mestni ubožnici Aieotua u>uciiia, je ua sv^u večer pfireui. la tradicijonatai božičnici v mestni uibož-nici v Japijevi ulici in v okrevališču za Drezposeiiiie. Prebivalce mestne ubožniet sta obiskala g. žuPan in podžupan s soprogama, da jih obdarujeta 6 skromna^ priiboijškam. Vsak izmed starčkov je dob nekaj tobaka; ženice, ki žive največ ob Kavi, pa po majhen zavojček ouaiako-rj® V obedmici, v kateri »o varovanci zavoda Postavili veliko, z vs©m dobrim m lepim obloženo božično drevo, je župan iePo oPi-sal pomen svetega večera, nakar se je eden izmed uibožcev v izredno lepem, s pravo govorniško rutino predmašanem govoru zahvalil mestni občini, hišnemu zdravniku dir. Rusu in sestram za njihovo skrbno pozornost. V mestni ogrevalnici pa je obiskal brezposelne šef mestnega de. lavskega uirada JuVam, da jim v imenu mestne občine vošči vesele praznike Obenem so bili gostje ogrevalnice Pogoščen: s praznično večerjo. V paradižu kanarčkov Letošnja 11. razstava Kanarčkov Je zasedena z rekordnim številom kolekcij, da je z zeienjem okrašeni pritlični raared ženskega učitelišča spremenjen v pravi ptičji raj. Pri tekmovanju in oceni se je vršil hud boj za točke, katerega so se udeležili s svojimi ptički mnogi gojitelji kanarčkov iz LJubljane, Marubora, Celja, Vrhnike m Zagreba. Kolo sireče se je zavrtelo po pre. aiiediku enega leta spet proti Celju, da je letošnji prvak znani rejec kanarčkov g. Mihael Dobrave, ki je e svojimi kanarčki v letošnji mladinski vzgoji dosegel rekordno števiio točk, in sicei 36ti. Priboril s' je prehodno darilo — srebrni lovorjev venec veliko zlato kolajno in umetniško izdelano častno dipiiomo. Drugo mesto s 327 točkami so zasediii kanarčki g. Bitenca iz Ljubljane in zaslužili zlaito kolajno. Na tretjem mestu je kolekcija g. šušteršiča s 342 točkami, ki je odlikovana z rnailo zlato kolajno. Na četrtem mestu so ptički znanega rejca g. Omahneta iz Ljubljane, odlikovani z vejiko srebrno kolajno. Malo sre. brno kolajno s 300 točkami pa s0 zaslužili ptički g. Pucha iz Ljubljane. Vse ostale kolekcije, v katerih je tudi mnogo odličnih pevcev, so prejele umetniško izdelane častne diplome. V oddelku, že odlikovanih in starejših Pevcev s0 si pa priborili prvenstvo ptički g. Magdiča iz Zagreba s 354 točkami (velika zlata kolajna), drugo mesto pevci g. Goloba iz Ljubljane s 30S točkami (mala zlata kolajna), tretje mesto Pevci g. Pranč. kega iz Ljubljane z 294 točkami (velika srebrna kolajna), četrto mesto ptički g. Bitenca s 291 točkami (mala srebrna kolajna). Vsi ostali 6o prejeli za sv0je Ptičke častne diplome. Razstava je na splošno željo občinstva podaljšana do vštete nedelje. Cisti dohodek razstave je namenjen samo za prehrano ptic pod milim nebom. Božič v jetnišnici Letošnji božič v ljubljanski jetnišnici je bil precej drugačen ko drugakrati. Prvode-cemibrska amnestija je skoro izpraznila prostore. Ostali so samo tisti, ki se jim je za grehe v resnici treiba pokoriti. Toda. bogve koliko časa bo ostalo to »idealno stanje«. Menda res samo za praznike. Ko pa bodo ti minili, bo zapela spet stara pesem. Zunaj bo mraz, glad bo pogledal izza voglov.- Svetel žarek sreče im veselega razpoloženja, čeprav samo za kratke ure, je naše/ pot tudi za zamrežena okna. Saj je bilo malo »paketov«; malo obiskov. Siromaku pač ne ostane drugega za sveti večer in sveti dan, ko skromna božična misel in spomin in še to dvoje v temeljito pokoro. V zavodtu za vzgajanje in poboljšanje mlajših mak>lebndkov, ki tudi gostuje v pro» štorih ljubljanske jetnišnice, pa je bil božič Albin Zalaznik: Doživljaji v Abesiniji »Bilo je pred več kakor 20 leti,« je začel pripovedovati Ben Jonson, ne? koliko osivel samec, ki je bilo o njem znano, da je prebrundal pol sveta. »Ko sem se naveličal lova ob vzhod* noafriških jezerih, sem se odpravil proti severu in po zamudnem potova« nju skozi nezdrave pokrajine dospel v Addis Abebo, kjer se mi je zdel vi« šinski zrak kakor dar iz raja. Kmalu sem se seznanil z raznimi Evropci. V njihovi družbi sem slišal o neobičajnih asketičnih vajah, ki so vanje zaverovani menihi po jamskih samostanih v malo znani notranjosti dežele. Iz teh vaj črpajo baje izredno moč, tako da so zmožni uganjati ne* pojmljive čarovnije. Zlasti o samosta* nu na Sinji gori v Godžamu je nekdo, ki se je znal delati važnega, zatrjeval, da je tam vse polno skrivnosti. Tedaj mi ni bilo več obstanka v Addis Abe« bi. Neka sila, ki se ji nisem mogel upirati, me je tirala v skalne planine Godžama. Pojdi vendar, mi je šumelo v ušesih, idi k menihom, naj ti pokaže® jo, kaj znajo! Kakor obseden po tej misli, si nisem privoščil nadaljnjega oddiha. Kar na lepem sem odjezdil iskat zagonetnih gorskih samotarjev. Čez več dni sem dospel v planinsko naselje, kjer je životaril protestantski misionar s Švedskega, Ko jo zvedel za moj namen, mi je odsvetoval: Niste prvi belokožec, ki sili gor, je dejal — bili bi pa prvi, ki se vrne. Pa se nisem dal pregovoriti. Ko ni« sem odnehal, mi je preskrbel vodnika ter me v božjem imenu odslovil. Se® daj pa dovolite, častita gospoda, da si prej nabašem pipo —« je prekinil Ben svoje pripovedovanje. Šele po premo« ru, ki se je zdel poslušalcem nekam dolg, je nadaljeval: »Hodila sva peš in pot je bila kaj naporna. Morala sva zdaj navkreber, zdaj nizdol, čez po« bočja, skozi soteske in gorske šume. Poti ni hotelo biti konec. A glej, ne« kega dneva sva stala pod Sinjo goro. Poznalo se je, da gre za ogromen uga* sel vulkan. Nemalo me je jezilo, ko me je pustil vodnik na cedilu, češ, od tu naprej je zemlja sveta. Kaj sem ho« tel? Naprtil sem si najpotrebnejše stvari — tudi revolver je bil zraven — in se odpravil sam dalje. Po dvakratnem prenočevanju na po« bočju gore sem priplezal tretji dan precej blizu k vrhu. Kje neki bo sa« mostan? Ni bilo lahko spoznati se v strmo nagnjeni, razdrapani puščavi polni lave. Čez nekaj časa sem zagle« dal v skalovju večjo razpoko Stopil sem noter in videl, da stojim v rovu Z nasprotne strani me je skozi temo pozdravljala drobna svetla točka. Ne mnogo veselejši ko ponavadi. Na pobudo učitelja g. Vojka Jagodica, je uprava zavoda z g. ravnateljem A. Arkom in g. upraviteljem J. Spreitzerjem pokrenila pred meseci akcijo za nabavo šolskega radio-apa« rata. V teh časih, ko gre tako huda za denar in ker je naša javnost preplavljena z raznimi nabiralnimi akcijami, je bilo s počet ka malo upanja, da bi dobil zavod težko željeni aparat. Toda proti pričakovanju <*> se odzvali dobri ljudje in nabralo se je vsaj toliko prispevkov, da je bilo sploh mogoče upati na uspeh. Tako se je zgodilo, da se je postavil radio-aparat v šolsko sobo. Ni sicer še plačan, toda poje vseeno prav lepo, zato bržkone, da bi gamil dobre ljudi, ker bi rad vedri 1 veselja željna in potrebna srca. Na sveti večer je g. ravnatelj izročil ra-d:o-aparat s pozivom, da naj se oddolže vsem dobrotnikom vsaj na ta način, da bodo pokazali čim več dobre volje in pridnosti, da popravijo svoje grehe in se poboljšajo. Ko je končal govor, so zapeli ljubljanski rovi... Lica vseh so se zjasnila, oči zagorele. Razumljivo! Saj jih je bilo nekaj, ki so prvič poslušali, večina pa je oula radio in o radiu samo tako mimogrede. O ve* likem pomenu radia za vzgojo te mladine pač ni potrebno posebej govoriti in poudarjati Vtisa zvočne igre »Božične noči« ni mogoče opisati, saj je zadihal i iz nje precejšen kos prav tistega življenja, ki so ga sami pretrpko občutili na lastni koži. Ob spremijevan ju božične glasbe se je izvršila igra s tablicami za dobitke, ki niso bili sicer nič posebnega, toda za izdatno mrzlo večerjo je pa vsak dobitek vendarle zelegel. Še kratek izprehod po Evropi in malo v Afriko ter zaključna beseda — in sveti ve« čer je bil pri kraju. Na sveti dan. je bila v jetniSki kapefli slovesna maša. pri kateri so prav lepo peli pevci bežigrajskega pevskega zbora pod vodstvom g. Godca. Kapela je bila okusno okrašena z rožami pa tudi božično drevo in jaslice pod njim so bile deležne še prav posebne pozornosti. Po maši je p. dr. To-mimc razdelil vsem jetnikom, jetnicam in gojencem prav lepe darove. Gledališče in kino Narodno gledališče je za božični večer kar v obeh hišah pripravilo po eno premiere: v operi opereto »Prešmentani grad« pod vodstvom dirigenta Neffata in režiserja Golovina, v drami pa Bulgakova igro iz življenje velikega francoskega komediografa wMoliere«. A kakor se je pokazalo sta dve novosti za božični večer, ki ga ljudje po stari tradiciji smatrajo za praznik družine in se radi držijo doma, za naše občinstvo malo preveč. V operi se sicer lahko pohvalijo s številnim obiskom pa tudi gromkim navdušenjem poslušalcev in gledalcev. »Moliera«, ki so ga v Kreftovi režiji in v inscenaciji inž. arh. Franca odlično naštu-dirali, pa so dajali pred precej pičlo publiko. A delo, ki predstavlja idejno oster kritični oris Moliera in njegove dobe, je na občinstvo napravilo silen vtis in vprizoritev spada brez dvoma med velike dogodike sezone. Štefanovo, kakor kaže, je bolj teater-ski dan. V operi so popoldne dajali »-Ples v Savoju«, ki je za občinstvo še zmirom senzacija, v drami pa se je nabito polna hiša drobnih in velikih gledalcev veselila »Uboge Ančke«. V splošnem je Narodno gledališče lahko zadovoljno s svojo božično bilanco. Med filmi je bilo senzacija božičnih praznikov veličastno delo najslavnejšega sodobnega režiserja Cecila B. De MiiMa *Križarji«. Elitni kino Matica je bil stalno dobro zaseden. Občinstvo, ki poleg vsebine zlasti tudi občuduje presenetljivo filmsko tehniko, je s filmom zelo zadovoljno. Posebno ljubka je tudi predigra. Kdor za praz* niike ni utegnil, se bo gotovo še te dni po-žuril h »Križarjem«. Mrtvec v hlevu V splošnem t»o praznim potekla brez kakšnih najz,t>urljivilh dogodkov. Na krmni-hainem odideiku policije so uživali svoj oožnčni mir. Enkrat sam krat so jih na božični praznik klican, ko so v nekem hle. vu na Poljanski cesti našli zjutraj 53-letmega brezposelnega delavca Josipa Zupančiča iz štepanje vasi mrtvega. Na sve. ti večer se je bil Zupančič udeležil še bo-žičnice v mestni ogrevaJnici, a ko si je nato pri bližnjem sosedu poiskal premočile, ga je sredi svete noči pobrala srCna kap. Stražniki so prav Za božič aretirali de bila natrla nogo pri smuku. V bolnišnico je moral tudi komaj poldrugo leto stari Mrličev Zvon:mir iz Društvene ulice, ki je padel s sani. Iz Jablance pri Litiji Pa so pripeljali v Ljubljano 52-letno dninari. co Marijo Tomšetovo, ki je bi-ia padla na zamrzli cesti in se hudo poškodovala Po glavi im po rokah. Vlak mu je odrezal roko in nogo Strašna nesreča na mirnski postaji Mirna, 26. decembra. Na sveti večer se je peljal sin trgovca g. Koželja iz Mokronoga z zadmjim vlakom iz Trebnjega domov. Med potjo je na Mirni izstopil, ker je pomagal nesti neki gdč .učiteljici prtljago. Ker vlak takoj odpelje, je moral za vlakom tečL Pri skoku v voz mu je spodrsnilo in padal je pod vlak taiko nesrečno, da so mu kolesa odrezala levo nogo in roko. Dobil je hude poškodbe tudi na glavi. Ko je bil vlak že odpeljal, je slišal službujoči železničar g. Vršaj klice na pomoč. Hitel je na kraj nesreče in našel med tračnicami ponesrečenca vsega kr-vaivega. Šel je po mirnskega župana g. Bulca, da bi ga ta prevzel isti poskrbel za prvo pomoč. G. župan, železničar in nekateri drugi ljudije so se vrnili na postajo, takoj poiožiil ponesrečenca na nosila, ga prenesli v pisarno in mu preve-zali nogo in roko, da mu ni odtekla kri. G. župan je na to preskrbel avto, s katerim so poškodovanca odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer m^i je primarij g. dr. Pavlič odrezal roko in nogo. Ponesrečenec je bil ves čas pri zavesti in je mirno prenašal strašne bolečine. Stanje opetriranca je zelo resno. Nesrečni mladenič je šele pred kratkim prišel od vojakov in je v najlepših letih svojega življenja. Pretep zaradi dekleta Mitna, 26. decembra Na sveti večer se je sešla v Smoletovi gostilni na Mirni večja družba fantov iz dveh vasi. Ker pa so fantje obeh vasi zaradi ne« kega dekleta sprti, je kmalu nastal prepir, ki mu je sledil pretep. Treznejši med njimi so nemirneže pomirili, a samo na videz, zakaj proti jutru se je znova razvil pretep. Dva znana nasilneža sta kar po vasi grozila z dolgima kuhinjskima nožema. Kobenc Janez iz Sevnice, ki jih je pri pretepu naj« več skupil, je ušel v neko hišo, a oba po« divjanca sta vdrla za njim. Ker se je Kobenc v hiši skril, sta navalila na domačega uslužbenca Jevševarja, ki se jih je komaj ubranil. Odkar nimamo več orožnilke postaje, so pri nas skoro vsako nedeljo pretepi. Želeti bi bilo, da se nam orožništvo vrne. Glav« no krivdo na pretepih ima dejstvo, da se v bližnjih vaseh stalno toči vino brez dovoljenja. To vino je cenejše kakor v gostilnah, ker ni treba zanj plačati trošarine. Zato je tudi mnogo pivcev in seveda pijan« cev, ki se prepirajo in nazadnje pretepajo. Pozivamo oblastva. da posvečajo mak) vež pozornosti tem nedovoljenim vinotočem. Bodoče matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki ieni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. FRANZ-J OSEFOVA voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. X 0*1. reg. a br. lM85/» da bi dosti mislil na kako nevarnost, sem stopal po rovu dalje. Srečno sem ga prehodil, in ko sem ga na drugem koncu zapustil, sem spoznal, da sem v notranjosti vulkanskega žrela. Ste« za je držala v obliki kroga po poboč« ju kraterja. Mestoma so bila ob njej napravljena vratca v skalo — gotovo vhodi v meniške celice, sem si mislil. Neznansko tiho je bilo vsenaokoli. Nikjer nisem opazil živega bitja. Sto« pil sem na stezo in jo do polovice pre« hodil, kar se zatemni nebo in gosta megla se spusti preko vrha v ognjeni« ško žrelo. Videti sem mogel jedva tri korake daleč. Kaj naj storim? Naj se obrnem? Ni mi bilo treba dolgo ugi« bati, kajti iznenada je stala pred me« noj temna postava. Pogledal sem na* tančneje in spoznal meniha, suhega, koščenega dolgina. Dejal mi je nekaj v neznanem jeziku. »Častitljivi oče —« sem ga ogovoril po arabsko. »Kdo si?« me je vprašal v istem jeziku. »Pobožen romar, ki bi rad videl vaš samostan.« »Misliš resno?« Glas mu je bil me« hak in prikupen. »Resno,« sem potrdil. »Če ti je prav, pa pridi!« me je po« vabil s seboj. Odprl je bližnja vrata, prižgal leščerbo in mi svetil po tes« nem, vijugastem hodniku, dokler ni« sva stopila v nizko, prazno celico._______ »Povej odkritosrčno, sinko,« je zao* S tako lahkoto in hitrostjo doseči tako hOo perilo Je mogoče samo r RIVIERA terpentinovim milom ta fe izdelano na podlagi olivnega olja. va spregovoril s svojim milim glasom, »čemu si prišel?« »Da se mi razodene ena tistih ne« beških sil, radi katerih slovi vaš samo« stan,« sem odgovoril. »Če to iskreno želiš, se pripravi! Za« čni s tem, da se postiš!« To rekši je odšel in me pustil samega. Bilo mi je kakor v grobu. Celica ni imela okna in luč je bil vzel menih s seboj. Čakal sem in čakal, a nikogar ni hotelo biti blizu. Začel sem iskati vrat, poskusil sem jih odpreti. Zaman! Bila so od zunaj zapahnjena. Tedaj sem se spomnil svojih stvari, ki sem jih bil prinesel s seboj. Našel sem kmalu svečo ter jo prižgal. Nato sem se, ne meneč se za menihovo zapoved, lotil svoje zaloge hrane. Žal se je začel v hermetično zaprti celici zrak tako brž kvariti, da sem moral svečo upihniti, preden je dogorela. Kljub temu mi je postajalo vedno huje. Vse teže in te« že sem dihal. Mora me je tlačila. Že nisem več mogel stati. Zgrudil sem se in sopel. Naposled me je objela blago« dejna nezavest. Kako dolgo je ta trajala, ne morem reči. Znova sem se prebudil in pred menoj je stal menih »Kako to, da si jedel?« mi je očital. Niti besedice ni« sem spravil iz sebe. »Pridi!« je velel. Zopet sva lezla po hodnikih, še dalj« ših, še bolj zamotanih. V njih je diša« lo po žveplu. Končno sva se ustavila v podolgova« fi duplini. Kar sem tu zazrl, me je pre« Sinilo z grozo. Na tleh je ležalo v vrsti osem trupel. Bila so zagrnjena do vra* tu. Po obrazih sem spoznal, da gre za belokožce. »Razgrni prvega in ga po« tiplji!« je ukazal menih. Storil sem ta* ko in še hujša groza me je prevzela: truplo je bilo toplo. »Poglej mu v oči!« je govoril moj skrivnostni spremi jeva* lec. Ubogal sem in groza se mi je stopnjevala do viška. Saj so to vendar bile oči živega človeka! Iz njih je se« val naraven blesk. A kaj neki so izra« žale te oči? Koliko bolečino! Koliko hrepenenje, neznansko, brezdanje! Na menihov namig sem pristopil k druge« mu truplu in dognal isto. Prav tako je bilo s tretjim. »Odgrni ga še bolj!« je dejal menih. Tedaj se je moji grozi pridružil še stud. Kdo si je privoščil tako okrutno igro z reveži? Tretjemu mrliču je bila namreč odrezana noga. Četrti je bil brez rok. Njegovemu so« sedu so bili razparali prsi ter mu jih izpraznili. Tudi ostali trije so bili gr» do razmesarjeni. Nikjer pa ni bilo vi» deti kapljice krvi. »Kaj je s temi nesrečneži?« sem vprašal. »Pridi z menoj pa boš izvedel.« Odpeljal me je v drugo duplino, tam je stalo mnogo visokih vrčev, ki so se zgoraj končavali z ozko odprtino. Osem med njimi je bilo zamašenih in zapečatenih »Tam si videl trupla,« me je poučil menih. »Tukaj pa hranim duše. Nikar ne misli, da je od onih osem kdo umrl. Smrt šele pride k njim. Prej bo treba vse do čistega pospraviti, kar je Domače vesti • dani izpitnih komisij za sodniške in odvetniške izpite. Za leto 1936 so postav, ljeni naslednji člani izpitnih komisij za polaganje sodniških in odvetnišKih izpitov na področju apelacijskega sodišča v Ljub. Ijani: za sodniške izpite: za predsednika komisije dar. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča, za njegovega na. mestnika dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča, za člane: dr. Erik Eberl, dr. Josip Fišinger, Josip Jan-ša sodniki' apeJacijskega sodišča, odvetnik dr! Josip Hacin, namestniki članov: dr. Milko Kranjc, dr. Jakob Prešern, dr. Bogdan Petelin, sodniki apelacijskega sodišča, in odvetnik' dr. Rudolf Krivic. Za odvetniške izpite: za predsedniika komisije dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča, za njegovega namestnika dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča, za člane dr. Erik, Eberl, dr. Josip Fišinger, sodnika apelacijskega sodišča in odvetnika dr. Jurij Adlešič in dr. Rudolf Krivic, za namestnika: Josip Janša, dr. Milko Kranjc, sodnika apelacijskega sodišča, in odvetnika dr. Josip Hacin in dr. Josip Sajovic. ZA PULLOVERJE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvomi trg 1. Ljubljana • Ne odlašajte! Nekateri poverjeniki še zda' niso oddali nabiralnih pol. zato ni čuda če še niso prejeli knjig. Manjka še ne* kaj krajev ki so imeli vsako leto po 80— 100 članov Kakor je znano je odbor , računal s krizo in redukcijami plač. a se Je vračunal, ker se je izkazalo, da je velika večina članov ostala zvesta družbi. Kaj bi nef Saj 20 Din tudi v teh težkih časih ni taka vsota, da bi si jih kako ne pritrgali, če gre za 5 lepih slovenskih knjig. Odbor pa je vse potrebno ukrenil za drugo izdajo, ki izide takoj po praznikih. Zato ne odlašajte, da ne poidejo knjige in da boste vsa] v začetku januarja deležni letošnjih lepih darov. • 0 pomanjkanju šolskih prostorov v Beogradu so razpravljali na zborovanju sekcije JUU za beograjsko področje. Zbo* rovalci so ugotovili. da bi bilo treba zgraditi v Beogradu še najmanj 12 poslopij za osnovne in srednje šole. » Narodna biblioteka v Beogradu je zaprta za dijake. Med akademsko mladino v Beogradu vlada veliko razburjenje, ker je na vratih Narodne biblioteke nalepljen razglas, da dijakom ni več dovoljeno študirati v Narodni biblioteki. Pristop imajo samo oni, ki se lahko izkažejo z uradnim potrdi« lom. da zbirajo podatke za kako šolsko temo. Ta prepoved je za dijake hud udarec posebno zaradi tega. ker učilišča niso tako oskrbljena, da bi imeli dijaki vse, kar potrebujejo za svoje študije. Doslej je bilo vedno nad 100 sedežev v Narodni biblioteki zasedenih od dijakov. Nihče ne more razumeti, zakaj po tolikih letih dijaki ne bi smeli več študirati v tej ustanovi. • Novi grobovi. V Dolnjem Logatcu je umrl ugledni kmetovalec g. Janez Jurca. član občinskega sveta. — Na božič ob 15. je umrla v ljubljanski bolnišnici gospa Marija Ostankova, soproga žel. uradnika v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — Nadalje je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Horjančič Aleš, železniški upokojenec. Pogreb bo danes ob pol 15. Pokojnim blag spomin, ža« lujočim naše iskreno sožalje! V Ptuju je umrla gospa Marija Mokole. Pogreb bo danes ob 15. Zagreb dobi še eno veliko in moderno bolnišnico. Z vojaškim erarjecm se je pogodila zagrebška mestna občina o graditvi nove velike stalne vojaške bolnišnice. Vojaški erar bo mestni občini prepustil poslopje in zemljišče sedanje vojaške bolniš. niče v Vlaški ulici, v zamenjavo pa bo dobil zemljišče na Kumiščaku, kjer bodo spomladi začeli graditi novo veliko vojaško bolnišnico. Dokler ta nova bolnišnica ne bo urejena, bo vojaški erar plačeval najemnino za staro bolnišnico. SENZACIJA SEZONE rusko-sovjetski velefilm žena za 1000 rabljev tet • Konlerenea stanovanjskih najemnikov se bo 29. t m. vršila v Zagrebu. Zastopana bodo vsa društva stanovanjskih najemnikov v državi, da bi se določilo smernice enotnega nastopa. Sklicatelj konference je pred« sednik zveze najemniških organizacij, profesor Katunovič iz Splita. • Tobačno tovarno * Petrovgradu jemo« nopolska uprava nameravala ukiniti, ker ni primernih prostorov za skladišče. Ce bi se to zgodilo, bi zgubilo zaslužek okrog 700 tobačnih delavcev in delavk. Da bi preprečila toliko zvišanje števila brezposelnih, je občinska uprava ponudila monopolski upravi brezplačno zemljišče za zgradbo skla» dilč. Če bo ta predlog sprejet, se bo število delavcev tobačne tovarne še zvišalo. • Sreča v nesreči. Kočevski sodni uradnik g. Perenič se je podal na lov v kočevsko mestno lovišče, ki ga ima v najemu. Puško trocevko je sicer pregledal, a gotovo ne natančno. Ko je na lovu streljal na srno, se mu je zdelo, da prvi strel živali ni zadel. Zato je hitro sprožil še enkrat. Pri tem pa se mu je razletela puškina cev. Sreča v nesreči je bila, da je pri streljanju držal obe raki na puškinem kopitu ker bi mu drugače gotovo odneslo prste. Tako pa je ostal popolnoma nepoškodovan. Domov je poleg razbite puške prinesel tudi srno, ki jo je zadel že prvi strel. • Plaz je povzročil strašno nesrečo. V hribovski vasi Hotomelju pri Jajcu je plaz zasul člane družine cigana Elkaza Ramiča. Pred nekaj dnevi je bilo v Bosanski Krajini še zelo mrzlo, kakih 15 stopinj pod ničlo, potem pa je nenadoma nastopilo južno vreme in naglo kopnenje snega je menda nad cigansko naselbino Hotomlja sprožilo plažo« ve. Ko je Elkaz Ramič sekal drva. so nje-gova žena in štirje otroki sedeli pred kočo. Na kočo se je najprej vsul plaz snega- za snegom pa je pridrvela lavina kakih 40 kubičnih metrov. Ko so okoličani pritekli na pomoč in razkopavali prst in kamenje, so Ramičevo ženo in 5 letno hčerko odkopali še živi, tri otroke v starosti od 17 do 6 let pa je kamenje zdrobilo. + Huda nesreča v rudniku v Ivaneu. V premogovnem obratu Hrvatskega rudarskega društva v Ivaneu se je pripetila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje rudar Jurij Rudnički, njegov tovariš Matija Križič pa je bil hudo poškodovan. V rovu, kjer so pred nekaj dnevi minirali velik sklad premoga, a še niso utegnili postaviti podpornikov, sta se rudarja lotila, dela, če-tudi sta bila opozorjena na veliko nevarnost. Komaj sta začela kopati, sta že bila podsuta. Ko so tovariši prihiteli na pomoč in ju odkopali, je bil Rudnički že mrtev, njegov tovariš Križič pa ima zlomljeno nogo in nevarne notranje poškodbe. Rudnički je delal že nekaj desetletij v rudnikih in po nekaj tednih je nameraval stopiti v pokoj. Poškodovani Kržič je star nad 40 let in rednik več članske družine. Potrebujete li sredstvo z a iztrebljenje ? Zgodaj zjutraj boste imeli normalno, milo izpraznjenje, ako boste na predvečer vzeli 2—3 • Volkovi v kočevskih gozdovih. Skupina smučarjev, ki se je podala na smučanje v kočevsko zaledje, je naletela na sledove volkov. Po sledovih sodeč se klati v kočevskih gozdovih skupina kakšnih šest volkov, čudno to ni, saj se je pred leti, ko je bila huda zima, volk ujel na strupeno vabo tik mesta pri zadnjih hišah, kjer so ga našli mrtvega. • Vlom na sveti večer. V Mirni je neznanec vlomil v hišo Frančiške Božičeve in odnesel za okrog 600 Din. gotovine. Tudi v bližnji Praprotnici so bili na delu tatovi. • Strašno razbojništvo v pančevski okolici. V vasi Starčevu pri Pančevu so nežna' ni razbojniki vdrli v hišo kmeta Haleja. Starega gospodarja so ustrelili, njegovo ženo pa zždclali. Zločin je bil izvršen zaradi tega, ker se je po vasi govorilo, da sta Halejeva dobila denar iz Amerike. + Preiskava zagonetnega zločina. Pred poldrugim letom je izginil premožni su-botiški trgovec David Polak. iz Subotice se je napotil v Pačir, da bi ta nakupil večjo količino gosjega in kokošjega perja. Pri sebi je imel precej denarja. Domov se ni vrnil in domnevajo, da ga je kdo ubil in oropal v Pačir ju ali pa v okolici. Pre- ELITNI KINO MATICA | Telefon 21-24 Danes ob 4., 7% in uri največji monumentalni zgodovinski velefilin vseh dob KRIŽARJI Epopeja krščanstva. Hude borbe za Kristusov grob. Predprodaja od 1J. do pol 13. ure . PREMIERNI KINO iskava je ostala brezuspešna ves čas, sedaj pa je obnovljena, ker sta se dva pi*vca v neki pačirski gostilni pomenkovala o usodi pogrešanega trgovca. Eden je trdil, da ve, kdo ga je ubil in potem njegovo truplo zažgal. Ko so orožniki zvedeli za ta pogovor, so takoj uvedli preiskavo ter zaprli nekaj osumljencev. ♦ Za obrambo Skoplja pred poplavami. Katastrofalne poplave so dokazale, da je Skopi je slabo zavarovano pred vodovjem iz Vardarja Obrambni objekti so v takem stanju da lahko Skoplje spomladi doživi novo poplavno katastrofo s še hujšimi posledicami. Poleg učvrstitve in preureditve obrambnih objektov je treba izvesti tudi temeljito regulacijo Vardarja. navzočih si je umetnik izbral model ter pričel z delom. Na posebnem stojalu je na« mestil železno ogrodje, ki ga je pričel nalagati z glino in v kratkem času je nastala oblika glave poleg stoječega modela V razmeroma kratkem času je kipar začel ob« likovati naloženo glino in pred očmi navzo-čih je nastajal portret. Navzoči so ves čas z velikim zanimanjem sledili delu kiparja ter mu bili zelo hvaležni za redko priliko, ki jim jo je nudil, da so na lastne oči videli nastanek portreta v plastiki. Želimo, da g. Gorše ponovi še pred zaključkom svo* je zanimive razstave nastanek kipa po živem modelu. . —1 u— Božičnica Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani. Kljub hudim časom so marlji-] ve Kolašice nabrale prece; darov in na bo-I žičnici obdarovale nad 480 otrok in odras« telesnega. Do tedaj bo pač mnogo ko« prnenja med dušami in telesi. Oni ču« tijo vse, kakor bi živeli.« Srhnil sem: »Le kaj so zakrivili?« »Prišli so gori kakor ti, a niso bili kos preizkušnji. Zdaj delajo pokoro za svojo grešno slabost.« »Mar čaka mene ista usoda?« »Kakor si pač zaslužil,« je skomig« nil z rameni. Prijel me je gnev. Ne da bi kaj po« mislil, sem bliskovito potegnil revol« ver in dvakrat sprožil na hudobo. Ma« homa sem bil v temi in zaman sem po* tem tipal za ustreljencem. Meniha ni bilo več. Kaj bi počel? Na srečo sem našel vrata, dala so se odpreti. Taval sem dalje in dalje, bogve koliko časa. Blo« dil sem brez cilja in vse bolj obupaval. Iz temnega labirinta ni bilo izbega Mi je li zares bilo usojeno, da sklenem življenje v podzemski mučilnici Sinje gore? Odveč bi bilo opisovati bridko« sti in strahote teh negotovih ur. Na« posled sem segel po revolverju in si pognal kroglo v glavo Ta hip je postalo svetlo in pred me« noj se je pojavil menih »Nobene krvi!« je jravpil. »Sinja go« ra ne mara krvi!« Sklonil se je k meni in začel z vot* lo roko loviti kri. ki je tekla po tleh. Zlival mi jo je nazaj v rano In za čuda. rana se je začela zapirati, jela se ie celiti « »Pojdite no, kdo vam bo to verjel!« je bleknil neki poslušalec. / »Take reči res niso za vsakogar,« je dejal Ben mirno. »Bolje, če neham.« »Nikar!« so vsi ugovarjali. »Nada« ljujte!« »Ležal sem na tleh in menih mi je klečal na prsih. Zdel se mi je težak kakor gora in bilo mi je, kakor da bom moral pod to pezo izdihniti. Hkrati me je s svojimi prodirnimi po« gledi prebadal, da sem bil naravnost uklet in se nisem mogel geniti. Ljudje v Evropi bi dejali, to je hipnoza, ter bi si domišljevali, da so s tem vse po« jasnili. Čudno je bilo, da so mi ostali čuti ostri ter sem mogel vse, kar se je godilo okoli mene, natančneje zašle« dovati. Menih mi je položi roko na usta in pritisk njegovih kolen je po« stal tako silen, da sem menil, da mi hoče stlačiti prsi. Obenem mi je bilo. kakor da se nekaj-šiloma trga od me« ne. Menih se je tega nečesa z urno kretnjo polastil — bila je moja duša! Odnesel jo je v duplino, kjer so stali vrči, jo spustil v enega izmed praznih ter ga zapečatil. Telo pa mi je zvlekel k onim osmim. Neoopisen je bil potlej moj položaj Razklan sem bil na dva dela. ki sta oba ob neskončnih mukah hrepenela drug k drugemu nazaj.« »Dovolite, vse to skupaj diši moč« no po okultizmu,« je nekdo podvomil »Nu. saj lahko neham,« je odvrnil Ben brez zamere. »Ne, ne!« so vsi poskočili. »Čujmo vendar do kraja!« »Koliko časa sem trpel te muke, ve« di sam Bog. Ume se, da sem trpel vse Dobra prebava je polovica zdravja! Lahko normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočajo ARTIN-DRA2EJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.—■ in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 12258/32. * Redni občni zbor podružnice SPD v Ribnici bo 5. januarja ob 4. popoldne v gostilniških prostorih pri Podboju Ivanu v Ribnici. Če ob določeni uri zbor ne bo sklepčen, se bo pol ure kesneje izvršil občni zbor ne glede na število navzočnih članov. — Odbor » Ob zatonu starega in oh pričetku novega leta prinaša ilustrirana tedenska revija za radio gledališče, film in modo >NA5 VAL« poročilo o stanju naše celotne radio« fonije. Sploh je povečana novoletna števil« ka tega našega izvrstnega tednika izredno pestra. Josip Fran Knafhč je prispeval izredno posrečeno reportažo >2ena s čarobnimi očmi«, Gustav Strniša presrčno pesem »Zimska noč v Bohinju*. Josip Ribičič du« hovito satiro »Škrlatinka«. Mihajl Zoščenko hudomušno črtico »Junak«. V tej številki se nadaljujeta in zaključujeta ruski roman iz dobe revolucije v Srednji Aziji in Goldo-nijeva klasična komedija »Mirandolina«. Zanimivosti iz domače in svetovne radiofo-nije, radijska abeceda, modne novosti- filmske in gledališke slike zaključujejo redak« cijski del lis"ua kateremu je priložena še 32 strani obsegajoča priloga s točnimi programi vseh evropskih radijskih postaj. »Naš val« ni le najboljša in najpestrejša slovenska tedenska revija, je tudi najcenejši tednik. Pišite še danes na upravo radijske re« vije »Naš vak, Ljubljana, naj vam takoj pošlje brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. + Tovarna J OS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice Kdor Slatino Petanjsko pije, srce mu v prsih zdravo bije ! Iz Ljubljane u— Krajevna organizacija JNS za šent» petrski okraj v Ljubljani je obdarila za božične praznike v gostilni Poldeta Zupančiča 31 najpotrebnejših družin s 143 družinskimi člani. Obdarovanci, ki se jim je z obrazov bralo veliko pomanjkanje, so se ginjeni zahvaljevali za prejeta darila. u— Klub koroških Slovencev priredi jutri v soboto zvečer ob 18-30 v mestni posvetovalnici svečano komemoracijo za pokojnim voditeljem koroških Slovencev Francetom Grafenauarjem. Vabimo vse pokojnikove prijatelje in častilce in nar prošamo vsa narodna društva, da pošljejo svoje zastopnike. Komemoracija bo trajala največ pol ure. u— Nastanek portreta v plastiki. Na Gor-šetovi retrospektivni razstavi v ateljeju na Gosposvetski cesti (Rolizej) je v ponedeljek zvečer akad. kipar g. Franc Gorše zbranemu občinstvu zelo poučno pokazal nastanek portreta po živem modelu. Izmed dvojno: prvič kot truplo v anatomski kleti in drugič kot duša v zapečateni posodi. Slednjič, gotovo čez tedne, se je priplazil menih k mojemu truplu. Privlekel je iz rokava majhno, svetli« kajoče se orodje ter mi pričel žagati nogo nad gležnjem. Vse sem živo ču« til. Najprej me je strašno zaskelelo. potem se je železo zajedalo globlje in globlje Ko bi se bil mogel kako upre« ti! Pa nisem mogel niti zastokati Le duša t>od pečatom je pritaieno jadiko« vala Za trenutek je menih prestal ter me zadovolino pogledal v oči Nato je svoi rosel nadaljeval. Nenadoma je zahreščalo — doseeel ie bil kost A baš ta hip. častita oospoda. me je ne« kaj spreletelo — prebudil sem se brez hudega in zagledal nad seboj blagi obraz švedskega misijonarja »Hvala bogu,« ie mrmral dobri Šved, najhuj« se ie minilo.« »Ali ste sploh bili na Sinji gori?« je napol osuplo, napol nejevoljno vpra« šala neka gospodična. »Bile so moje vročične fantazije,« je odgovoril Ben. »Medpotoma sem mo« ra! nekje nalesti bolezen. Plezanje na Sinjo goro se je potem vršilo kar v po« stelji.« »Aha!« se je oglasil nekdo drugi. »Zato prej ona dolga pavza.« »Bila je potrebna,« se je namuznil Ben. »V ostalem lahko prisežem. da sem govori! samo resnico Kdor ne ve ruje. naj ponovi moje potovanie La* hko se mu primeri, da doživi še več nego jaz.« lih. Božičnico je otvorila predsednica dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva in se v prisrčnem aagovoru zahvalila vsem dobrotnikom, ki so na katerikoli način prispevali k lepi božičnici. Najlepša zahvala tudi ravna* telju g. Reisnerju za prepustitev dvorane in upraviteljici ge. Polakovi in učiteljicam prve dekliške osnovne šole, ki so privedle svoje učenke da so izvajale tako lepe pevske točke in prisrčne deklamacije; zahvala tudi ge. Završanovi, strokovni učiteljici petja, in violinistki gdč. Klemenčičevi in njeni spremljevalki na citre učenki Jelačinovi. u_ Sokol Ljubljana - Šiška. Drevi ob 20. bo predaval dr. Pavel Brežnik o francoskem slikarstvu v 18. stoletju (z diapozitivi). Po predavanju film »Evino orožje«. Vstop 3 Din. u— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob 20. važno pevsko vajo vsega zbora. Pridejo naj vsi, tudi oni, ki so se začasno opravičili. Nov program! u— Premiera Walfriedove kmečke burke Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel) bo v Šentjakobskem gledališču v soboto 28. t. m. ob 20.15. Matasanov Nace (Koman) pride na ogled k bogatemu županu Srebrnjaku (Moser). Srebrnjakova Ka« trica (černičeva) mu je hudo všeč, ampak ona ga ne mara, ker je že oddala svoje srce brhkemu lovcu Lojzu (Galeta) V Nacetovo smolo se vtakne poredni MakseL Da pa postane reč še bolj zamotana, prispevajo po svoje še Srebrn jakova gospodinja, odločna Mina (Bučarjeva), njen izvoljenec Orehek (Gornik), huda zdravnikova kuharica (Gor-jupova), orožnik Vovk (Vizjak) in pastir Jožek (Vokaš). V Šentjakobskem gledališču bo spet mnogo smreka. Cenjeno občinstvo naj kupi vstopnice že v prodaji v naprej. V nedeljo 29. t. m. ob 20.15 in na novega leta dan se burka ponovi. n— Proračun za javna dela na Dolenjskem. Proračun novomeškega sreskega cestnega odbora za let0 1936-37 znaša 2,876.06« Din. Postavka 220.000 Din je za 20 m dolgi železobfetonski most, ki bo zgrajen na močvirnatem terenu v Zalogu pri gmarjeti Za žeflezobetonski most v Crmošnjicah pri Stopičah gre 70.000 Din, za most v I vanj i vasi pni Mirni peči 60 tisoč Din, za most na Mirni 70.000 Din, za preureditev banovinske ceste iz mesta proti novomeškemu pokopališču 60.000 dinarjev. Ostali izdatki so preračunani na 2,200.000 Din, v glavnem za vzdrževanje banovinskih ln vseh dovoznih cest. Pre. ostanek je določen za prispevke občinam, kakor tudi za upravne pisarniške stroške- Iz Maribora a— Božičnico mestnim revežem je tudi letos priredila mestna občina in sicer hiral-cem v Ptuju in Mmretinciii, nadalje 150 oskrbovancem v mestni oskrbnišnici ter 130 siromašnim otrokom v Mladinskem domu, kjer je bila božičnica združena s prisrčno božično prireditvijo. a— Mladina mladini. Prisrčna je bila obdaritev obmejne revne šolske dece v Gradišču za božič. Darila so zbrali gojenci tukajšnje klasične gimmajzije. GMD pa je mnogo prispevala k božični obdaritvi ob* mejne dece pri Sv. Treh kraljih nad Maren-bergom. a— Zmrznjenega mrtveca so našli na nekem travniku v Jelenčah pri Jarenini. Mrt* vec je star okoli 60 let in je bil po zunanjosti sodeč berač. a— Božična premiera Kalimanove znane operete »Bajadera« je prav dobro uspela. Gledališče je bilo dobro zasedeno in so bili nastopajoči deležni toplega priznanja. a— Novi proračun sreskega kmetijskega odbora za Maribor desni breg izkazuje 130.000 dinarjev izdatkov in ravnotoliko •<*ohod'kov. a— Petrov blagor. Znani mariborski zdravnik dr. Selkula je ujel v Dravi pri Sv Marku nižje Ptuja 11 kg težkega sulca. a— Regulacijska de|a na Dravi. Na pr0. gi med Vurbergmn in št. Janžem 6e bodo izvršila na Dravi reguilacij^ka dela in »o samo materialni stroški predvideni na preko 'OO.OOO dinarjev a— Postojanke na Pohorju so bile dobro zasedene preko praznikov. Le z dilcami ni bilo spričo juga preveč sreče. a— »Veliki slapnik« oz. »polarni ponirek« se naziva 85 cm visoka severna ptica, ki se pri nas pojavlja le v hudih zimah in ki je njena domovina nib Spitzbergih in Gronlan-dn Lep eksemnlaT ie ustreP' ljutomerski meščansko šolski upravitelj Jan Baukart. Redko ptioo občudujejo Mariborčana pri oagačevafcu Zieringerju. ' Zvočni kino Ideal H Danes ob 4., 7. In 9% uri Theo Lingen, Lucy Englisch in Adeia Sandrock V SIJAJNI KOMEDIJI Prava ljubezen — slab denar Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. a— Artistova usoda. V bolnišnico so pripeljali s 4 nevarnimi zaibodljaji in prereza* nimi pljuči 35 letnega artista Henrika Marka, ki je v neki gostilni na Koroški cesti pri sviranju na kitari postal žrtev napada neke* ga pekovskega pomočnika, ki ga zasleduje* jo. Sicer ni bilo kriminala, tudi božičnih običajnih vlomov ne. a— Likvidacija Furijanove afere. Na predbožični večer je upravnik dr. Brenčič spet sprejel v službo gledališkega igralca Maksa Furijana, ko je le ta zadostil od gledališke uprave stavljenim pogojem. S tem je neprijetna gledališka afera, ki je trajala .od pričetka letošnje sezone, zaključena w poravnana. Iz Celja e— Vodnikove knjige se dobijo danes od 8. do 12. in od 14. do 17., Jutri pa od 8. do 14. »Zvezni tiskarni«. Pohitite ia poravnajte članarino tudi za prihodnje leto! e— v bolnišnici je umrl v torek v starosti 59 let višji policijski stražnik v pokoju g. Urban Krivec iz Ceflja- Bil je navdušen pevec in zvest 61an »Oljke«, vzoren mož in skrben oče. Na božični dan je umrl na Sodnijski stezi 73 letni pdetar-ski mojster Jakob Kronovšek, tast pokoj, nega veleposestnika Maksa Janiča. Blag jima spomin, svojcem isfkrano sožalje! e_ Sleparski ženin. Celjska policija je ugotovila, da je 28-letni Stanko iz Italije, ki je bil aretiran skupaj z bratoma Karlom in Francetom C. iz Drobnega dola pil Laškem in je z njima 16. t m. ukradel v Celju 10.200 Din, v novembru izvabil nekemu dekletu v BritoCu pri Kranju pod pretvezo, da jo bo poroča, 3000 Din. Pre. den je izginil, je še ukradel 350 Din. Stanko V. je poročen. e_Kino Union. Danes ob 16.30 ta 20.30 veJeffflm »Pestri pajčolan« in zvočni tednik. (Pet te prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi ,pSmre/ca" bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost Zavitki Din 4.— in Din 6.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 Iz Tržiča č— Podružnica SPD v Tržiču bo imela T soboto 11. januarja redni občni zbor ob pol 20. v salonu hotela Pošte v nastopnim dnevnim redom: ugotovitev sklepčnosti; črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora; presoj« delovanja odborovih poročil: a) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika, č) načelnika roarckacijskega odseka; poročilo preglednikov m odobritev letnih računov; vo» litev: a) načelnika in podnačelnika, b) odbornikov in 3 namestnikov, c) 2 preglednikov in 1 namestnika, č) 3 delegatov za glavni zbor leta 1936; sprememba člena 15. podružničnih pravil; smernice za leto 1936. (mladinski odsek); slučajnosti. Pol ure ka» sneje bo zbor sklepčen ne glede na število članov. Zaradi važnih poročil in pa glede na volitve za triletno dobo je dolžnost slehernega člana, izkazati se s člansko legitimacijo na občnem zboru, ki se more oddalti v svrho žigosanja za 1936. Iz Laškega 1— Nesreča pri smučanju. V nedeljo je pri smučanju pri Sv. Lenartu smučar Rems tako nesrečno zavozil mimo nekega voza, da ga je konj udaril v levo pričal m mu jo natrL Ponesrečenca so tovariši prepeljali v Laško in ga oddali v domačo oskrbo. 1— Sokolski kino bo predvajal ta teden zvočni film »Hišica r Grinizangu«, ki jo poln lepih melodij in ima prijetno in zabavno vsebino. Glavno vlogo igra Svetislav Petrovič. ★ VIŠNJA GORA. Kolo jugosfoveiK&fli sester je priredilo božičnico in obdarovalo okrc^ 60 otrok. Predsednica je v uvodnem govoru pozvala navzočne matere, naj posvečajo vso pozornost vzgoji otrok in jSi vzgjijo v ljubezni do naše lepe domovino Jn našega vladarja. Sledile so deklamacije in pešam »Tiha noč«, ki so jih naši maJSM prav leipo izvajali. Odbornice so nato raz. delile zavitike. ŠTALCERJI PRI KOČEVJU. Dne 28. t m. je biLa božičnica za siromašno mladino slovenske narodnosti, šolski upravitelj je v domoljubnem govoiu poEdr&vL] starše i« Otroke, orisal Skrajno slabe rizmere, v katerih žive Slovenci na Kočevskem, in s© zahvalili za podpori, ki so jn dali banska uprava (500.— Din v blagu in denarju) in Družba sv. Cirila in Metoda (1044.— Din v denarju in blagu). Obdiarovanih je btto 44 otrok, ki so bili prav hvaležni za lepe darove. I Z. K. D. Danes ob pol 3. uri Vesela otroška ringaraja ZA NAŠE MALČKE Poppay, Micky, Ptički Bebice in opice. Afriško zlato za Francijo Najbogatejša zlata ležišča bodo obogatila francosko državo T Poraz je prispela vest, da so t najbolj vročem ln najmanj znanem delu francoske Afrike odikrUj zlata ležišča, ki so baje bogatejša nego katerakoli druga na svetu. Francoz,! so dovolj previdni, da niso na to vest reagirali z običajno »zlato inirziico<, pripravili pa So vse potrebno, da se to ozemlje Po vseh pravilih najprvo znanstveno preišče, pozneje pa bodo začeli kakoriščati dragocene usedline žetega prahu. Ozemlje, v katerem delujejo sedaj fran« eoski kartografi, obsega večji del Slonokoščene obale, del Francoske Gvineje in del Nigerije. V tem ozemlju so mesta, kjer so naleteli na žile skoraj popolnoma čistega zlata,drugod je dragocena kovina v zvezi z drugimi prvinami, a skoraj povsod je je nekaj. Francozi upajo, da bodo s pomočjo najmodernejših rudniških metod spravili na dan ogromne zaiklade. Raziskovalcem Afrike je bilo že davno znano, da je dobita v tam delu Afrike zlato. Domačini so že stoletja izkoriščali njegova ležišča, a v e a dar so menile francoske oblasti šele v letošnji jeseni, da je prišel čas za izkoriščanje na debelo. To zadrževanje ne gre morda na računi kakšne brezbrižnosti francoskih oblasti, tudii mu nd bil vzrok v nevednosti, temveč so računali enostavno z zek> sflabimi prometnimi svezaimi s tem ozemljem. Do dtanes mi bilo nobemdfa cest ta seveda tuidii nobenih železniških prog, po katerih bi spravljali rumeno kovino iz notranjosti dežele do morja. Letos pa so poslali tj** armado inženirjev in delavcev, dia zgradijo ceste. (V preteklih letih so delovali francoski proepektorji (iskalci ruid) zelo počasi, v istem tempu, kakor eo se gradile ceste Domači rodovi pa &o bilo, kakor smo že prej omeniti i, podjetnejši. Ti&odi zamorcev so živeda dolga pokoljenja aaimo od pridobivanja zlata in slabe prometne zveze jih pri tem niso ovirale. Toda kaT zadostuj« za preživljanje zamorske družine, še davno ne zadostuje za obratovanj*5 evropske družbe. Te družibe morajo imeti možnost, da lahko delajo na širši podlagi io z vsemi pripomočki. Poleg tega 6o se Francozi bali, da bi pridobivanje zlata v velikem slogu po mo» dernih metodah izzvalo med domačini nemire, kajti gotovo ne bi mogli zdržati s svojimi primitivnimi delovnimi metodami konkurence modernih delovnih načinov. Tisočem zamorskih družin bi pretila poguba in Francozi znajo to upoštevati. Sedaj bodo ebvar uredila tako, da v širnih okrožjih, kjer pridobivajo zamorci že od pamti-veka zlato in od tega, čeprav skromno žl. vi jo, ne bo smel delati noben Evropec. Ta. ko bo zamorcem ostalo dovolj zlata, da ga bodo po svoji stari navadi' zamenjavali pri sosedillh za stvari, kd so Jkm potrebne osa življenje, Novi prezident ČSR Dr. Edvard Beneš s soprogo liano. Masarykovo domovanje IIM IPragka vlada je določila grad Lany za dosmrtno bivanje zaslužnemu prezidentu T. G. Masaryku Smrt predsednika Venezuele Kakor smo na kratko že poročali, je umni te dni v starosti 76 let Juan Vicenle Gomez, predsednik južnoameriške države Venezuele- 27 let je vladal tej deželi s sigurno roko in je napravil iz nje državo, ki politično in gospodarsko nekajj pomeni. Imel pa je pri tem tudi sreoo. Odkritje nenavadno bogatih venezuelskih petrolejskih polj je bilo tisto, kd mu je v prvi vrsti pripomoglo, da je postala Venezuela L 1931 edma država na svetu, ki je brez dolga Gomez pa je bil vendarle izreden organizator in državnik. Bil je prvi, kn je tej državi dal pošteno upravo, urejene finance in pravičen davčni sistem. Bil je tudi tako pameten, da dežele ni zaplel v svetovno vojno, ker je dobro vedel, da je v gospodarskem ozira v današnjih časih vsaka dobljena vojna tudii izgubljena. Pred dvema letoma je vse venezueleko Ifliudstvo z navdušenjem proslavilo 25-letni jubilej njegovega vladanja. Za deželo pomeni njegova smrt morda nenadomestljivo izgubo. Za Manptmanna se hcče žrtvovati Zagovornik ugrabitelja Lindberghovega otroka Hauptmanna je prejel te drni pismo, v katerem ga neki brezposelni delavec, Robert K i mg iz Keanneya (New Jersey) prosi, naj bi ga usmrtili na električnem stolu namesto Hauptmanna- Kine je bil prej zelo kvalificiran delavec, ki je zaslužil po 60 dolarjev na teden. Pred štirimi leti je bolel ma srcu, na kar je izgubil svoje mesto in ži-vti odtlej s svojo ženo in štirimi otroki v največji bedi Zdravniki eo mu ugotovili, da se ngegova balezen slabša in da postaja neozdravljiva, kar nima možnosti:, da bi ee zače] pošteno zdramiti, dokler je še čas za bo. King pravi v svojem pismu, da hoče svojo truplo po usmrtitvi ostavifci neki bolnišnici v znanstvene svrhe- Seveda je gotovo, da oblasti njegovi prošnji ne bodo ugodile. Morda pa bo ta predlog opozoril ameriško javnost na njegovo bedne življenje — in bržkone je na to računal. Pravi Peer Gynt Neki švedski raziskovalec je odkril pravega Peer Gynta, ki je postal junak ©lavne Ibsenove drame. V aktih nekega kraja v švedski pokrajini Dalrne je odkril, da je bil ta Peer Gynt l 1846. dospel kot velešpe-kuilant v to deželo in veljal 14 let kot veleposestnik. S transakcijami si je na nezakonit način pridobi veliko posest. Iz tega pa so pozneje nastale dolgotrajne pravde. Pred sodniki se je mož branil z zelo fantastičnimi zgodbami, ka mu jih pa niso verjeli. Te zgodbe so dale »ozneje Ib-senu snov za njegovo delo Peer Gynt je kupoval tudi rudnike in je postal znan po vsej Švedski. Nekega dne je h ipoma izginil, svojo zaročenko Kristino je os tajili. Pojavil se je na Norveškem, kjer je osnoval neko naselbino- Končno pa je postal pravi razbojnik. Vrnil se je v svoj domači kraj. kjer so ga prijeli in v nekem kamnolomu obesili. Tekoča svila Japonska je dežela, ki že od pradavnine izdeluje najlepšo in najbolj dragoceno svilo. Prof. Hošinu iz Tokija tedaj ni šlo za to, da bi izboljšal njeno kvaliteto, ko je pričel s svojevrstnimi poskusi s sviloprej-kami. Šlo mu je samo za znanstvene 6vrhe ko mu je šinilo v glavo, živalce prisiliti, da ne bi več predle svojih mešičkov k^kor doslej, temveč da bi izločevale svoj fibroin kot prozorno tekočino Ni še znano, s kakšnimi pripomočki je profesorju uspelo uresničiti to stvar Toda dejstvo, da je mogoče iz te tekočine z zelo preprostim načinom pridobivati svilne niti in jih predelati za vse vrste svilnih tkanin je baje že preizkušeno. Prednost njegove metode je v tem. da je odslej potrebno veliko man j dela za izkoriščan ie produkta sviloprejk, zato pa se bo tudi cena svili znižala pribl;žno za polovico Poleg tega meni prof Hošino. da bo mogoče kakor sviloprejke tudi druge vrste gosenice pri-praviti do tega. • da bodo izločevale uporabno fibroidno tekočino. ■BM Najstarejša francoska kolonija Pred tri sto leti sta dva normanska plemiča s francoskimi ladjami pristala na antilskem otoku Guadeloupo in razvila na njem francosko zastavo. Kratek čas potem sta zasedla tudi otok MartiniQue. Od tega časa sta oba otoka v Karibskem morju francoska last Ob letošnji tristoletnici imajo v Parizu velike svečanosti, ki so se pričele s tem. da je predsednik republike v akademiji za kolonialno vedo odkril spominsko ploščo. Pred nekoliko dnevi so otvorili tudi posebno razstavo z gradivom, ki izvira izključno z obeh otokov. V začetku decembra od plove ena najlepših francoskih ladij z ofi. delnimi osebnostmi do obeh otokov, kjer se bodo vršile glavne svečanosti. Ob tej priliki bodo na Guadeloupu odkrili tudi spomenik plemičema, ki -ta ta otok pred tri 'sto leti zasedla- Kako so Francozi ze nekdaj cenili to svojo najstarejšo kolomal no posest, je najbolje razvidno iz tega. da so Angležem po nesrečni vojni rajši odstopili Kanado nego Martinimie, Vo je slo za to- katero izmed obeh posesti naj jim iz-roče. Ali bi danes tudi tako ravnali « je drugo vprašanje. Oče „haloja" V Oreli v Zedinjenih državah je umrl James Tressider Bil je eden izmed sodelavcev Grahama Bella, izumitelja modernega telefona. Pri poskusih s prvimi telefoni je imel nalogo poklicati Bella skozi novo aparaturo. Pozval ga je z vzklikom: »Halo!« In to je bila tudi prva beseda, ki jo je žica prenašala v daljavo ter prepričala izumitelja, da je njegov izum uspel Ta beseda se je v telefonskem prometu ohranila skoraj pri vseh narodih sveta. Ljubezen se ne vda niti cesarju Mladi japonski vikomt Kanenori Honjo. ki se je na Franc0skem učil letanja, je odpotoval s svojo mlado ženo, Francozi njo, ki se je bil z njo civilno Pomočil, iz Tokija v njen0 domovino, kjer se hoče za stalno naseliti. Vikomt je sv0ji domo vini zato pokazal hrbet, ker na japonskem dvoru njegovega zakona s tujko nis0 ho teli priznati Dva lovca na opice Nedaleč od Sikasa v Zaipadni Afriki sta odšla dva Francoza navzlic svarilom domačinov na lov na mandrile Bila -ta tako lahkonrselna. da sta napadla čredo kakšnih 200 opic Po prvem «trehi ie vsa čreda vdrla proti njima in ju raztrgala dobesedno na kose« Radio Izvleček iz programov. Petek 27. decembra Ljubljana 12: Uverture na ploščah.— 12.45: Vreme, poročila.—13: Cas, spored, obvestila. —13.15: Slovenska narodna in umetna pesem (plošče).— 14: Vreme, borza.—18: Gospodinjska ura: Vrednotenje gospodinjskega dela (ga. Minka Govekarje-va).—18.2o: Glasbene slike na ploščah.— 18.40: Delavsko predavanje: Naši kovinarji (g. Slavko Cešnovar).—19: Cas, vreme, spored, obvestila.—19.30: Nac. ura— 20: Prenos koncerta iz Zagreba—22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 11: Orkester.—12: Plošče.—16: Narodne pesmi. —20: Violinski koncert— 20.50: Narogne pesmi. — 21.20: Orkester— 22.20: Plošče.—Zagreb 12.15: Plošče.-17.15: Godalni kvartet.—20: Koncert zagrebškega kvarteta.—21: Pesmi.—22.15: Plesna glasba.—Praga 19-10: Vojaška godba—20.05: Otroški pevski zbor. — 21.05: Orkestralen koncert.— 22.20: Plošče.— Varšava 20.10: Operetna glasba- — 21.15: Večer francoske glasbe.—22.20: Lahka godba.— Dunaj 12: Plošče.—16.05: Iz zvočnih filmov. — 17.35: Skladbe za flavto in fagot.—19.50: Vojaška godba.—21: Wagnerjev večer.^— 22.10: Pester program.—23.43: Jazz.—Berlin 19: Zabaven večer.—21: Najlepše lanske melodije,— 23: Orkestralen koncert.—Munchen 19: Koncert solistov—20.10: Spevoigra.—22.30: Brucknerjeve skladbe,—23.30: Iz Stuttgar-ta__Stuttgart 19: Pester glasbeni program,—20.10: Večer za smučarje.—21.10: Orkester,—22.30: Lahka in plesna muzika,-24: Koncert operne glasbe.—Rim 16: Celo.-17.40: Plošče,—20.25: Zvočna igra.—21.30: Komorna glasba in pesmi. Sobota 28. decembra. Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: časi spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, b0rza. — 18: Na delopust — vsi* dobre volje (plošče). — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. Alojzij Kuhal-). — 19: Cas vreme. Poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v 1. odmoru: glasbeno predavanje (g-Vilko Ukimar), v II. odmoru: čas, vreme, poročila, sPored. Beograd 16.30: Orkestralen konc©rt — 17: Pesmi. — 18.30: Skladbe za čelo. — 19.50: srbski večer. — 22.20: Orkester. — 23.10: Ples. — Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Violinski koncert. — 20.30: Skladbe za flavto- — 21: Pesmi. — 22.15: Ple«na mutzika. — Praga 19.15: Ork€ster. — 20: češki pevski zbori. . 20.55: Prenos Ojperete. - 22.20: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20: Lahka glasba — 21,45: Zabaven program. — 22.15: Orkestralen koncert. — 23.05. Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 14: Schubertove pesmi. — 15.15: Orkester mandolin. — 17: Plošče. — 19.10: Operet. ni večer — 22.10: Klavirske skladbe. — 23.05: Jazz. — Berlin 20.10: Vojaške ko račnice. — 22.30: Pester pr0gram. — Munchen 19.05: Komorni koncert orkestra in solistov. — 20.10: koncert. — 23: Ples. ni orkester. — S^u/tgart 19: Letna bilanca. — 20.10: Večer iznenadenj. — 22.30 Lahka glasiba. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert. — Rim 17.15: Cirtaški kvartet — 20.25: Simfoničen komcert. — 22: Ples-na muKiika. Gospodar s!v o Iz nase železarske industrije Tragična smrt štirih avtomobilistov Aachen, 24. decembra, b Strašna prometna nesreča se je dogodila včeraj pri Aachnu. Tovorni avto je trčil skupaj i osebnim avtomobilom, ki je pričel goret-V njem »o bile 4 »sebe, kj se niso mogh' več rešiti ter so zgorele. VSAK DAN ENA Jesenice, 23. decembra Iz poročal statističnih uradov najrazličnejših gospodarskih institucij je razvidno, da prištevajo Jugoslavijo med države, ki so glede železne rude najbogatejše v Evropi. Iz tega bi moralo slediti, da je v najboljšem razvoju tudi naša železarska industrija. Poročilo našega trgovinskega ministrstva pa pove, da pri vsem našem naravnem bogastvu ne zadostuje pridobivanje železa iz teh rudnikov niti za polovico potrebe naše železarske industrije. V edinih dveh t»lav_ ziih, ki jih imamo v Varešu in v Topu-skem proizvajamo letno okrog 3^.000 ton sirovega železa. Vse ostale potrebe naše železarske industrije morrmo kriti iz inozemstva. Iz poročila odseka za zunanjo trgovino za L 1934 viidiimo, da je vrednost uvoženega železa in že'ezmh Droizvodov dosegla letno postavko 1 milijarde dinarjev. Trenutno im?mo v državi le štiri večie železarne, ki predelujejo že1ezo in to na Jesenicah, v Zenici, v Guštanju in v Štorah (tudi na Muti). Vse te tvornice pa so že iz predvojne dobe, tako da nismo zabeležili v tem pogledu nikakega izrazitega razmaha. Skupna letna produkcija v teh tvor-nicah znaša okrog 150.000 bon, od katerih odpade na Jesenice 72.000 ton, na Zenico 50.000 ton, na Guštan j 15.000 ton in na Štore 15.000 ton. Iz te produkcije vidimo, da pride v državi le do 10 kg letne porabe železa na osebo. 'Ako primerjamo letno potrošnjo v drugih državah, vidimo, da smo tudi na zadnjem mestu. V Avstrija, na letna poraba železa 100 do 300 kg na oseba Razvidno je, da si železo v naši državi še ni pridobilo dovoljne uporabe. Najnovejša vest o prenehanju obratovanja v Zenici in o odpustu 1000 delavcev sicer ni prišla nepričakovano in po pripovedovanju delavstva, ki se je od tam vrnilo, nj pravi dokaz propada železne industrije kot take. Vzrok zapore obrata je tam vkljub državni podpori, v naročilih, baje povsem drugega značaja. Že iz dejstva, da je pri na«s potrošnja železa tako nizka, se more sklepati, da se nobena vrsta železa ne dela v tako velikih količinah, ki bi zaposMe celoten obrat enega podjetja, kakor je to mogoče tam, kjer je potrošnji! železa tudi v eni kvaliteti zelo visoka. Naša železarska industrija mora biti torej predvsem kvalitetna, odnosno taka, da more parka ti vsakemu naročilu v vsakem času in v vsaiki kvaliteta. Le podjetje ki razpolaga z možnostjo, da se takoj prihgodi vsakemu specialncm/u naročilu, zmore delovati tudii ob takem nizkem konzumu žo-eza. Te odlike pa imajo zaenkrat edino Jesenice in večkrat se dogodi, da so Jesenice pozvane, da izvršu"jo specialno naročilo tudi za inozemstvo. Za dosego gibčnosti v kvaliteti gre v prvi vrsti zasluga izvežbanosti delavstva. Jeseniška industrija je ob svojem obratu ustvarila močno generacijo strokovnega delavstva. ki ji daje danes v6ako prednost. Produkcija v end in isti kvaliteti je mnogo lažja in postane 6koro šablon-sika ter se je navadi vsak: produkcija v zgornjih okolnostih pa zahteva stvarnih strokovnjakov in stalno sodelovanje pri vsakem tehniškem delu na licu mesta tudi od strani direkcije same. Ker imajo Jesenice eno kakor drugo, je bik) mogoče tudi v najtrših letiih obratovati brez pre-stanka, kar je posebno čutilo naše pridno delavstvo in vse naše gospodarstvo. Ako naj se drži kvaliteta železa, ako naj ee drži in razvija industrija z 2,400 delavci, naj ne bo tudi preveč, če se za ta račun dovoli tudi carine prost uvoz starega železa, ki ga naša industrija poleg drugih sirovim uspešno porablja. Znano je, da se v mnogih držarvah vrši uvoz starega železa brez carin in to naj bi bik) tudi pri nas, vsaj takrat, ko vidimo vso odvisnost naše železarske industrije v vrednosti kvalitete. A. K. Zaposlenost v Jugoslaviji Osrednji zavod za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila pni vseh krajevnih organih zavarovanih članov v mesecu oktobru. V tem mesecu je po 4 letih število zavarovancev prvikrat zopet prekoračilo število 600.000. V zadnjih letih je bilo v oktobru število zavarovancev nasled- nje: oktober 1930 oktober 1931 oktober 1932 oktober 1933 oktober 1984 oktober 1935 652.547 620.588 544.306 549.461 565.461 601.622 »Vidite, to ga bo pa ozdravilo!« '->Bverybodys weekly«| Letos v oktobru je bilo torej število zavarovancev za 36.161 večje nego lani v oktobru, za 52.161 večje nego predlanskim im za 57.316 večje nego. pred tremi leti. Število zavarovancev narašča tedaj že tri leta, vendar v teh treh letiih se nismo nadoknadili v celoti padca, ki smo ga zabeležili v letu 1931/1932. Seveda je treba pri presoji te statistike upoštevati, da velja za zadnji mesec pred pričebkom izvajanja gospodarskih sankcij nasproti Italiji. Od tedaj pa eo ee zairedi zastoja izvoza v Italijo delovne razmere precej poslabšale. Podatiki o gibanju članstva pri okrožnem uradu v Ljubljani za oktober še niso znani. Kakor pa nam kažejo številke za september, se zboljšanje zaposlenosti ne kaže toliko v dravski banovina, temveč le v ostalih pokrajinah naše diržaive. V septembru je zaposlenost v Sloveniji zaostajala v primeri s septembrom 1929. za 18.4%, v ostali državi pa le za 4.5%. Nazadovanje povprečne dnevne zavarovane mezde se je menda ustavilo. V oktobru je znašala povprečna dnevna zasnovama mezda 21.72 D'in, to je za 0.38 Din manj nego v lanskem oktobru. Razlika nasproti uetreza-joSemu mesecu lanskega leta je zmašala v septembru še 0.51 Din, v avgustu pa 0.57 Dan. Skupni saslužek zavarovancev pa je znašal v oktobru 326.6 milijona Din nasproti 312.5 milijona Din v lanskem oktobru in 316.8 milijona Din v predlanskem oktobru. Zaradi nižjih mezd je naraščanje zaslužka mnogo skromnejše nego naraščanje števila zavarovancev. Gospodarske vesti = Trboveljska bo tudi za leto 1935. plačala 5 dividendo. Dunajski listi poročajo, da se je poslovanje Trboveljske premog okopne družbe v letu 1935. Se priiično ugodno razvijalo in se v poučenih krogih računa, da bo podjetje tudi za leto 1935. plačalo enako dividendo, kakor za leto 1934., to je 5% ali 10 Din na delnico. — Znižanje najemnin za odprta skladišča na železniških postajah. Da ustreže ponovno izraženi zahtevi interesentov je prometno ministrstvo znižalo z veljavnostjo od 1. januarja 1936. sedaj veljavne zakupne cene za odprta železniška skladišča na železniških postajah za 40% do 50% (izvzeta so skladišča v luških postajah), Od 1. januarja veljajo znižane zakupne cene za ona železniška skladišča, ki se bodo počenši s tem dnem dala v zakup strankam. Za ostala skladišča, ki so že dama v zakup, veljajo stare zakupne cene do poteka pogodbe, če je bila zakupna pogodba sklenjena Za več nego eno leto. Pri zakupnih pogodbah, sklenjenih za več nego eno leto, lahko doseže zakupnik znižanje zakupne cene le če pogodbo odpove in sklene novo zakupno pogodbo. V tem primeru se računa dosedanja zakupnina do dne odpovedi pogodbe; od dne sklenitve nove pogodbe Pa P° novih zakupnih cenah. Podrobna pojasnila o znižanju za posamezne železniške postaje dajejo pristojne železniške direkcije. _ Izvoz jajc, perutnine in svinj v Anglijo. Urad Za kontrolo izvoza živine in živinskih proizvodov opozarja izvoznike jajc, perutnine in svinj v Anglijo, da smejo od 24. decembra t. 1. izvažati gornje proizvode v Anglijo le na podlagi overenj, izdanih od urada za kontrolo izvoza živine in živinskih proizvodov Za izdajo overenj so uradu potrebni naslednji podatki: 1) vrsta blaga, 2! Število & opis zabojev od- nosno amtoalaže, 3) znaki in številke zabojev odn. ambalaže, 4) količina ai teža, 5) ime in naslov odpošiljatelja, 6) ime ta. naslov prejemnika. Na osnovi teh podatkov bo urad izdal overenja o izvoru blaga in overenja za izvoz, ki se morajo priložiti tovornemu listu. Vsi interesenti Za izvoz gornjih proizvodov v Anglijo so dolžni, dR se prijavijo uradu do 30. decembra t. L in da pošljejo vlogo zaradi registracije s prijoženim izkazilom o registraciji v originalu ali v overovljenem prepisu. Ce ao že prej izvažali to blago v Anglijo, naj dostavijo še pregled dosedanjega izvoza v Anglijo od leta 1931. do 1935- z označbo količine posamezno vsako leto im za vsako vrsto Maga. Izvozniki, ki jim bo strokovni odbor pri uradu priznal registriranje za izvoz, bodo dolžni položiti kavcijo v višini 25.000 Din v smislu predpisov pravilnika o taksah, ki se plačujejo pri izvozu živine ki živinskih proizvodov. __ poslovni odbor podružnice Obrtne banke kralj. Jugoslavije v Ljubljani. Kot člani poslovnega odbora Obrtne banke kralj. Jugoslavije v Ljubljani so bi&i ▼ trgovinskem registru črtani gg. EngeL. bert Framchetti, Franjo Ravnihar im Ivan Košak; vpisani pa so bili kot člani gg.: Josip Rebek, Miroeflav Urbas in Ivan Bri-celj. Dosedanji člam poslovnega odbora g. Lovro Pičmam je sedaj predsednik poslovnega odibora. _ odobrena zaščita. Mtaister ža kmetij-svo je odobril zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug nastednfjim zadrugam: Kmečki hranilnici, in posojilnici v Konjicah, r. z. z n. z. (odlog plačil Za 6 let od 24. oktobra t. L dalje za dolgove pred 8. aprilom t. 1.; obrestna mera za stare vloge 2.5%); Hranilnici im posojilnici v Raddncih, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 2. nov. t L dalje za Obveznosti pred 17. jan. t. L; obrestna mera 3%; Kmečki posojilnici in hranilnici Št. Ru_ part pri Mokronogu, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 24. okt. t. 1. dalje za obveznosti pred 19. marcem 1934; obrestna mana 2.5%) • Posojilnemu im hranilnemu društvu pri Sv. Bmi, r. z. z el z. (oWl im ni je kuilituirme države, ki bi mogla : zastati brez škode za svoj ugled. 28 džav bo poslalo svoje najboljše sinove v Gamnidsc-h-Partemikirchen, da predstavijo tam silo svoje mlade generacije, može bodoonosti svojega naroda v plemenitem tekmovanju. Skromne razmere, v katerih živimo, nam stavkajo pretežko nalogo: v-se isto 6e bo zahtevalo od naših mladih fantov, kot od sinov velikih in močnih narodov, itn vendar je naša skromnost taiko velika, da jim ne moremo nuditi onega, keikor veliike države. Niiti tega, da bi mogli izbirati iz tolikega števila tekmovalcev, kot jih imajo druga. Savez se je zavedal svoje dolžnosti do domovine in preskrbel je vsem dober in amo-trem trening že od junija tega leta. Od po-četka decembra vodijo trening Finec Edino Kuisma, Norvežan Gusnnar Hagen, a v kratkem prispe še Avstrijec Framz Hairrer. Tekmovala; ostanejo v treningu do konca januarja. nakar odpotujejo. To smo jim mogla pripraviti mi, sredstev za nadaljnje priprave pa nimamo Zato pozivamo vse vas, ki vam je uspeh naše vrste na zimskih olimpijskih igrah pri srcu, da podprete naš smučarski fond ter kupite naš znaik (smučko s krogi). Naši fantje bodo imeli zavest, da spremljate vsi njihovo delo in sodelujete pri njihovem naporu za čim častnejšri uspeh naše diržave na olimpiada. Pritožite ma>l dar, da jih dostojno opremimo, da jim damo zadostno oskrbo im da e bo njihovo pomanjkanje slabilo tega. kar smo jim pripravili s tehničnim delom. Zavedajte se, da ti fantje zastopajo naš narod, našo državo med 28 narodi, dajmo jim vsega, da bo njdihov uspeh časten im dostojen nase države. PriJožiimo vsak v fond za smučarje svoj dar. Dajte sami im pridobite JZSS prijatelje in znance za prispevek. To zimo nikogar brez olimpijskega smučarskega znaka. Opozorilo ljubljanskim smučarskim klu. bom. SK Ilirija obvešča vse ljubljanske smučarske klube,- da bo v priihadinjih dneh zaprla svoio skakalnico v Mogtecu. Klubi, ki bi želeji uporabljati to skakalnico za trenimge, odnosno za javne prireditve, naj se v svrho dogovora obrnejo na smučarsko sekcijo Ilirije. Skakalnica bo od dme zapore na razpolago sanno onim klubom, ki bodo sklemili s smučarsko sekcijo Ilirije za to Potrebno Pogodbo. SiK Ilirija. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za 6. januarja ob 10. v Ljubljani mladinsko in damstko tekmo s startom in ciljem pri vili »Rožno jezero« pod Streliščem pod Rožni« kom. Mladina tekmuje v treh kategorijah im sicer do 14. leta na progi 2 km, od 14. do 16. leta na progi 3 km in od 16. do 18. leta na progi 4 km. Dame fcdkmujejo na 3 km v vsaki kategoriji prejme praktično darilo im diplomo, drugi in tretji pa diplomo. Start dovoljen vsem smvučirjem. Prijavnine ni Prijave do 4. januarja v trgovini Goreč pri g. Komerju ali pa v trgovini Sport-kmet ter v gostilni Strelišče 1 uro pred startom. Dalje priredi klub pod vodstvom sa veznega smučarskega učitelja g. Jeleniča brezplačen Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je preminula naša J.obra, nepozabna mamica, stara mamica, sestra, teta, gospa OSTANEK MARIJA soproga žel. uradnika v pokoju, po dolgem, mučnem trpljenju previdena s tolažili sv. vere na Božič ob 15. popoldne. Spremili jo bomo k večnemu počitku 27. decembra ob 16. uri iz mrtvaške veže banovinske bolnice k Sv. Križu. Žalujoči rodbini Ostanek Franc — Delkin Slavko. f Na sveti večer je umrl v 61. letu starosti rZTER ŽMITEK akademski slikar in profesor v p. Pokopan je bil na Štefanov dan pri Sv. Križu. Bil je ud krepkega rodu, ki je položil temelje slovenski moderni likovni umetnosti. V Ljubljani, 26. decembra 1935. NARODNA GALERIJA. f Prostovoljna gasilska četa Tržič, javlja vsem tovarišem, da je preminul njen dolgoletni predsednik, bivši župni načelnik, podpredsednik gasilske župe Kranj, tovariš BOCAK KAROL KLEPARSKI EN VODOVODNI INSTALATER, POSESTNIK, IMEJITELJ BEDA SV. SAVE 5 st. IN KOLAJNE ZA GASILSKE ' ZASLUGE. Zvestega tovariša spremimo korporativno k zadnjemu počitku na praznik sv. Štefana ob 2. uri popoldne. Ohranimo mu častni spomin. GASILSKA ČETA TRŽIČ. smučarski tečaj za začetnike, tudi neorga« nizirane smučarje. Zbirališče in pračetek teajev 27. t. m ob 15. uri pri Čadu pod Rožnikom. Zveza za tujski promet objavlja: Odobrena je pri povratku polovična vožnja na jugoslov. železnicah obiskovalcem zimske olimpiade, ki bo od 6. do 16. II. v Parten-kirohenu, kakor tudi za IX. olimpijado, ki bo v Berlinu od 1. do 16. 8. 1936. Popust za Partenkrrchen velja od 2. do 20. II., za Berlin od 22. 7. do 25. 8. 1936. Dva smučarska tečaja na Lisci. Koča na Lisci je jedva dve uri hoda oddaljena od postaj j Breg pni Sevnici. Lisca je erna najlboilj-ših smučarskih postojank daleč naokoli. Posavska podružnica SPD Zidami most bo priredila pod vodstvom priznanega smučarskega mojstra Ante Beliharja, učitelja na Zidanem mostu, dva smuška tečaja. Prvi teča|j bo trajal od 1. do 5. jamuaTja. Koča na Lisci ima na razpolago tri sobe po 2 postelja dm dvoje skupnih ležišč za 10 oseb. Smučarski tečaji Smučarskega kluba Celje. Kakor že javljemo, se vršita meseca januarja l&3f) pod okriljem Smučarskega kluba Celje dva smučarska tečaja za začetnike, turne vozače in tekmovalce. Prvi tečaj &e vrši od 6. do 13. januarja na Smrekovcu. Ta tečaj je namenjen samo iizvežibanim smučarjem t©r za one, ki mislijo svoje klubske barve na raznih tekmah uspešno zastopati, torej specialn: tuirni tečaj ter za slalom im smuk. Odihod iz Celja 6. I. z jutramjim savinjskim vla-koon ob 7.30 preko Mozirja (avtobus) do m©zlrske koče (tri ure), od tu lahka tu/ra do koče na Smrekovcu, kjer Postreže znani oskrbnik Ivan z okusno večerjo. Celo-dtoevna oskrba s prenočnino v kurjen in Sobah 36.— Din za os©bo. Prijavnima za tečaj 100.— Din. Kdor se Pa na smučeh še ne čuti prav domačega, lahko obiskuj* drugi tečaj od 12. do 19. januarja na Sv. planini nad Trbovljami. Odlhod iiz Celja v nedeljo 12. I. z jutranjim vlakom ob 6.50 do Trbovelj. Od tu potom avtobusa do vznožja Sv planine, kjer bodo nosači z® preno® prtljage in sanuči na razpolago. Lahka hoja pelje do novozgrajenega hotela »Ana< na Sv. planini. Oskrba je zelo dobra in stane s prenočnino 30.— Din dnevno. Prijavnina za tečaj 10.— Dim. Prijave za prvi tečaj sprejema g. Ervin Grač. ner do 4. I. 193.6, za drugi tečaj pa g. Edvard Paidasch, oiba v Celju. Imenovanima je tudi poverjeno vodstvo tečajev. Smučarski klub Celje. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v črni priredi 6. januarja svoj tradicionalen smučarski tek Smirekovec—Grma za prehodno diarilo, katero je Podarila Mrs. 1. Bargate, soproga rudniškega ravnatelja v Mežici. Start je dovoljen samo verificiranim tekmovalcem JZSS. Točno plačuf »Jutru« naročnino Varili svojcem zavarovalnino lz Škofje Loke šl_ Kolo jugoslovenskih sester je prirq» dilo v nedeljo božičnico v zbornici deške šole in obdarovalo nad 60 otrok, ki jih je predsednica ga. Lendovškova prisrčno nagovorila. Vsem dobrotnikom dece najlepša nvala! šl— Zajedniea doma in meščanske šole se je na svoji seji konstituirala naslednje: predsednik Lovro Planina, tajnik Ivan Grum, blagajnik Viktorijan Demšar, odborniki pa so poleg nastavnikov Tavčar. Po-renta in Bavdaž. Iz Ptuja j— K Tečnemu počitku smo položili na sveti večer gimnazijskega slugo g. SenČar-ja Jožefa, ki je štel šele 53 let. V svetovni vojni si je nakopal za vratno bolezen, ki mu je zdaj pertrgala nit življenja. Pokojnik se je zlasti udejstvoval v invalidski organizaciji, katere tajnik je bil ves čas do svoo je smrti. Bavil se je mnogo tudi zglasbo in je svoj čas vodil tamburaški zbor. Na zadnji poti sat ga med drugimi spremljala tudi mestna godba in Veteransko društvo z zastavo. Rajnkemu, ki zapušča užaloščeno vdovo in štiri nepreskrbljene otroke, naj bo lahka žemljica! Preostalim naše so-žalje! j—Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Sorefl in sin«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Slifžbodobi ri°geda 1 Oin. lavek S Ctn, ta iifro ali iajanjt aslova 5 Din Najmi*'« mesek 17 Oin Pisarniško moč z znanjem knjigovodstva, nemščine, strojepisja m stenografije, sprejmem. — Hrana in stanovanj« v hiši. Ime-ti mora tudii podlago za vzgajanje otrok. Priložiti ie sliko in prepis spričeval. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod nac. 607-1 Prikrojevalko dobro izvežbano za svileno in bombaževo triko penilo, ki razume dober kroj in okus. se sprejme pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra v Mariboru in Ljubljani. 27458-1 Službe išče Vsaki beseda M pur; lavek Oin, ta dajanje naslova 5 Din. aajroanj&l tnesek 12 Oin. Nemška vzgojiteljica ki govori tudi srbohrvatski jezik gre k boljši družini k otrokom. Mlada simpatične zunanjosti ln neoporečne preteklosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroci«. 27504-2 Beseda I Dtn, lavek S Dia. xii iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ameriško pisalno mizo iz trdega lesa, kupim. Le ugodne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pisalna mika<. 508-7 Manjšo registra turo s približno 30 predali, kupim. Ponudbe s točnim opisom pod značko »Regi-stratura« na ogl. oddelek Jutra. 500-9 Razno NajslajSa In najboljša krepilna pijača Je B E R M E T — V I N O, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — GostUničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. □□□□□□□□□□□□□□ Sveže najfinejše norveško R I R J E OLJE iz lekarne DR. O. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. □□□□□□□□□□□□□□ Vsakovrstno zlato knpnje po naJvfSjib cenah Černe - juvelir Ljubljana. Wotfova ulica 3 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Umrl nam je naš oče, stari oče, stric in tast, gospod Flor jančič Aleš upokojenec drž. žel. Zemeljske ostanke prepeljemo v petek ob pol 3. popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Maribor, 26. XII. 1935. Florjančič, Cerček, Schott, Pleš. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena in predobra soproga, mamica, hčerka in sestra, gospa Marija Mokole roj. Hattželič dne 25. t. m. po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek dne 27. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Zrinjsko-Frankopanska ulica štev. 4, na mestno pokopališče v Ptuju. Ptnj-Središče ob Dr, dne 26. decembra 1935. ZDRAVKO, soprog; CEDOMIR, sin in ostalo sorodstvo. t Občina Dolenji Logatec sporoča žalostno vest, da je gospod JURCA JANEZ kmetovalec tn član občinskega odbora občine Dolenji Logatec itd. dne 25. decembra 1935. nenadoma preminul. Zaslužnega pokojnika ohranimo vedno v dragem spominu. Občina Dolenji Logatec. Telefon 2 <9> § 11 PREMOG DRVA iD KARBO-PAKET! rv. SCHUMl Dolenjska cesta Telefon 2059 Suha drva. premog ' j/t narbopakete w ^ dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva al. St 5 Predsedstvo mestne občine ljubljanske naznanja žalostno vest, da je dne 23» decembra 1935. umrl častni meščan ljubljanski univ. prof. dr. 8d odlični zdravnik-znanstvenik in preporoditelj našega zdravništva. Slava velikemu pokojniku! Urejuje Davorin Barij«. ~ Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoif EUbnIkar. — Za Narodno Ushamo & d. kot fciskarnarja Frane JetetSekj — Za inaeratnfl del Je eSgcaomR MoJ* Hosalž,«- Stat S IflnbljaaJ,