GDK: 902 
Modrovanje na Rogu 
Sredi meseca junija leta 1901 so se v 
Kočevju zbrali člani Kranjsko-Primorskega 
gozdarskega društva na svojem 24. ob-
čnem zboru. Pridružili so se jim tudi člani 
Avstrijskega državnega gozdarskega dru-. 
štva, tako da je bilo vseh udeležencev 167. 
V Kočevje so prišli na povabilo kneza Karla 
Auersperga, ki jih je tudi gostil za časa 
njihovega obiska na Kranjskem. Tretji dan 
obiska na Kočevskem so imeli v Dolenjskih 
Toplicah zasedanje. Eminenten zbor go-
zdarskih strokovnjakov se je po prenočitvi 
in ogledu Kočevja podal na Rog in prek 
njega v Dolenjske Toplice. Spotoma so si 
ogledali gozdove, v katerih je ravno dobro 
steklo prebiralno gospodarjenje. Vse je 
močno zanimalo, kako je L. Hufnagel zasta-
vil ta sistem obratovanja na velikih površi-
nah kraškega težko prehodnega sveta. Kaj 
dosti se še ni dalo videti, saj je od prehoda 
iz pragozda v gospodarski gozd minilo 
komaj sedem let. Ni čudno, če so udele-
žence bolj zanimale smrekove kulture, ki 
so takrat že bile na Rogu in so nastale po 
letu 1793 zaradi oglarjenja za železarno na 
Dvoru. Enostavno niso mogli iz svoje kože 
in jih je predvsem zanimalo, kako bi gozda-
rili s smreko in macesnom. 
Največji problem, ki je bil izpostavljen, je 
bila bukev, za katere les ni bilo pravega 
trga in še manj dohodka. Zato je bila druga 
glavna tema zbora: »Problemi bukve na 
Kranjskem«. Zanimivo je, da L. Hufnagel ni 
skoraj nič razpravljal o prebiralnem gospo-
darjenju, temveč je imel referat o problemih 
gospodarjenja z bukvijo. 
Na občnem zboru so pisali zapisnik. Iz 
njega navajam nekatere zanimive navedbe, 
ki nam dokazujejo poglobljeno ekološko in 
gozdnogospodarsko razmišljanje. 
1. Iz arisa območja Roga (podal in-
špekcijski komisar Putick) povzemam: 
- pogost je južen sneg zgodaj jeseni ali 
pozno spomladi, ki povzroča snegolome; 
- pogosti so vremenski obrati, ki prine-
sejo žled; 
- navajam: »povsod susec1 se, 
vrednostno nazadujoči sestoji ... «; 
- na južnem delu Roga je bilo 80% 
170 GozdV 51, 1993 
bukve in le 20% jelke, na severnem pa 
60% bukve in 40% jelke; 
- povsod so dajali prednost jelki na ra-
čun bukve; 
- omenja se setev jelke tam, kjer ni 
naravnega pomlajevanja, in sadnje smreke 
v dolinah; 
- 29% površine gozdov in pašnikov je 
veleposestvo ob zemljiški odvezi oddalo 
kot protivrednost za servitutne pravice, ki 
so jih v njegovih gozdovih imeli kmetje; 
- v obeh revirjih na Rogu je velepose-
stvo imelo deset gozdnih čuvajev (eden na 
709 ha oziroma 945 ha); 
- pomemben izvozni sortiment je bilo 
lesno oglje; 
- najpomembnejši sortiment iz bukovine 
so bile tavolete - deščice za zaboje za 
južno sadje; 
- bukovine v kaj drugega še niso znali 
predelati, oziroma je bila za drugo nepri-
merna (nepravo srce); 
- bukev je ovirala rast smrekovih kultur, 
zato se je izsekovala kot manjvredna vrsta; 
- velik poudarek so dajali ekonomskim 
učinkom sečnje, ki pa so bili sila pičli 
predvsem zaradi predragih prevozov na 
železnici. 
2. V razpravi o opažanjih v gozdovih 
je sodelovalo malo prisotnih. 
a. Svetnik Guttenberg: 
- roške gozdove ni možno uvrstiti v no-
ben sistem gospodarjenja; 
- pričakovati je, da bodo ti sestoji v 
bodoče bližje zastornemu obratovanju kot 
prebiralnemu; 
- bukev potisniti nazaj, dokler je ne 
bomo znali porabiti; 
- ne dajati prednosti smreki, ohraniti 
jelko in bukev, čeprav bo zato donos manj-
ši; 
- gospodariti s smreko, jelko in bukvijo, 
ker je teren kraški. 
b. Svetnik Rossipal: 
- težnja je uvesti urejeno prebiralno go-
spodarjenje, kar je prav; 
- glede smreke naj odgovori narava sa-
ma, smreke najdemo zelo malo, malo naj 
jo na Rogu tudi ostane - kor primes; 
- zaradi krasa je prebiralno gospodarje-
nje upravičeno. 
c. Svetnik Reuss: 
- vzgojiti je treba mešane gozdove z 
različnimi vrstami drevja, kar bo trajalo 
desetletja; 
- smreka in macesen bi se ob pomoči 
gozdarja lahko uveljavila na račun jelke in 
bukve, ki se bosta ohranili zato, ker sta 
naravni vrsti; 
- iglavci morajo izstopati v modernem 
donosnem gozdu; 
- nega je nujna, zato lahko vnašamo 
smreko in macesen, ki bi tu moral uspevati. 
d. Komisar Putick: 
- smreko in macesen na Krasu pokon-
čajo klimatske razmere; 
- macesen je povsod slab, večvrhat in 
sabljaste rasti; 
- zagovarja sadnjo smreke v dolinah, 
kjer dobro uspeva ( ?). 
e. knez Auersperg 
- smrekovi sestoji so mestoma stari že 
do 60 let, so zelo lepi in že dajajo trame; 
- zaradi klime smemo smreko na Rogu 
vnašati skromno; 
- če ]elki pomagamo, lahko pospešimo 
njeno priraščanje; 
- setev jelke so pogosto uničile miši; 
- transportne razmere so zadostne, že-
leznica je namenjena predvsem za prevoz 
oglja, obstoječe ceste so zadostne. 
3. Vprašanje bukovih gozdov in buko-
vine 
a. Referat direktorja Hufnagla: 
- kmečki gozdovi so že tako izsekani, 
da dajejo zelo malo tehničnega lesa in že 
prehajajo v nizki gozd; 
- trga za bukov les je malo in je zelo 
nestabilen; 
- pri tavoletah lahko cene nihajo od 60 
vinarjev do 84 Kr za 1 m3 hlodovina; 
- "prodaja drv je zaradi konkurence mi-
neralnega olja postala prav neznatna«; 
- često se poseka vso jelko in v gozdu 
ostane samo bukev; 
- "posek bukovega gozda in sadnjo 
smreke ne moremo odobravati kot rešitev, 
ker je na Krasu bogata primes bukve iglav-
cem gozdnogojitvena nuja, če naj ostane 
ohranjena rodovitnost tal((; 
- obstaja vzročna zveza med prodajo 
sortimentov iz bukovine in izse/jevanjem 
prebivalstva - predelava bukovine zapo-
sluje veliko več ljudi kot pa razrez iglavcev; 
- lahko bi se izdelovali bukovi pragi (kar 
so tisti čas v Avstriji šele poizkušali, bukov 
parket pa še sploh niso izdelovali; na Rogu 
so izdelovali le frize za izvoz- op. p.); 
- kemična predelava je rentabilna, prav 
tako kuhanje retortnega oglja (to je opore-
kal W. Berg, češ da ne drži); 
- srečujemo se s previsoki mi prevoznimi 
stroški in carino. 
4. Razprava o pebiralnem gospodar-
jenju 
a. Svetnik Guttenberg: 
- zelo natančno je razčlenil prebiralno 
metodo gospodarjenja in menil, da ni teore-
tično dodelana, ne omogoča reda in pre-
glednosti; 
- veliko dela za majhen učinek. 
b. Direktor Hufnagel: 
- »opozorjeni ste bili, da smo šele na 
prehodu in bo šele v drugi obhodnji možen 
prehod na prebiralno obratovanje z daljšo 
pomladitve no dobo«; 
- "že zdaj prebiralno obratovanje ni bilo 
uvedeno zato, ker ne moremo prodati tanj-
šega drevja in sekamo le hlodovina, ki se 
lahko proda«; 
- "spodbudo za urejanje, ki sloni na 
debelinskih razredih, mi je dal Beranger-jev 
članek«; 
- »ko se bodo razmere v času ponovitve 
sečnje spremenile in bo šel v promet tudi 
tanjši les, bomo prešli na obratovanje s 
prebira/nimi sečnjamict, 
Tako so razmišljali takrat, pred 92 leti. 
Kako lahko danes gospodari z gozdovi na 
Rogu gozdar, ki je "opremljen« z bistveno 
širšim in bogatejšim biološkim znanjem od 
kolegov iz leta 1901 ? Mu je lažje, ali pa 
mu je zaradi človeške sebičnosti še težje 
in mu vse bogato znanje kaj dosti ne 
pomaga. 
Viri 
1. Slovenski prevod g. dipl. inž. M. Čokla 
nemško pisanega zapisnika. 
Povzel 
spec. Anton Prelesnik 
GozdV 51, 1993 171