»•30(1461) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 4. avgusta 1977 U-februarja 1975 je bil list odlikovan z redom •USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI pozabU 6 milijonov lir. Denar je že odpisal, saj je bil, tako je sam povedal," tako rekoč na Jutrovem“, kjer se marsikaj pripeti. Posojilo Ožgani Malkovec to bo pozabljen! Ttžfe,an‘ ,krafvne skupnosti Praznik v n°H r°S SlavUi svoj Tokrat m- j°> 7- avgusta. jebilanoveVa Že 35 let’ odkar enem vas Malkovec in v dnevu ubitih kar men anov. Sicer pa je dtuPačP JOVOjno Padl° 311 kako obeanov12?11'10.v vo->ni vihri 210 jevne *„^an Je tržiške kra-je vsak , Pnosti, kar pomeni, da boju7a n6561.' ot)čan izkrvavel v NedeSoaSnjlk-zaželo ° Praznovanje se bo odkntil0 seti uri dopoldne z Vta ^ sP°menika (delo C>e) v Tržišču, v titev cest ^. končana posodo-v nedelin ^tzls£e~Malkovec in slovesno ° P01 enajstih jo bo *8°r Malus n KS * bo za*!,' ednJa svečanost ^ovcu eiP01 kasneje na 1)0 narodni t .ostni 8°v°mik Po irn„* °J ^°že Borštnar. t°varišk„ a?em Programu bo janov. nh ®Canje borcev in kra-feku zbrani kaplJici “ Pri- VeUK| OBRE2 I ■ ° SUV,L ■ NA PRIZORIŠČU TRAGEDIJE - Temačni gozd in tisočletne skale so v nedeljo na Ogenjci v stoterih srcih prebudili občutek ponosa, da ima naš narod v žrtvah zagotovilo moralne moči. Na sliki: dr. Avguštin Lah govori pred jamo na Ogenjci, kjer so bili skriti težko ranjeni partizani. (Foto: M. Markelj) ygifl i■o w ■■■ MIvIlV ■ wQ Za krajevni praznik so odkrili spominsko obeležje na Ogenjci nad Loškim potokom Osrednja slovesnost praznovanja krajevnega praznika KS Loški HM —*avo nav — potok J'e bila v nedeljo, 31. julija, pri partizanski bolnišnici na Vm ^gim tudi F 10 so ?ovabili Ogenjci, kjer so odkrili spominsko obeležje tragičnega dogodka, ko ,^0 izroen?C»rf!f^ je pred 35. leti zaradi izdajstva herojsko umrlo 12 težkih ranjencev in partizanska bolničarka Mimica Čepon. Slovesnosti se je kljub slabemu vremenu udeležilo več sto prebivalcev Loškega potoka in obiskovalcev z raznih koncev Slovenije. ievn„eja v soboto V ega 0bre' I 2Ustavo nal' *• aveusta. kra-i Kn ^gim so EOvabUi 2»metu bodo t F-ranca Šetinca. Vort Po kateri hn* 1 asfaltirano i in šasilsluh * na*° krenil spre-i VSeh kr^nov0*’ društev. mladine 0SNASTn»PESEN »»»,^T0P KpA I Podvodne 1 Wep,ubli5ke*a "L31, JUUja ude' kiir ’ ki ie Prvenstva SR ' Slnci Peta, ft* Osijeku. V kon-p^a ekipa n Je petčlanska ! tios^ični rezdt 4-drug0 mest0' : ^n^^Pljanl l1- 59 ?-hi' f Voh« 4^26 6 400^ - > ’ f'Ei2?.?.™ S ?wje: 2 ?0>°> 100 m S:38o V.05’ 800 ‘ 23-5’n l500 i, "’0' 4- Markovič P°dS|A.2ak°nca v UB'LADENAR na nov°" v?dja S?1 žilice oglasU Sfer vod- Zahodn^ mil*čnikom 1 avstrii^ nuemšklh mark, dingov, 5!5 211450 Pokrovitelj spominske svečanosti je bil Klinični center iz Ljubljane, med gosti pa so se slovesnosti udeležili: podpredsednik IS SR Slovenije dr. Avguštin Lah, direktor kliničnega centra Zdravko Krvina, svojci ubitih ranjencev in drugi. O tragičnem dogodku je govoril organizator partizanske bolnišnice ' in pisec knjige o nji dr. Aleksander Gala - Peter, spominsko obeležje pa so odkrili trije preživeli ranjenci: Ivan Mulac, Vinko Smolnikar in Ivan Snoj. V slavnostnem govoru je dr. Avguštin Lah poudaril pomen medčloveških odnosov, kakršne izpričujejo partizanski borci, še posebno pa dogodek na Ogenjci, v krepitvi in izgrad-naše družbe. postaji milice oglasila poljska zakonca Kazimir in Tereza Matuszak, ki živita na Švedskem. Ko sta dokazala, da je denar njun, so jima ga izročili. Zanimivo je, da je nedavno tega v restavraciji „Pri vodnjaku" neki Italijan pozabil 6 V kulturnem nastopili član programu so Drame SNG V Krasincu po asfaltu Delovna zmaga v spomin na množični odhod v partizane — Pol stoletja gasilskega društva V počastitev spomina na množični odhod Krasinčanov v partizane in požiga Krasinca pred 34. leti ter letošnjih partijskih jubilejev so v nedeljo v tej belokranjski vasi praznovali 50-letnico ustanovitve gasilskega društva Krasinec, praznovanje pa so sklenili z otvoritvijo 1.720 metrov asfaltiranih poti v naselju. Ob tej priložnosti so govorili o bogati zgodovini gasilstva v tem delu Bele krajine, predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar je razvil gasilski prapor, podelili so številna gasilska priznanja; prejeli so jih tudi ustanovitelj tega gasilskega društva 86-letni Krasinčan Peter Pezdirc in vrsta drugih zaslužnih gasilcev. V govoru o razvoju metliške občine, posebej pa še krajevne skupnosti Podzemelj, je Franc Vrviščar poudaril, da bodo samo v tej belokranjski krajevni skupnosti imeli letos kar za 7 milijonov dinarjev novih naložb. Pohvalil je tudi zagre- zamisel se uresmcme Začetek gradnje oddelka Dolenjskega muzeja za NOB in ljudsko revolucijo — Še ni denarja za 300 m2 Janez Rohaček, solista ljubljanske opere Vilma Bukovec in Ladko Korošec ob spremljavi Staneta na harmoniko, združeni pevski zbori iz Ribnice, Dolenje vasi in Loškega potoka ter učenci OŠ dr. Anton Debeljak iz Loškega potoka. M. MARKELJ Prve dni avgusta so delavci Pionirja začeli z zemeljskimi deli za gradnjo novega oddelka Dolenjskega muzeja za NOB in ljudsko revolucijo. Po pogodbi med investitoijem (novomeško kulturno skupnostjo) in izvajalcem del mora biti gradnja na ključ končana do 1. julija prihodnjega leta. Gre za prvo, etapno fazo gradnje, ki vključuje tudi del zunanje ureditve, in bo investitorja stala 14,977 milijonov dinarjev. Prvotno zamišljen objekt so morali zmanjšati za 300 m2, ker niso mogli zbrati še 7 milijonov din. Tako so odpadli zelo potrebni prostori (dvorana za priložnostne razstave, varnostni depoji, delavnice), zato si investitor prizadeva, da bi uredili vsaj temelje. Oddelek Dolenjskega muzeja je prvi, ki se na Slovenskem gradi namensko, čas dveh let od zamisli do začetka gradnje pa je celo kratek, še posebno, ker je bilo treba rešiti cel kup denarnih vprašanj. tost krajanov pri skupnem prizadevanju. Slavje so zaključili z otvoritvijo vaških asfaltiranih poti, za katere so zbrali kar 1.450.000 dinarjev. S. DOKL NOVA STAVBA NA HRIBU Dan pred krajevnim praznikom Loškega potoka, ki ga prebivalci te krajevne skupnosti praznujejo zadnji dan v juliju v spomin na tragični dogodek pri partizanski bolnišnici na Ogenjci ter v spomin na smrt 26 mož in fantov, katere je okupator postrelil pred 35 leti, so slovesno odprli novo stavbo na Hribu. V stavbi so tako dobili svoje prostore krajevni urad, banka, gozdarski oddelek, hkrati pa je v nji še 12 stanovanj. Svečanost ob otvoritvi nove stavbe je odprl Karel Oražem in predsednik KS Loški potok Lavrič. M. TRATAR Zaenkrat še ni predračuna za opremo, ker še ni dokončno izdelan načrt za postavitev eksponatov. To bo urejeno najbrž septembra, za denar pa ni druge možnosti kot posojilo pri Ljubljanski banki. Že dolgo let prepotreben oddelek muzeja torej že gradijo. Zavzeto delovanje od občinske skupščine preko drugih družbenopolitičnih organizacij do slehernega delovnega občana rojeva sadove. D. R. „BOHOR V BORBI" V brošuri „Bohor v borbi", ki jo je izdal občinski odbor ZZB NOV v Krškem, so mladim rodovom zanimivo predstavljeni pomembni dogodki iz časov narodnoosvobodilnega boja. V knjižnici beremo o zboru aktivistov 15. avgusta 1944 v Srebrnem parku na Bohorju, o bunkerju, v katerem je prezimoval okrajni odbor OF Senovo-Blanca, o tehniki Franceta Prešerna, o boju kozjanskega bataljona na Jelši in spomine na bolnišnico 14. divizije. UDARNA AKCIJA USPELA V Soboto, 30. julija, je občinska konferenca ZSMS Novo mesto pripravila enodnevno mladinsko udarno akcijo v Suhi krajini. Udeležba je bila dokaj dobra, največ brigadirjev pa je prišlo iz Novoteksa. Med njimi so bili v glavnem tisti, ki so bili na mladinskih deloviščih letos ali lani. Po udarniških urah je mlade na Prevolah zabaval vojaški ansambel. KMEČKI PRAZNIK i V BUKOSKU V nedeljo, 7. avgusta, bo v | Bukošku pri Brežicah regijsko | tekmovanje traktoristov in • traktoristk. Začelo se bo ob j 7.30. Iz posavskih občin so • doslej prejeli okoli 26 prijav, j Najboljši tekmovalci bodo nasto- • pili še na republiškem tekmo- ■ vanju, ki bo letos v Krškem. Na • prireditvi v Bukošku bo po- ■ poldne ob 15. uri tudi tradi- ■ cionalno tekmovanje koscev, j Organizatorji kmečkega prazni- ■ ka v Bukošku so Agraria Brežice, • občinska organizacija za tehnič- j no kulturo in strojna skupnost ■ Bukošek. ■jug ifl TJ Nfll ZNANILO NAPREDKA - Jože Kapušin, predsednik krajevne skupnosti Podzemelj, je prerezal trak in izročil namenu asfaltno cesto. (Foto: S. Dokl) V sredini tedna se je vreme izboljšalo in ustalilo. V drugi polovici tedna bo precej sončno, proti koncu pričakujemo ponovno manjše poslabšanje. AVTOKAMP BRAKO prikolice wlet Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini Turistično tovorna prikolica TT-220-MINI KAMPER do 30.000 din — samo 10% pologa ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mosaiK Namenoma smo se ognili staremu izrazu vojna. Ne bi radi alarmirali naših ljudi, da je na afriškem rogu prava vojna. Prav gotovo pa je več kot mala vojna - gverila. Ta beseda je španskega izvora, španski domoljubi so se uprli Napoleonovim četam in pograbili za orožje, rodila se je mala vojna - „gueri-lla“. Vojna vihra na afriškem rogu Na meji Etiopije in Somalije pa je zdaj več kot mala vojna. Ko so se pojavile prve vesti o bojih, smo bili presenečeni Komaj se je končal spopad med Egiptom in Libijo, že so odjeknili streli na afriškem rogu. Se pravi v dveh tednih dva konflikta. Eden se je končal, drugi se bo najbrž šele pošteno vnel. In to je tragedija za oba partnerja, za obe državi Etiopija se sploh ne more rešiti iz težav, ki se kopičijo. V sporu je z vsemi sosednjimi deželami, razen s Kenijo. Ali z drugimi besedami povedano: Etiopija ima zelo kratkovidno politiko. Le poglejmo malo bližje. Prvi noče priznati Eritreji notranjo avtonomijo - to je načelna napaka, ki lahko postane usodna. Potem je v sporu s Sudanom - ta dežela je bolj zahodno orientirana. S Somalijo je v vojni -ta vojna se bo vlekla. Džibu-ti je od 27. julija samostojna republika in prav lahko postane jabolko spora med Etiopijo in Somalijo. Našteli smo etiopske težave. In tu je zdaj Somalija. Ta dežela je nastala leta 1960 in sicer z združitvijo dveh delov: bivše angleške in bivše italijanske Somalije. Druga je bila večja in bolj razvita. Somaljski domoljubi trdijo, da žive velike skupine Somalcev tudi onstran meje - v Etiopiji, Keniji in v Džibu-tiju. Zato je na somalski zastavi pet zvezd - dve sta že pod eno streho - ostale tri so na tujem. Nihče ne ve, zakaj je prišlo do bojev na meji Egipta in Libije. Nihče ne ve kaj je zadaj, kdo je sprožil ta mehanizem. Na afriškem rogu dobro vemo, da so pričeli napad Somaljci. Kaj hočejo doseči? Poglejmo: Etiopija šteje 27 milijonov ljudi, Somalija samo štiri. Lahko Somalija zmaga? Mnogi menijo, da hoče Somalija samo aktualizirati vprašanje meja. Če se lahko zanesemo na tuje vire, je etiopski voditelj Mariam že predlagal mejne popravke. Popravki so skromna beseda, Somalija želi več - ves Ogaden. Ta pa je za polovico Jugoslavije. Kako se bo končal ta konflikt? Ali bodo druge afriške dežele lahko posredovale? Čudimo se, da še ni takih glasov. V sporu med Egiptom in Libijo so arabske dežele takoj sprožile svoj posredovalni mezanizem. V Afriki ni nobenih takih poskusov. Popisali bi lahko cele strani o tem, kje vse gori v Afriki Samo eno „bo-jišče“ bomo omenili - zahodna Afrika. Od časa do časa preseneti svet vest, da so borci Poli-saria napadli kakšno mesto v Mavretaniji. Naravnost presenetljivo je, kako daleč na mavretansko ozemlje vdirajo borci Polisaria. Zato sta Maroko in Mavretanija sklenila koordinariti nekatere vojaške akcije. Mavretanija je imela do nedavnega menda samo 1000 vojakov pod orožjem. Z eno besedo: iz Afrike zdaj ni več dobrih vesti, pripraviti se moramo tudi na najslabše. MIRAN OGRIN OBKROŽENA PALESTINSKA TABORIŠČA — Sirijske čete so obkrožile palestinska taborišča, da bi tako preprečile spopade, ki so zajeli južne dele Libanona. Medtem ko je v Beirutu mir, je na jugu dežele še vedno zelo vroče. Po nekih informacijah je poveljnik desničarskih sil v južnem Libanonu zaprosil Izraelce za pomoč. Zadovoljstvo kazi kanec grenčice Ob letošnji (dobri) letini pšenice - Svetovna cena precej nižja od naše Z letošnjim pridelkom pšenice so nekateri bolj, drugi manj zadovoljni. Skladišča so polna, odkupna cena je bila med žetvijo zvišana. S ceno pa niso enako zadovoljni vsi pridelovalci. Nekateri si iz zadovoljstva manejo roke, drugi pa, zlasti v Sloveniji, trdijo, da je dohodek premajhen. Njihovo razpoloženje bo vplivalo na jesensko setev. Nekaj družbenih posestev in precej kmetov v vsej državi je letos naželo poprečno na 1 ha več pšenice kot lani, drugi pa manj. Po cenitvah, ker še niso zbrali vseh podatkov, bo skupen pridelek za okrog 10% manjši, kot je bil lanski. To pa ne povzroča zaskrbljenosti, da bi pšenico morali uvažati. Z zalogami od prejšnje žetve - teh je dovolj za stalno rezervo — je imamo več kot dovolj. Gospodarstveniki pravijo, da bije bilo treba več 100.000 ton celo izvoziti. Pšenice ne bomo več uvažali, četudi bi bila katera prihodnjih žetev precj slabša od letošnje. Postali bomo izvozniki pšenice. Tu pa se veselje nad letošnjim pridelkom začne mešati z zaskrbljenostjo. Cena pšenice na svetovnem trgu je prenizka, znaša pri kilogramu skoraj za 1 din manj, kot dobe zanjo naši pridelovalci. Čudno, kajne, saj so pred leti naši kmetovalci zahtevali, naj bi bila naša cena enaka svetovni, ki je bila takrat zelo visoka. Pravijo, daje pšenica poceni, ker je je preveč. Preveč le za tiste, ki jo prodajajo, kajti lačni ljudje v zaostalih državah nimajo denaija, da bije kupili dovolj. Toliko za pojasnilo tistim kmetovalcem, ki menijo, da je odkupna cena pšenice še vedno prenizka. V Vojvodini, kjer sejejo le najrodovitnejše sorte in polja izdatno gnojijo, se nekate- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED S »-########*###############*########*###########################■ Predsednik republike Josip Broz Tito je na Brionih sprejel delegacijo festivala jugoslovanskega igranega filma iz Pulja. Predsednik festivalskega sveta France Štiglic se mu je zahvalil za pokroviteljstvo nad to prireditvijo in mu izročil častno „veliko zlato areno“, s posvetilom. „Arena” za Tita Predsednika Tita so zanimala številna vprašanja vezana na nadaljni razvoj jugoslovanske kinematografije, v priložnostnem govoru pa se je tudi zavzel, da mora naša kinematografija izraziti vso realnost jugoslovanskega družbenega trenutka, vendar ustvarjalno in kritično, ker jo bodo le kot tako sprejeli tudi gledalci. POGLOBITEV STIKOV S KOROŠCI V Slovenijo je dopotovala večja skupina otrok naših rojakov na avstrijskem Koroškem, ki bodo pri nas, v organizaciji Nedeljskega dnevnika ter Zveze slovenske mladine iz Celovca, preživeli 14 dni prijetnih počitnic. Organizatorji počitnic računajo, da bo naletela akcija na ugoden odmev tudi med starši teh otrok, ki se bodo zato slej ko prej priključili takšnemu organiziranemu letovanju, ki želi le poglobiti stike med koroškimi Slovenci ter Slovenci v matični domovini. KRESOVI V CAST USTANOVITVE KPH Končane so tridnevne slovesnosti ob 40. letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Hrvatske. Anin dol pri Samoboru je tisti kraj, kjer je pod neposrednim vodstvom tovariša Tita v noči med 1. in 2. avgustom leta 1937 nastala hrvaška KP. Tovariš Tito je namreč sam vodil zgodovinski ustanovni kongres KPH. 40. letnico ustanovitve so povsod na Hrvaškem obeležili s številnimi slovesnostmi ter ljudskimi zborovanji, na predvečer zgodovinske noči pa so na samoborskih gričih blizu Zagreba zagoreli tudi številni kresovi. VELIKA SKODA PO POTRESU Čeprav še ni natančno ocenjena vsa škoda, ki jo je povzročil nedavni potres z epicentrom v Predvoru na Gorenjskem, pa je že sedaj jasno, da bo večja, kot so najprej predvideli. Sedanji pregledi kažejo, daje po-, škodovanih 213 stavb, kar 13 pa jih je prizadetih tako, da jih bo treba porušiti. Komisije so svetovale rušenje osmih objektov v Tene-tisah in Golniku, pet pa v krajevnih skupnostih Bela, Predvor in Kokra. POUDAREK NADALJNJI IZGRADNJI SISTEMA Na nedavnem pogovoru s sodelavci slovenske izdaje časnika „Komunist“ je sodeloval tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki se je posebej zadržal pri vprašanjih uresničevanja sklepov 30. seje predsedstva CK ZKJ, kije spregovorila predvsem o nekaterih vprašanjih nadaljnje izgradnje našega političnega sistema. Franc Šetinc je poudaril, da moramo vso svojo pozornost posvetiti predvsem položaju delavca v temeljnih organizacijah združenega dela, delavčevim avtentičnim interesom ter poglavitnim problemom, ki jih čuti, saj se na delovnem mestu delavca v bistvu izkazujejo vsa družbena vprašanja. UGODNA OCENA Ko je predsednik Tito sprejel predstavnike skupnosti reških občin, je najprej ugodno ocenil politično situacijo na tem območju, v nadaljevanju pa je med drugim poudaril, da je treba vse pojave nacionalizma temeljito preprečiti in se lotiti učinkovitih ukrepov, da se jih odstrani. MILAN MEDEN BRZOJAVKE BRUSELJ - Kar tri evropske države čakajo v čakalnici za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost: Španija, Portugalska in Grčija. Največ izgle do v ima Španca, vendar bo morala ta čakati 6 do 9 let, predno bo postala redna članica EGS. BEOGRAD - Naš predsednik Tito bo v drugi polovici avgusta obiskal Sovjetsko zvezo, nato pa še DR Korejo. Iz neuradnih virov so se razširile vesti, da bo obiskal tudi Kitajsko. Svetovni tisk veliko piše o Titovi diplomatski akciji. Zlasti omenja obisk na Kitajskem, ki pomeni novo razširitev naših stikov s svetom. ANKARA - Svetovni tisk piše o poslabšanju odnosov med Kitajsko in Albanijo. Pri tem navaja ta moment: Albanija je poosebila svojo politiko s skupino štirih radikalnih, ki je na Kitajskem lani izgubila oblast. Albanci so zanikali vesti, da so se albanski študenti predčasno vrnili s Kitajske. Verjetno pa odnosi med Pekingom in Tir rano niso več taki kot so bili nekdaj. DAR ES SALAAM - Tanzanijski predsednik Nyerere je sprejel člana predsedstva SFRJ Vidoja Zarkoviča. Ta je obiskal Tanzanijo kot posebni odposlanec predsednika Tita. Čez nekaj dni bo odpotoval Zarkovič v Zambijo, deželo, ki meji na Rodezijo. Zambija je sklenila, da bo zgradila moderno cestno zvezo do meje z Angolo, po tej cesti bodo pozneje prevažali baker do angolskih pristanišč. NEW YORK - Dolar pada, to je vest, ki zdaj vznemirja gospodarstvenike po svetu. Letošnji trgovinski primanjkljaj bo znašal baje 25 ilijard dolarjev, predvsem zaradi tkupov nafte i ri boje, da bi jeseni kmetovalci poskušali posejati več pšenice, kot je določeno z razvojnim programom, in zato manj drugih poljščin: sončnic, sladkorne pese, soje. Ob primerjavi gmotnih stroškov in sorazmerno malo dela je donosnost pšenice namreč naj večja. Nekateri slovenski kmetovalci računajo nekoliko drugače. Pravijo, da so pridelovalni stroški pri nas večji kot v Vojvodini. Za 1 kg pšenice pa dobe komaj 1 kg koruze, ki jo potrebujejo za živino. Tako je, kjer je, zaradi stroškov posrednikov pri nakupu in prodaji. Kmetje v Vojvodini dobe za 1 kg koruze le okrog 2,20 din. Zato mnogi raje sejejo pšenico kot koruzo za trg. Naši kmetovalci pa po-krmijo tudi precej pšenice. Ali ni greh dajati pšenico živini? Gospodarstveniki ocenjujejo vse z dinarji. Tak resen mož je dejal, da bodo kmetovalci sejali pšenico tudi za živinsko krmo, dokler ne bodo dobili enako rodovitnih sort ječmena in drugih krmnih žit. Bolje je pokrmiti pšenico z 1 ha, kot za enak pridelek ječmena zasejati 2 ha polj. Odvisno je torej od razlike v hektarskih pridelkih. Za živino morajo pridelati krmo, če jo želijo rediti. JOŽE PETEK Iz zadnj ega PAVLIHE iinmimiiiiiiilllllllllllll V lepše zarje V časnikih smo te dni pogosto odkrili besedo -malizacija. Kitaisk“™.,,,£,«// nezija bosta normalam svoje diplomatske od Vsaj tako predvidevalo. odnosi so bili Pre‘ 1967, ko je Sukam»JT vso oblast. Dve Jeti P namreč propadel udar, ga pripravili mdo ekstremni levičarji in f terem je imel pnte Sukamo. Indonejll KLskl jo, da je bito**1! Q ^ na strani upornikov, o mo naj, da je lani ^ pur navezal dipio g stike s Kitajsko, P , p. dolgo proti temu. nje so narekovali P pogledi na svet. ^ Med Združenimi^ in Kubo pa ne bo pn^o kmalu do norrrrfaM Ameriki se ne mu , ^ pa gre lahko naprej ameriške P°™° lMlSpb$ med obema državama 5 y pretrgani, ko je Je ^ prišel na oblast C® tos so nekoliko odprh^ - prišlo je nekaj a .j turističnih skupin, stikov pa ni bilo. ondan dejal, da bo P -^ normalizacije šele ^ p mandatni dobi , letu 1980. To je w° stična ocena. Castr'0 poprej popolno gospodarske blo^h0 pr$ Tudi vesti, da ooj * med Egiptom mfi* poravnave, so se i preuranjene. voditeljev - Sada fija ne bo. Ni Se nastop«^ vi trenutek, tisti šn „{ boji so še vsem P**, V Evropi pa stJ. flirf b oči Turčija in Grči£ op Pi; so zasedli 40 od čeprav je štela oa mina skupina PTe“ga]>\te g J vojaško odi njem na otoku le bij, odst. Sedaj so dob Jj ^ ameriško To pomoč tudi Grki s° si zaJf^0 In im - bodo sPetJ^ Jka°§ turška pa grška volanu rišča. Ali se]ej'JajV j trenutek zbjižani* Turki in Grki? ^ Al 1 - Možak, idl noj bom na plati nijo rajo spodajf , u - 1U ti ni dovolj, da sl najbolj *for** ČUrto bmf milij veli lijard likih i : in manjše pro- nakupo daje poljedelskih proizvodov. Letos je bila namreč v svetu razmeroma dobra letina. V zadnjih nekaj tednih je dolar izgubil 4 odstotke v primerjavi z zahodnonemško marko. VALDEZ - Prva nafta s področij na severu Aljaske je že pritekla v veliko pristanišče na jugu, v Valdcz. Kljub temu, da ima zdaj Amerika nove izvore te mase, bo morala še vedno uvažati nafto, predvsem iz arabskih dežel. iagSS** en Ust *oleo|ove lahko dobil samo i - Ul iiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiininimiiiiiiinimmiiimiiiiimiiimiiiiiiii 4i ENERGlfA — —-— i.i— - -—- —- »O sta na ^.REKREACIJA ~ Skoraj istočas-"0v° po e|pKt ., .1 Eo služil industriji in njeni “Porabljajo . ®nergiji. drugo pa s pridom J krajam Regerče vasi. NA HM ^ DRAŠKOVCU • ^ strta ® Braftvo kme- °h 14 uri „Sta XSoboto’ 6-Sl0 ‘raktorsk^, ltUedlla ^adicio- KZ Not lek?ovanje na P°- bj 0lanju in Sm», na Dra&°v- iitSfffSsssst: : §5»žw"-aa2 1sarcs VEC GOBARJEV KOT GOB - Letos ni prave letine gob. Kljub temu ljudje množično odhajajo v gorjanske gozdove in pretaknejo vse „svoje skrite kotičke11. Da se lahko postavijo pred sosedi, kolegi ali ženo, si jih nekateri „naberejo“ kar ob gorjanski cesti, seveda za denar. MOST V KRŠKI VASI V LETU DNI. Gradi ga Pionir tozd Krško, financirajo pa ga JLA, Skupnost za ceste SRS in občina Brežice. Temeljni kamen je položil v juniju letos polkovnik Vinko Vukčič. Most bo dolg 150 m. Cestišče bo široko 7,5, pločnik 1,3 m. (Foto: J. Teppeyj Dolenjci se množimo podpovprečno SLOVENSKI RAKETARJI V PREČNI - Na letališču v Prečni je bilo 2. in 3. avgusta pod pokroviteljstvom OK SZDL Novo mesto 4. republiško prvenstvo raketnih modelarjev Slovenije. Sodelovali so ARK klubi iz Logatca, Ljubljane, Kranja, Kočevja, Sevnice idr. Več o tem prvenstvu bomo še poročali. (Foto: J. Pavlin) Po nepopolnih podatkih republiškega zavoda za statistiko, (nepopolnosti pa ni kriv zavod, marveč malomarne statistične službe v nekaterih slovenskih občinah) je 31. marca letos živelo v Sloveniji 1.834.455 občanov, kar je za 20.303 občane ali za 1,1 odstotka več kot leto dni poprej. Zanimivi so Sejmišča t i MeSTO: I 3?*'5? \ * Stok- 193' "5? pt0in ostanki korenin v tleh. *10 Priporoči^11 razvoJ pospešujejo ostanki korenin v tleh, ^ tal!. ® Zemlje^?0 °b rigolanju oziroma obnovi vinograda °stala w l osjveč ostankov prejšnjih rastlin. Glivica °rez hrane. Oe ^^^Wninsk- -v,erv vlbORraH3 p!esen navzlic vsem preventivnim ukrepom tastline ie t’ ^ vinogradnik z njo veliko preglavic. razku*v kopati s koreninami vred in jo uničiti, ^ °1tovj1jaK- ati. Slednje pa je kaj zamuden posel. Svoj čas J iNov S° voh^10?3^ vbrizgavanje o^ji’- v;ga žvcpleca, ^ Phpravk ° S’cer znanem razkužilu formalinu neka- * , Hlivi ’ ^ dohrr, ^ nahh trgovinah imajo (vsaj naj bi imeli), ^ Vr je Z razkuži zemljo. $ iv^ssosDft^fe a*t*d tudi s pomočjo znanih &ropiv s Hra, Stroniv ° p?4 sta micodifol in ortocid. Z enem izmed $ .C®abliin^tno okolico obolele trte in bolezen se ne > S Skaof 2drave trte. 5 n Thi^knein^V. Pa se ne naseli le na koreninah vinske trte, J h bitk v lakih U • k°renine breskev, marelic, češenj, češpelj s , s j. pnnierih jo prepoznamo po pajčolanu podob- ^ boleče COnV Prepreda korenine. Tudi zatiranje je > % že s terrfJ ni m°g°če rešiti obolele rastline, uspeh je ^ ’ je ustavljen pogubni nadaljnji razvoj > republiškim povprečjem, z izjemo Metlike, Id ima nadpovprečno velik prirastek ljudi, a kljub temu še nadalje ostaja številčno najmanjša slovenska občina, saj je kar 24 krat manjša od največje — mariborske, ki šteje 185.286 ljudi. Novomeška občina je po številu prebivalcev na desetem mestu v Sloveniji, saj šteje 53.373 ljudi, kar je za 566 več kot ob koncu marca 1976. Krško ima 26.855 občanov ali 106 več, Brežice 24.974 ali 100 manj, Sevnica 19.045 ali 34 več, Kočevje 17.537 ali 55 več, Črnomelj 17.050 ali 16 manj, Trehnje 16.914 ah 23 več, Ribnica 12.030 ah 19 več in Metlika 7.709 ah 133 več, kar znese 1,76 odstotni prirastek. Nova mlekarna Pod pobočji Trške gore že enajsto leto obratuje zbiralnica mleka, ki je last Ljubljanskih mlekarn. Zdajšnja zmogljivost zbiralnice je 20.000 litrov mleka na dan, kar je ob čedalje večji ponudbi odločno premalo. Visoke odkupne cene so povzročile, da se je meseca maja v enem dnevu nabralo celo 60.000 litrov mleka. Vse to narekuje gradnjo nove mlekarne v Novem mestu, ki se je bodo Ljubljanske mlekarne v kratkem tudi lotile. Zdaj trškogorsko zbiralnico oskrbujejo z mlekom Agrokombinat Krško, Agraria Brežice, Bizeljsko in KZ Novo mesto, novo zgrajena mlekarna pa bo zajela še kmetijski zadrugi Metlika in Črnomelj. Trenutno deluje 13 zbiralnih prog, 39 hladilnih bazenov pri kmetovalcih in štirje na posestvu Grm, območnih va6kih zbiralnic pa je 251. Odkupna mreža skoraj ne bi mogla biti bolj približana ponudnikom mleka. Zdajšnji prostori zbiralnice so dokaj neprimerni za to dejavnost. Prostori so prenizki, prevroči, oprema skromna, premalo je tudi energetskih virov. Pri slednjih se je stanje izboljšalo z novim kompre-sorskim sistemom, zamenjali pa so že vodovod. Nekoliko otežuje delovne pogoje tudi neurejena kanalizacija. Kljub takšnim pomanjkljivostim v zbiralnici pod Trško goro nimajo težav s kislim ali pokvarjenim mlekom. Še manj morebitnih nevšečnosti pa bo, ko bo zgrajena nova mlekarna v Novem mestu. Novo mesto že za Velenjem Več kot četrtina slovenskega prebivalstva živi v desetih največjih mestih naše republike, ki pa skupaj premorejo ljudi le nekaj več kot za polmilijonsko mesto. Podatki kažejo tudi, da štejejo ta mesta skupaj okoli 72 odstotkov vsega mestnega prebivalstva v Sloveniji. Največje slovensko mesto je kajpak Ljubljana, ki je imela ob koncu letošnjega maja 248.600 prebivalcev. Drugo največje mesto Maribor, „sevema slovenska prestolnica", je živilo v tem času 127.500 ust. „Tri-desettisočaka" imamo dva: Celje s 37.750 in Kranj s 30.600 ljudmi. Peto slovensko mesto je Koper z nekaj več kot 21.000-prebivalci. Nato si po velikosti sledijo: Jesenice - z okoli 18.000, Nova Gorica - s 17.250, Trbovlje - 16.500, Velenje — 15.800 in Novo mesto - s 14.200 preb. V tem ,.klubu največjih" štejejo samo Trbovlje manj prebivalcev, kot jih je v tem mestu živelo leta 1972. Vsa druga mesta imajo prirastek. Najbolj se je prebivalstvo povečalo v Ljubljani, in sicer za okoli 24.000, Maribor se je povečal za 6.000 ljudi, Celje za 2.500 itd. Med manjšimi v tej deseterici so najbolj napredovali Koper, Nova Gorica in Velenje - s po 3.500 več ljudmi kot pred petimi leti. Novo mesto, kije leta 1972 še šlo vštric z Novo Gorico in Velenjem in bilo takrat za 550 ljudi „večje“ od Velenja ter v „klubu največjih" na devetem mestu, je toliko »nazadovalo", da je zdaj lahko s prirastkom okoli 1.600 ljudi v petih letih samo deseto. Novo mesto že zadnje v deseterici največjih. Inž. M. L. EKSPERIMENTALNA KIRURGIJA Jugoslovanski fenomen: operacija ni uspela — toda pacient je kljub temu ostal živ. (Milan Maver) vgusta 1977 PROSTA DELOVNA MESTA Kadrovska komisija pri LJUBLJANSKI BANKI PODRUŽNICI NOVO MESTO objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta: za enoto Novo mesto 1) VIŠJEGA REFERENTA ZA TEHNIČNE POSLE, pogoj: višja šola tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 2) DVA REFERENTA ZA DELO V SEKTORJU SREDSTEV IN NALOŽB in enoti za stanovanjsko kreditiranje, pogoj: ESŠ, gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 3) DVA REFERENTA ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM. pogoj: E.SŠ, gimnazija ali upravno administrativna šola ali srednja komercialna šola in 2 leti delovnih izkušenj, delo v izmenah 4) REFERENTA ZA DEPOZITNA SREDSTVA pogoj: ESŠ gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 5) REFERENTA ZA EKONOMAT - vodje materialne evidence o prejemu in izdaji obrazcev, pisarniškega materiala, pogoj: dvoletna administrativna šola ali ustrezna poklicna šola in 3 Jeta ustreznih delovnih izkušenj 6) REFERENTA ZA OBDELAVO DOKUMENTOV v plačilnem prometu, pogoj: dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika gimnazije, ESŠ ali upravno administrativne šole ali trgovska poklicna šola ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, 7) REFERENTA ARHIVARJA pogoj: dvoletna administrativna šola ali dokončana 2 letnika gimnazije, ESŠ ali upravno administrativne šole ter.! 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 8) DVA PRIPRAVNIKA s srednje šolsko izobrazbo, pogoj: končana ESŠ ali gimnazija za ekspozituro Metlika: 9) REFERENTA ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM, pogoj: isti kot pod zaporedno štev. 3. Delo delno v izmenah. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom ter dokazilom o šolski izobrazbi pošljite Ljubljanski banki podružnici Novo mesto — Kadrovski komisiji. Rok prijave je 10 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi. ŠTIPENDIJE LJUBLJANSKA BANKA podružnica Novo mesto— Kadrovska komisija Objavlja za študijsko leto 1977/78 \ 2 štipendiji za študij na ekonomski srednji šoli, 1 štipendijo na ekonomski fakulteti. Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Prošnje za štipendije na obrazcih DZS 1,65 z overovljenim prepisom zadnjega šolskega spričevala, kratkim življenjepisom naj kandidati v roku 15 dni po objavi pošljejo Ljubljanski banki podr. Novo mesto Kadrovski komisiji. DOLENJSKI LIST =iiiiiiiiiiiiiiiniiiiin!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii= j PROSTI DELOVNI MESTI I ODBOR ZA MEbSEBOJNA RAZMERJA | DIJAŠKI DOM ..MILKE KERIN", KRŠKO | RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA I 5-ih VZGOJITELJEV 1 POGOJI: | 1 — višja ali visoka šola pedagoške smeri, | — sposobnost vodenja skupin, organizacija vzgojnega dela, 1 | mentorstvo, | - moralno-politične norme; § Pismene prijave pošljite v 10 dneh po objavi. Nastop dela 1, | I 9. 1977. Stanovanja ni. iiiiiiliiiiiiimiiiiiiimiiiililllimmmilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiimiiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiimiiiil =iiiimiiiiiiiiiliimiiiiiimilliiiimiiiiliiililiiliiiiiiHiiiiimiillillliiimiiiiimiiiiiililiiiiliiiiiiiiliiilliiiiiiiii I TURISTIČNE =mummininnmmuuimniiiHHiiiniuiiimmniuuuummniiiuiMiniiiuiiiiiin..... mi* INFORMACIJE STUDU OB DELU V KRŠKEM LICITACIJA METALNA MARIBOR I TOZD TOVARNA G RADBENE OPREME n.sol.o. I SENOVO razpisuje javno prodajo rabljenih transformatorjev in | elektromotorjev, ki bo dne 18. 8. 1977 ob 12. uri v 1 prostorih mehaničnega obrata TOZD tov. gradb. opreme § Senovo. Licitacija bo ustna. Na prodaj bodo: 1. 2 TRANSFORMATORJA »Ljubljana" -Izklicna cena 1.800,00 in 500,00 din; 2.7 ELEKTROMOTORJEV „Elin"f „Rade | Končar", „Simens", „Sever" in drugi. | Izklicna cena 100,00 do 2.200,00 din. letovanja za mlade PORTOROŽ N0U1GRAD POREČ R0VIN3 PULA MEDULIN TR00IR SOLARIS KORČULA SAŠKA VODA DOBROVNIK HVAR KOTOR BUDVA OLGINO NA SRLBKNIH KRILIM POCITNICE 77 Borik pri Zadru je eno izmed počitniških središč zadarske riviere. V neposredni bližini je lepa in urejena plaža, primerna za plavalce in neplavalce. Tudi otroci bodo našli prijeten kotiček za igro in prve plavalne zamahe. V okoliškem borovju pa ne bo nikoli zmanjkalo sence. Letalo odleti z ljubljanskega letališča vsako nedeljo ob tri četrt na dvanajst proti Zadru. Ob nedeljah se tudi vrača ob 13. uri in 10 minut. Cene za enotedenski dopust se gibfejo med 1.400 in 2.300 din za odrasle, za otroke od dveh do 10 let pa med 1.200 do 1.900 din. Če pa se boste odločili za dvotedenski dopust, boste plačali 2.300 do 3.350 dinarjev za odrasle, za otroke od 2 do 10 let 2.000 do 2.700 din. Prijave in informacije: Turistična agencija Aerodroma Ljubljana-Pula, Brnik, tel. (0641 22—347, in Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto, Glavni trg 7, tel. (0681 22-555 Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Transformator ali elektromotor je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije. | EimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš | gradbeno industrijsko podjetje h P t n n -------------------------------------------------------------------------------- 7 3 c 3 u i 0 I S iiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiii! s = =HiunuiHinmiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiii iimiiiimmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš = gradbeno industrijsko podjetje beton — z a s a vj ej zagorja ob savi, cesta zmage št. 33 | TOZD Gradbeništvo Sevnica LICITACIJA E 3 i i E I „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna, RAZPISUJE javno prodajo ( rabljenega, karamboliranega OSEBNEGA AVTOMOBILA, ki bo dne 11.8.1977 ob 12. uri v prostorih DANE na Mirni. Licitacija bo ustna. Na prodaj bo OSEBNI AVTO CITROEN D 5, reg. št. NM 258—59, leto izdelave 1974. Avto je karam-boliran in ni v voznem stanju. Izklicna cena je 40.000 din. razpisuje po sklepu komisije DS JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: = Hiter razvoj gospodarstva v Posavju zahteva veliko | kadrov, kar jasno poudarja tudi srednjeročni P^n r.... ■ | Posavja. Da bi se kadrovski primanjkljaj čimbolj °™! ' t0 | združeno delo v Posavju sprejelo sklep, da naj se tiudi | območje organizira študij ob delu, v prvi fazi višješols = dij strojne smeri. Fakulteta za strojništvo v LjubljM L l § dala pristanek, da bo odprla v Krškem oddelek za sw ^ | delu. V zvezi s tem bo podpisan tudi družbeni | podpisali pa ga bodo fakulteta za strojništvo iz L/u I' I šolski center Krško, skupščina občine Krško, 90SP.. | zbornica (regionalna) ter vse zainteresirane or9anlzaclLtv0 ^ i ženega dela v Posavju. Oddelek fakultete za strojni | začel z delom že septembra meseca, zato I štvo v Ljubljani v sodelovanju s šolskim centrom Krs 1 RAZPISUJE VPIS V I. LETNIK VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUOI' ! JA STROJNIŠTVA OB DELU V KRŠKEM | Višješolski študij traja 4 semestre; v 3. semestru se ra^&\. 1 energetsko, konstruktorsko, tehnološko in vari 0:njštv3’ | tev. Diplomanti dobijo strokovni naziv: inženir str J 1 PREDAVANJA BODO V ŠOLSKEM CENTRU V KR»K^ | IN SICER TRI DO ŠTIRIKRAT OB DELAVNIK'11 | POLDANSKEM ČASU. E Predavanja se bodo pričela 12. septembra 1977. i Na višješolski študij ob delu se lahko vpišejo kandi | v delovnem razmerju in so končali: , ... ^ pro- | a) štiriletno srednjo šolo, katere spričevalo in stu telT)8ti-| gram izkazujeta primerno znanje iz predmetov- . jnjjtva | ka, fizika in kemija, ki so temeljni za študij s | (npr.: gimnazija, pedagoška gimnazija; var'IslKl'. mjjSki, | elektro, metalurški, pomorski, ladijski-strojni, | usnjarsko-galanterijski, tkalski, tekstilno-kemijs < I ski, pletilski, papirniški, lesarski, konfekcijski, | tehnik in drugi tehniki), | b) diplomanti drugih višjih in visokih šol, dsko^0 | c) kandidati s triletno poklicno in dveletno delovo i strojne ali elektro stroke. ' s Kandidati, ki so končali eno od navedenih šol, se šejo brez sprejemnih izpitov. lahko VP*" Kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe, se ^ šejo, če opravijo preizkus znanja iz matematike Preizkus znanja bo v Šolskem centru v Krškem P 29. avgusta 1977. _ «»270^ = Prijave za študij pošljite v Šolski center Krško, b i Hočevarjev trg 1, do 20. avgusta 1977. „ niPlOMO?! i PRIJAVI (KOLEK ZA 2 DIN) PRILOŽITE: ,^/0° 1 KONČANI ŠOLI, POTRDILO O ZAPOSLITVI, |o,N|N0 1 PORAVNAVANJU STROŠKOV ŠTUDIJA '^^aC|JA i I AHKD Pl Artl.lF VSAK SAM ALI PA ORGAN'*; ..p. obl san •UK Jel Po 3 s ttl m Sile V. tlO| Si Pri ci. ■fen Pe„ Poti “jU: = 5 | Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki § 1 položijo 10 odst. varščino od začetne cene. Varščina se pla- | 1 ča neposredno pred licitacijo. § i Prednost ima družbeni sektor. Vozilo je treba plačati in pre- f i vzeti v 5 dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen dve uri § I pred pričetkom licitacije. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1E1. Nakladalnik - LAODMASTER CHASESIDE 15000 — C, letnik 1968, nevozen, inv. št. 1428 (Izklicna cena 120.000,00 din) | | 2. Vibracijski stroj za izdelavo betonskih zidakov Rosacometta inv. št. 1326 (Izklicna cena 15.000,00 din) i i 3. Vibracijski stroj za izdelavo betonskih zidakov BELT inv. št. 1330 (Izklicna cena 15.000,00 din) | | 4. Stroj za izdelavo strešne cementne opeke — pol- avtomatski s pločevinastimi podstavki — inv. št. 1333 (Izklicna cena 20.000.— din) | | 5. Kalupa za izdelavo betonskih zidakov za stroj Rosacometta inv. št. 1328 in 1329 | 1 (Izklicna cena 4.000,00 din) LAHKO PLAČUJE VSAK SAM ALI PA ORJU™'naSlO'I ZDRUŽENEGA DELA), DOPISNICO S SVOJIM VOM. = = Izpolnjevanje vpisnih dokumentov bo za vse — ,.neys™ | | izpolnjujejo pogoje za vpis, 30. VIII. 1977 osebej 1 = skem centru v Krškem, o čemer bodo kandidati p l | 1 veščeni. / p0šilia1 E | Kandidatom, ki so že prijavljeni, ni treba pono = | prijave, morajo pa priti 30. Vlil. 1977 k vpisu. | | Vse informacije o vpisu in študiju ob delu dobi | | centru v Krškem, tel.: 71-233. B| I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,ii,,,llll,llllll,llllllll'l'„... = : • ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■ta--—-- PRODAJA PREMOGA Cenjene odjemalce obveščamo, da smo pon°v V m® pričeli s proizvodnjo kvalitetnega premog ’ {0<}jf cu avgustu bomo zagotovili premog za ma pozneje pa se bomo pogodbeno vez?.'j^anj^0 večjimi odjemalci in bo v maloprodaji P valo premoga. č+evajo Vse zainteresirane prosimo, da uPosX. 0 obvestilo in si pravočasno zagotovijo kurj ... ■■■■■■■•■i = Javna licitacija bo v četrtek, 11. 8. 1977, ob 10. uri za | | družbeni sektor in ob 11. za zasebni sektor. § iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiil n mm immmmmmmimmmmmimimi minimumu tiuiuui i minil mniuiiiuunnmuliiimmmmmiiiuminmiiiiiii! števila delovnih mest in na vlogo regionalnega središča. Prav zaradi tega bi kazalo pobliže pogledati, kaj in kako gradimo v mestnem prostoru. NA POT JAVNE RAZPRAVE Novomeški orbaoizem danes in jotri Piše: Ivan Hrovatič Opozoril bi še na to, da je občinska skupščina v letu 1972 sprejela dokaj ostra stališča do nedovoljenih gradenj. Oceniti je potrebno, ali tedaj sprejeta stališča še ustrezajo, in jih dopolniti za nadaljnje delo strokovnih služb. Vemo namreč, da so z zakonom predvideni ukrepi ostri, njihovo realizacijo pa spremlja veliko pomislekov. RAZVOJ V MESTNEM PROSTORU Novo mesto naj bi se po predvidevanjih urbanističnega načrta občine razvijalo tako, da bi leta 2001 v njem živelo okrog 50.000 prebivalcev. Še več! Po zasnovah urbanega sistema Slovenije, po katerem naj bi se razvijalo več pomembnejših središč (policentrični razvoj Slovenije), naj bi Novo mesto doseglo leta 2000 ali nekaj kasneje okrog 100.000 prebivalcev. Urbanistični načrt Novega mesta je bil sprejet leta 1973 in je sledil navedenim programskim usmeritvam. Z njim je podana dokaj trdna organizacija mestnega prostora, seveda pogojena z zatečenim stanjem industrijske in stanovanjske gradnje, drugih prostorskih danosti in razmestitev. Za ves mestni prostor, ki ga okvirno omejujejo naselja Smolcnja vas - Bajnof - Kamencc - Hudo - Češča vas - Brod - Re-gerča vas - Poganci - Cikava -Smolcnja vas, je značilno zlasti naslednje dogajanje: - ta prostor je zelo raznolik glede na konfiguracijo terena, način in stopnjo sedanje izrabe in poseljenosti, stopnjo komunalne opremljenosti, opremljenosti z oskrbnimi objekti in delovnimi mesti; skratka, širši mestni prostor kaže še zelo inalo mestnih značilnosti; - zaradi prostorske nepovezanosti (razvlečenosti) izstopajo v posameznih predelih zlasti lokalni komu- nalni in oskrbni problemi, manj pa širši mestni razvojni problemi; - v preteklih letih se je v vsem prostoru odvijala individualna stanovanjska gradnja dokaj neorganizirano, kar je še povečalo prostorsko neorganiziranost naselij in zaostrilo komunalna vprašanja, ki sc sedaj pojavljajo z vso ostrino in terjajo rešitev s strani širše družbe; - v preteklosti je bilo zelo malo organiziranih družbenih naporov za usmerjanje in pocenitev individualne stanovanjske gradnje, ki je sicer predstavljala pretežni del stanovanjske graditve v mestu (visoki komunalni prispevki); - intenzivni gospodarski razvoj mesta po letu 1966 je daleč prerasel preozko postavljene prostorske razvojne okvire urbanističnega načrta iz leta 1966, kar je povzročilo nekatere prostorske neustrezne lokacije in izrabe prostora tako s strani gospodarskih dejavnosti kot v stanovanjski gradnji; - ne razpolagamo še s programskimi in prostorskimi zasnovami za razvoj posameznih mestnih predelov, ki bi omogočale smotrne odločitve, zlasti ob lociranju objektov komunalne infranstrukture in oskrbnih objektov, in preprečile nadaljnje poglabljanje konlliktnih situacij ob različnosti zahtevkov posameznih dejavnikov; - Novo mesto ne dosega planiranih trendov rasti prebivalstva, kol bi jih sicer moralo glede na naraščanje DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA Po ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti sc je obseg družbeno usmerjene stanovanjske (blokovne) gradnje povečeval in že presega individualno (gradnjo stanovanjskih hiš). Podatki o številu dograjenih stanovanj v občini kažejo, da je bilo leta 1975 dograjenih 139 stanovanj v družbeni gradnji in 229 v zasebni gradnji, leta 1967 183 družbenih in 235 zasebnih stanovanj, v letošnjem letu pa bomo dogradili predvidoma 223 stanovanj v družbeni in 200 v zasebni gradnji. Žal pa družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo še vedno spremlja vse preveč težav, ki so posledica neorganiziranosti dejavnikov, ki sodelujejo pri gradnji od načrtovanja do izvajanja. Še vedno sc porajajo zahteve po spreminjanju sprejetih zazidalnih odločitev, zahteve po siromašenju komunalne ureditve in opremljenosti naselij ipd. Take zahteve prihajajo tik preil izvedbo ali celo v času izvajanja, kar povzroča dodatne težave in zastoje pri stanovanjski graditvi. < Samoupravna stanovanjska skupnost je ugotovila možni obseg dru- žbeno usmerjene stanovanjske graditve glede na razpoložljive vire sredstev za te namene. Za načrtovani obseg stanovanjske graditve je potrebno zagotoviti zazidalne površine, pravočasno pripraviti zazidalne rešitve in projektno dokumentacijo, pridobiti emljišča, pripraviti komplekse za gradnjo in jih komunalno opremiti. Pri prostorski razmestitvi načrtovane stanovanjske graditve se je potrebno na nivoju mesta najprej odločiti med naslednjima možnostima: - ali družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo strniti na enem kompleksu za vse investitorje in za nekaj let vnaprej, npr.: na že večkrat omenjenem kompleksu Ragove-ga polja, kjer je prostora vsaj za 10-letno stanovanjsko graditev; - ali postopoma odpirati več srednje velikih kompleksov na raznih koncih mesta, na katerih bi se pozidava zaključevala v nekaj letih. 'Medtem ko zahteva realizacija variante ..postopoma več kompleksov" veliko več naporov pri načrtovanju in pri pripravi stanovanjskih kompleksov, hkrati tak pristop omogoča postopno komunalno in oskrbno sanacijo posameznih obmestnih (beri: vaških) predelov, v katerih je v preteklih letih v glavnem potekala individualna stanovanjska graditev brez ustrezne komunalne izgradnje in često tudi brez načrtnosti. Taki predeli so npr. Šmihcl-Re-gerča vas z eno desetino mestnega prebivalstva, predel Gotne vasi, ki je industrijskim Nedelj od mesta,.V^. odrezan vasi mesta, Sl, Broda, Kamein njSke Ob strnitvi stano ^ v o> u v enem ^ Je vedn0.^# mestnem Pr0Sl° ,0a z ® J v. val pritisk na ^ boij le ^ \ no pozidavO' samez>^ j/j zahteve takih P^ yj J V predelov po raZ zgradnJ> "V, | problemov, P°M vars^ ^ oskrbe, otto^apraV bno, za kaj . _atj v možnosti, če xjega o} ne realiziram kj odPu nje vanjske^. za sanacijo stanj- sk). DrU2?iRA^ 0RGA?nUAl-NA |NDlnVANJSK stagNb°a> . primer, kak1o tok0 ® $ MaTakaS’Snj3 I rešitev ovs*.,inl nem Pi°st0. posledicami' kultura in izobra- ževanje °d9ovor » v Ustavi- 0ra na dv. V:„K> 1!. vPrašanji nonr ^MIHELSKI GASiLCl PRED 50-LETNICO Neodgovorno „medvedovanje” Odmev na šalo »občan sprašuje, medved odgovarja" objavljeno v prejšnji številki, ki da je „udarila mimo" ^nihel nn°Mn° gasilsko društvo Kra^°Vem mestu se Pnprav-kbo nom -3nje Petdesetletnice. Z ^iili nov>Cjo.,skupnosti so člani i® docela dom> vendar še ISfctnice 4p,rejen' °o slavnostne l sanitariie ,11J0 gasilci urediti še ' ^ člani !013”0 m stolP- Četudi Jslo, so VDratr1 *crepko zgrabili za UsW|eni ! denarna sredstva. Sfoj pride^r ' Pa gasilci d0 teh H šmihelski l Pr,Uejanjem vesel>c & I7kr\j_ _ Sušilci nimaio rirnap. 11 smihelii~ v izhoda i „,a nimajo druge-,0vewi;„ bodo Priredili ? dvorišču n- ^edelj°> 7- avgusta, Sile. Dijaškega doma Majde ne bi b|la odveč Na h *• uuvtC feeSfeflpo^j.sem irn^ n<;ga nntnP£'v ya8°n elek' ^ ^ *ni5kega vlaka. Ob du1?"1 Povzpel na^nrv največiim tudi j več ko nnl Stopnico, J! čruei . p°l metra od tal ^> P0«bnoS° ‘mel' težave . LMe,nin', da n" uStaicjšl »n otro-,h feion • 0 tem u1 u naPačno vtij,? .ali pa stn’ ko preurediti ir 'kaH'ne bl uneHnJe- vagonov> da J ah stopanjuel1 težav p« vstopa- ROK ŠALAMON Dol. Boštanj Zadnje »medvedovanje" v Dolenjskem listu 28. julija na ribniški občinski strani ocenjujemo kot neodgovorno, zlonamerno in žaljivo, lahko tudi kot medvedjo uslugo (komu? ). Če se o akciji družbenopolitičnih delavcev - brigadirskih veteranov pri kopanju vodovodnega kanala v Loškem potoku v okviru mladinske delovne akcije Dolenjskemu listu ni zdelo poročati v resni obliki, ni bila potrebna tudi žaljiva in posmehljiva, kot jo je uporabil. Vendar - povejmo dejstva: na pobudo sekretarja komiteja je odšlo 18. julija popoldan dvanajst nekdanjih brigadirjev na delovni obisk MDB Frana Levstika v Loški potok. Akcije so se udeležili sekretar komiteja z ženo, predsednik in sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v ženama, sekretar OK SZDL, predsednik in sekretar obč. odbora ZZB NOV, predsednik Kluba samouprav-ljalcev z ženo in tehnik iz Sukna Jurjeviča. V manj kot petih popoldanskih urah smo skopali približno 50 metrov vodovodnega kanala, kar Dolenjski list imenuje ,.grozne napore". Večer pa se je raztegnil pozno v noč v prijetno in nepozabno srečanje nekdanjih brigadirjev (katerih povprečna starost je bila 45 let, vsi1 pa so člani ZK) z mladino na delovni akciji z razgovori, kulturnim programom in pesmijo. Zal nam je bilo le, da se akcije ni udeležilo več nekdanjih brigadirjev in tudi večkrat. Sedaj pa nam je žal tudi zato, ker smo se po zaslugi Dolenjskega lista dali širši javnosti v posmeh. S takim pisanjem pa list prispeva tudi k razvrednotenju prostovoljnega dela in dela nasploh, razen tega pa še družbenopolitičnega dela. Udeleženci akcije veteranov nismo želeli reklame zase, pač pa le delovno srečanje z mladimi brigadirji, spodbuditi jih pri delu in drugih aktivnostih, neposredno spet podoživljati brigadirske čase izpred dvajsetih in celo tridesetih let in na mlade prenašati čar neponovljivega brigadirskega življenji nekoč. To je bil naš cilj in namen, katerega smo tudi dosegli, bistveno pa smo tudi presegli normo pri izkopu kanala. Kaj pa je hotel doseči Dolenjski list in ali je to dosegel? Pa še to: vsi udeleženci akcije smo bili naslednji dan na svojih delovnih mestih in normalno opravljali svoje ne ravno nepomembne naloge, čeprav ,,medved" in Dolenjski list trdita drugače. FRANCE GRlVEC NI BI L SKOK NA KAVO Pišem zaradi vesti, ki je bila objavljena na sevniški strani 28. julija, in sicer pod naslovom ,,Skok na kavico". Takoj naj omenim, da nisem bila na kavici. Zakaj se ni novinar o »skoku" prepričal in šele nato vest objavil. Drogerija namreč posluje v sklopu Železnine, loči pa ju stena. Na žalost prodajalna, v kateri delam sama, nima sanitarij niti vode. Najbrž sem s tem stavkom pojasnila, da ni bil skok na kavico. MARICA OMERZEL SEVNICA OTOČANI GREDO V PADOVO Krajevna organizacija ZB NOV Otočec bo v soboto, 6. avgusta, pripravila enodnevni izlet v Padovo. V Italijo bo odšlo blizu osemdeset Otočanov, obiskali pa bodo tudi Gonars. Med izletniki bo okoli 20 nekdanjih taboriščnikov. Zainteresirani lahko dobijo vse podatke v pisarni krajevne organizacije ZB NOV Otočec. sprejemnik in slišiš monoton glas, da bodo = čeprav jih ne moremo i zadnje besede. I vendar dovolj zgovoren. (Foto: Zdravko I E c "razprodaja reko Krko ftrtH°teTaUrr °,d8ovor k°- ^ D£ad, 0točec> bPne atkov o veli- Pa> številu kolektiva Hotela Grad Otočec, ki ni odgovoril na temeljno vprašanje za v°de in od-je kolek-gospodarim*,. letih, kar • J m odgovoru. pni Podatki, a, na dve V rnoiem pono- VJluu ■'H da- Vuv. proti-nasled-i da bodo petični ali li kopališče in vsem drugim prepovedali kopanje? “ Odgovor kolektiva trikrat omenja tudi ustavo. Prvič se nanjo sklicuje, ker mu daje pravico, da »valorizirajo prirodne lepote, kakor tudi druge dobrine", ko gre za konkreten primer, pa pravi, da bo še naprej z veseljem razprodajal Krko »in ne bo šel (Hotel grad Otočec, op. p.) 3^to po ustavi prebirat, kdo ima več pravice." Nato pa kolektiv pokaže svojo široko-grudnost, ko občanu, ki ni pripravljen plačati 3.962.50 dinarja za 8 dni za zakup travnika z bregom Krke in plažo vred, pokaže dva bregova 111 km dolge Krke (odšteti je seveda treba ♦istih 50 m, ki jih je Otočec za ta čas prodai karate klubu Mia* ' -♦< iz Samobora), kjer naj si • - ustavne pravice", »hladijo svoje - - .,V. H , Človek dobi občuie..; J ustava nekakšno neobvezno čtivo na katero se kolektiv Ho- tela Grad Otočec, kadar mu je prav, sklicuje, drugič, ko mu ni po volji, pa je ne bere. Jaz in še marsikateri državljan pa na Krko ne hodimo zato, da bi si v njej »ohladili svoje ustavne pravice". Ustava je, vsaj tako smo bili doslej prepričani, akt, ki ne pozna različnih temperatur niti raztegljivega tolmačenja. Je jasna, natančna in za vse nas obvezna. Zadnji odstavek 104. člena Ustave SRS: »Posamezna krajinska območja in predmeti narave, značilnosti slovenske obale, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morska obala, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak so pod posebnim družbenim vodstvom." Tako ustava, ki ni na prodaj. ANDREJ bartelj Novo mesto RUSKI FOLKLORISTI NAVDUŠILI - 28. julija so imeli Novome-ščani priložnost v športni dvorani videti in prisluhniti 90-član-skemu akademskemu ruskemu narodnemu zboru »PJATNICKI". Ansabel z bogato tradicijo je že 1910 ustanovil Mitrofan Pjatnicki in je sprva obnavlja! tradicije starodavne ljudske pesemske ustv aijglnosti, v 30 letih pa sta se mu na Leninovo pobudo pridružila še plesna skupina in orkester ljudskih glasbil. V tej zasedbi nastopa še danes. Gostoval je že v številnih državah po vsem svetu, letos pa je prvič obiskal Jugoslavijo v okviru sodelovanja med sovjetskimi in našimi kulturniki. Žal se je ponovila stara novomeška navada, da je to enkratno predstavo videlo premalo oči, čemur je to pot krivo tudi prepozno obveščanje. (Foto: J. Pavlin) Novoteks zvest tradiciji do 10. avgusta na Dolenjskem ustvarja deset slo- ...........ika Od 1. venskih umetnikov v okviru 7. dolenjske slikarske kolonije — Pokrovitelj tudi tokrat Novoteks V ponedeljek, 1. avgusta, se je pod pokroviteljstvom tekstilne tovarne Novoteks v Novem mestu začela že sedma Dolenjska slikarska kolonija. Delavski svet Novoteksa je ugibanja o usodi letošnje kolonije prekinil s sprejetjem sklepa, da bo njihov kolektiv še naprej financiral slikarsko kolonijo v celoti, le s to razliko, da ne zagotavlja slikarjem odkupa slike. Bolje kot prejšnja leta Kako je z učbeniki? Po papirnicah in knjigarnah večjih dolenjskih mest se je že vsakoletno nakupovanje učbenikov ter ostalih šolskih potrebščin. Za letošnje šolsko leto se šolarji in dijaki lahko pripravljajo z manj skrbmi, saj so slovenske založbe pravočasno natisnile popolnejšo zalogo potrebnih učbenikov kot prejšnja leta. Knjigarne so najbolje založene z učbeniki za osnovno šolo. Za nižje razrede osemletke so natisnjeni ter v prodaji prav vse učne knjige, medtem ko za šesti, sedmi in osmi razred manjkata po eden do dva učbenika. Slabša je založenost z učbeniki za srednje šole, čeprav so založbe tudi teh šolskih knjig letos poslale več na police knjigam. Za posamezne razrede srednjih šol ni na zalogi po enega do treh učbenikov. Nekaj jih je še v tisku, tako da jih bo mogoče kmalu dobiti. Kasneje bodo v prodaji tudi šolske knjige za poklicne šole. Kljub temu se je za kolonijo prijavilo skoraj dvajset slikarjev, kar kaže, daje Dolenjska slikarska kolonija zelo cenjena, česar ni mogoče reči o nekaterih drugih slikarskih kolonijah, katerih delo zamira. Predstavniki Novoteksa so skupaj s komisarjem kolonije Andrejem Pavlovcem od prijavljenih izbrali deset slikarjev - udeležencev sedme Dolenjske slikarske kolonije. Iz Maribora so prišli: Janez Vidic, Anton Polak in Zmago Jeraj, iz Ljubljane Veljko Toman, Milan Rijavec, Zdenko Huzjan in Lidija Starc, iz Škofje Loke je Ive Šubic, medtem ko domačine predstavljata Martina Koritnik — Fajt in Branko Suhy. Slikarji so nastanjeni v restavraciji Pri vodnjaku v središču Novega mesta. Letošnja tema je široka, lahko jo poimenujemo s skupnim imenovalcem dolenjska pokrajina in človek. Kot v drugih siiKarških kolonijah, je tudi v dolenjski predvideno, da slikarji prepuste eno delo pokrovitelju. Tako nastala zbirka bo razstavljena v Dolenjski galeriji v počastitev 29. novembra. . V programu kolonije je tudi sprejem pri predsedniku občinske skupščine Novo mesto, ogled samostana Pleterje in Kostanjevice ter slovesen zaključek kolonije, ki bo v sredo, 10. avgusta. ANDREJ PAVLOVEC FILMSKI TRAK SE ZATIKA Medtem ko l’ Pulju jugoslovanski film pražili1)e svoi vsakoletni praznik ter si filmski ustvarjalci prizadevajo prikazati plodove svojega dela in zanj prejeti tudi ustrezne nagrade, pa je usoda novih jugoslovanskih filmov vprašljiva. Vprašljiva vsaj, če gledamo nanjo z očmi belokranjskega obiskovalca filmskih predstav. Na vprašanje, ali bo katerega od teh filmov, ki so nastali pred kratkim, tudi videl, mora odgovoriti: ,Ne!“ Zanikanje raste iz spoznanja o nezavidljivem položaju, v kakršnem se je znašel kinematograf v prenekate-rem mestu in kraju na Dolenjskem. Metlika je že več kot leto dni brez kina, v Črnomlju bodo kinematograf zaprli po 1. avgustu, v celi Beli krajini dejansko ne bo več rednih filmskih predstav. Potujoči kino v novomeški občini spi, kinematografi po nekaterih drugih krajih pa poslujejo bodisi z izgubo ali so čisto na robu nje. Kinematografska kriza ni dolenjska posebnost, saj jo poznajo po vsem svetu, gotovo pa je ni mogoče reševati na najbolj preprost način — z umikanjem kinematografov. Res so slednji za krizo krivi tudi sami in ni vsega kriva le televizija; prepozno so odkrili, da mora filmska predstava postati kot gledališče, da mora biti kvalitetna, nuditi umetniški užitek, če naj ostane z zagotovljenim številom stalnih obiskovalcev. Kot golo razvedrilo je filmska predstava na majavih nogah, zato tudi trenutno finančno uspešne predstave plitvih filmskih limonad ne morejo zagotoviti stalnega, filmu privrženega občinstva Morda bi o tem morali premišljati tam, kjer fibne še vrtijo. M. MARKELJ Kljub te/avam uspešni Ribniška glasbena šola stopa v 15. leto svojega delovanja — Vse bolj privlačna za mlade - 35 nastopov RESNICA O ALKOHOLIZMU Pred kratkim je izšla knjiga »Dolga pot - vrnitev alkoholika in njegove družine v ustvarjalno življenje", ki jo je napisal naš znani strokovnjak Janez Rugelj. Rojstvu tega potrebnega dela je delno botroval tudi Dolenjski list, saj je dr. Rugelj v knjigo vključil besedilo, katerega je napisal za naš list in smo ga objavljali od oktobra 1975 do aprila 1976. Seveda je besedilo močno razširil in dopolnil s povsem novimi poglavji (Vloga telesne, splošne in politične kulture pri rehabilitaciji alkoholikov, Alkoholizem in nekatere druge narkomanije, Alkoholizem in spolnost, Klub zdravljenih alkoholikov). Knjigo je izdal RO Rdečega križa Slovenije, je broširana, žepnega formata in šteje 410 strani. Kupcem je na voljo v knjigarnah, lahko pa jo naroče pri krajevnih odborih RK ali pri Društvu terapevtov za alkoholizem Slovenije, Bohoričeva 4, Ljubljana. Glasbena šola v Ribnici je kljub težavam, ki so jo spremljale preteklo šolsko leto, uspešno zaključila delo. Od 101 vpisanega učenca jih je izdelalo 98, od tega kar 54 z odličnim uspehom. Dobro kaže tudi vnaprej, saj zanimanje za vpis v glasbeno šolo raste. Do vpisnega roka so vpisali 105 učencev, precej pa so jih morali odkloniti zaradi omejenih zmogljivosti šole. Razveseljivo je, daje že več kot polovica učencev iz delavskih in kmečkih družin. V preteklem šolskem letu so učenci glasbene šole nastopili na 35 javnih nastopih, sodelovali so na vrsti prireditev in za RTV Ljubljana posneli tri samostojne koncerte. Ribniška glasbena šola je tudi nepogrešljiv vir kadrov za ribniško delavsko godbo, saj že sedaj v nji igra 12 godbenikov, ki so si pridobili osnovno znanje v glasbeni šoli. V programu šole Je stalno izobraževanje in vzgajanje godbenikov za delavsko godbo. Manj svetlo je poglavje o denarju; šola skrbno obrača vsak dinar, a se ne more izkopati iz denarnih težav. Prav tako pesti ustanovo pomanjkanje kadrov; namesto desetih imajo pet glasbenih pedagogov, od teh sta samo dva redno nastavljena. Ko glasbena šola v Ribnici stopa v 15. leto svojega delovanja, je njen kolektiv lahko upravičeno ponosen na sadove svojega dela. Šola težavam navkljub uspešno izvršuje svoje poslanstvo in postaja vse bolj privlačna za mladino od Ortneka do Dolenje PESMI COLARlCEVE NA RADIU V oddaji Literarni nokturno, ki je na sporedu prvega programa radia Ljubljana vsak petek, bodo jutri ob 23,05 predstavili nekaj pesmi Marjane Kočevar - Colarič iz Kočevja. Colaričeva je pred kratkim izdala pesniško zbirko „Ki mimo greš" v zbirki Pota mladih. Pesmi bo brala Mina Jerajeva. PREMAJHEN VRTEC ZA NAJMLAJŠE Pred tremi leti odprti otroški vrtec v Šentjerneju bo imel jeseni zasedenih vseh šest' oddelkov. Pod streho vzgojnovarstvene ustanove bodo našli varno zavetje vsi predšolski otroci, še naprej pa ostaja odprto vprašanje dojenčkov, saj imajo v vrtcu prostor samo za petnajst dojenčkov. Kajpak premalo! ^gusta 1977 limilllllltillllllllllllUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUHIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIlllllUimillHlMIIIUIIIIIIIIIIIIHIIimillllllllllHIIIIIIIIUIIIIIlIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII <§> NOVO MESTO P- °’ ŽEL. POSTAJA NOVO MESTO ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE SEKCIJA ZA VLEKO LJUBLJANA VABI = k sodelovanju delavce, ki bi se radi izšolali za poklic strojevodje elektrovlečnih § | vozil. Pogoji za pridobitev tega poklica so: | — starost do 30 let | — poklicna izobrazba (elektro ali kovinska smer). | Dodatne pogoje za sprejem v enoletno strojevodsko šolo bodo kandidati izpolnili 1 i v SV Ljubljana (enoletno praktično delo pri popravilu in vzdrževanju § | elektrovlečnih vozil in teoretični izpit za pomočnika strojevodje). | Ves čas praktičnega dela in šolanja so kandidati v rednem delovnem razmerju in | I imajo vso oskrbo v samskem domu oziroma Domu železniških šol. | DELOVNO MESTO STROJEVODJE NUDI: | — izobrazbo visokokvalificiranega delavca | — mesečni OD nad 5000 din I — delovno dobo s povečanjem (1 leto dela šteje za 16 mesecev zavarovalne dobe) 1 | — vozne olajšave za strojevodje in družinske člane | — samsko ležišče oz. rešitev stanovanjskega vprašanja najkasneje v 5 letih | — možnost nadaljnega študija ob delu. , | | Celotno šolanje traja 2 leti, zaključek v avgustu 1979. | Dodatna pojasnila dobijo kandidati na tel. 313—044 int. 2418. | | Prošnje za sprejem sprejemamo do 20. avgusta na naslov: Sekcija za vleko, 1 I Vilharjeva 2, 61000 Ljubljana. | ..................................................................... liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiniiii^ 1 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA 1 | „DJURO SALAJ" KRSK0 - TOZD LES - § objavlja prosto delovno mesto S | PRIPRAVNIKA S SREDNJO SOLO | Pogoji: = - uspešno končana srednja šola lesno predelovalne, strojne | ali papirne smeri 1 — sposobnost opravljanja izmenskega dela I - ustrezne organizacijske sposobnosti | i - starost do 25 let. | Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni | 1 po objavi. iiiiiMimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii ZDRUZENI ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO 'i TOZD ZDRAVSTVENI ! DOM ČRNOMELJ RAZPISUJE LICITACIJO za odprodajo OSEBNEGA AVTOMO BILA ZASTAVA 750 Licitacija bo v torek, avgusta 1977, ob 7. uri stavbi Zdravstvenega dom Črnomelj. ■■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ OPEKARNA ZALOG TEL. 21403, 22291 • P.P. 10 GRADITELJI! Ce se še niste odločili, kakšno stropno konstrukcijo boste uporabili vam radi pomagali pri odločitvi. V sodelovanju 2 Opekarno Ptuj izdeluj vam lahko dobavimo v naši trgovini z gradbenim materialom v , a . 0|nju-„MAP", ki je najsodobnejši armiranobetonski opečni strop in v celoti i P je vse sodobne zahteve gradbene tehnologije. . t ^;§e, Sestoji iz nosilcev dolžine 1.80 m do 6.50 m; prinesite s sabo M? va teža potrsbne dolžine in količine izračunamo mi. Nosilci so lahki, saj je nji ^ komaj 9 kg na tekoči meter. Tudi opaži niso potrebni, le podpore na i . 2-3 m- ter polnila^ ki jih potrebujete 8 kosov za 1 m2 stropa. Tako je ^, Spt^sti. površina v celoti opečna in ima odlične zvočno-toplotno izolacijsKe . „MAP" STROPNA KONSTRUKCIJA se odlično dopolnjuje z našimi' tu£|j elementi, ki skupaj z okenskimi in vratnimi prekladami širine 9 'ri14 c 0b proizvodnje Opekarne Ptuj - omogočajo hitro gradnjo in zadovoj gradnji. Zato pomnite: OPEČNI ZID - ZDRAVO STANOVANJI VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PEROEC AVTOMEHANIK POD TR$KO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTVL CENTER ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m i i ■ PROSTI DELOVNI MESTI : i i AWWVW ! ! ■ Osnovna šola „29. oktober" ■ j v Šmarjeti razpisuje delovno : : mesto I 1 j — UČITELJA za podaljšano j bivanje (za nedoločen : j čas) ■ — UČITELJA razrednega j j pouka (za določen čas). [ i j j Rok prijave je 15 dni po ob- : : javi razpisa. i i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a €»£1 n. sol.o SGP »SLOVENIJA CESTE' LJUBLJANA, TITOVA 38 VABI k sodelovanju BULDOZERISTE IN NAKLADALCE Pogoji za sprejem: . graa^;. poklic iz strojne stroke in izpit za upravljaca tez . vSti# mehanizacije ter najmanj enoletne delovne izkus Kandidatom nudimo: možnost reševanja stan°^a vprašanja in dopolnilnega in strokovnega iz obraze flj je Na delo spreimemo za določen ali nedojočen c ^ poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali P° Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi v časop' ■' jem>j Pismene prijave z dokazili o izpolnječič Čevlji T j Nezavesten. tudi v ? alcev so brcali kamor v trebuh.... »T Z °Segli\Nasilneži več knt l pobraH- Z nekaj vzeli iz ž^ak°m’ ki so ga N°vel Zr£meZa žepa. Sredi da so se nemških n,6m od zahodno-uličnem ** J?" bojnem na tla mirno * h tih i* $ so si kožo ZasHševala policiia kasneje -spomniti- Se, ,niso m°gU mev Lntb0■ žal pa drugega ne !n nasilla- Če plsni kiosk) » fa Polni časo-Vsako hišn ’ Revizija seže v y°graf ,e Mi kine- f« koncu \Če ne ubija. dedr,° zmaga doT SGVeda JfSpSSSfe*"* S«>/Sn omenjeno ^sticami a/ S časopisni-?e' Če bt Prerodi nato?' da je t P° 5' POti' °tink/vava. Vedn° b°l’ Zn^%bLTibrž nisem ZStU ženska ( V Novem 2“Ustnih naprei brez h °i(ih hodtf mb mimo- h °> Če hn cesti; lepo (q !tyub Pozl ° bfez stra- o ; mpl!r v Nove™ Vnt dečem nek?i o v zra- C° Priča £rSil!u' pa ZS°-J^8a «** neimeno-Siča pomika: Kai ** AJV BAUER PLOČEVINASTI DAVEK — Za poslopjem novomeškega Zavoda za požarno varnost je vsem na očeh tekoči obračun davka, ki ga terjajo ceste. Zmaličena pločevina, po sedežih sledovi krvi. Nekje v zraku visi občutek, ki ne bi smel biti izgovor: „Saj se ni zgodilo meni“. Jutri pa bo še en dan. Tudi za nesreče. (Foto: J. Pavlin) Po mamila v Novo mesto Delavci novomeške Krke prijeli zagrebškega narkomana, ki se je odločil za vlom v lekarno — Beg je trajal nekaj metrov V noči na drugi avgust je zazvenelo razbito steklo v ločenski lekarni. Žvenket je slišal čuječi vratar tovarne zdravil Krika. Po telefonu je poklical miličnike. Tudi potem ni držal rok križem, na hitro je zbral skupaj nekaj Krkinih delavcev. Željka Kupinča iz Zagreba, mladenič ima 22 let, so zalotili, ko je lezel skozi razbito lekarniško okno. Skušal je zbežati, vendar so ga Krkini delavci ujeli že po nekaj metrih. Medtem so prihiteli tudi miličniki. Preiskovalci so ugotovili, da je Kupinč dober znanec zagrebških postaj milice. V Novo mesto se je pripeljal z avtobusom. V lekarni je skušal kupiti tablete, ki so po zdravstvenih predpisih narkotiki. Ker ni imel Roparski napad sredi mesta Franc Prašnikar iz Novega mesta se je v nedeljo ponoči odpravil na prvi avtobus za Ljubljano. Pri tako imenovani spodnji kavami je 10 minut po polnoči srečal štiri moške, ki so ravno zapuščali to gostišče. Beseda je dala besedo, eden od njih je pahnil Prašnikarja na tla. Žrtev se je pobrala in začela bežati proti poslopju zavarovalnice Sava. Četverica je Prašni-kaija dohitela in ga začela pretepati. Prašnikarja, ki se je zvil v klopčič, so obdelovali tudi s čevlji. Nezavestni žrtvi so napadalci iz žepa vzeli denarnico s 1.300 dinarji in odhiteli čez kandijski most. Na podlagi poizvedb so novomeški miličniki že ob 16. uri prijeli 20-letnega Zorana Djuro-viča (brez dela in stanovanja) iz okolice Prijepolja, 22-letnega Hajrisa Smajloviča in Branislava Šipšiča. Četrti napadalec je v času poročanja še na begu. Iz dosedanjih zasliševanj je razvidno, da je Prašnikarja tepel predvsem Djurovič. On da mu je vzel tudi denarnico, ki je bila kasneje (prazna) odvržena v Težko vodo. Djurovič je v priporu. 1 v «*-K. mimo°p®j*njanin “ 55,’^ dSAK: %co0dPeljafi vcesto- Bama- v novomeško j|N Po levi s ?-letno k net>adnm *tani ceste. k Tvt h.otcla čez ^alv 1 Jelenič. • Vendar nesreče ni uspel preprečiti. Punčko so odpeljali v novomeško bolnišnico. VOLAN NI SPANCEV PRIJATELJ Proti Zagrebu je v petek ponoči vozil z osebnim avtomobilom Radi-ša Bečarevič iz okolice Velike Plane. Avto je bil avstrijske registracije. Domnevajo, da je pri Podgračenem Bečarevič zaradi utrujenosti zadremal za volanom. Po nasipu in v drevo. Voznika in njegovo ženo so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode je za 50.000 din. Voznik in sopotnica sta bila pripeta s pasovi. recepta, mu seveda niso postregli. V zapisniku stoji, da je Željko Kupinč narkoman. V stiski se je odločil za vlom. Dežurni poročajo V NOVEM MESTU JE „HLAD-NEJE“ - V petek ob 19. uri so metliški miličniki prijeli Janoša Doža iz Metlike, ki je v „rožcah“ razgrajal v hotelu Bela krajina. Receptorki je grozil s pretepom, z besedami pa se je lotil tudi mož v modri uniformi, ki so prihiteli posredovat. Janoša so prepeljali na treznjenje v novomeške zapore, ki slove po močnih ključavnicah in trdnih vratih. GLASBE LAČEN ZMIKAVT -Ivan Čmugelj iz Gabrovca je v sredo parkiral ficka pred Metalkino trgovino v Metliki. Ponoči je še neznan storilec odstranil s ficka eno od stekel in s sedeža odnesel tranzistor, ki je med brati vreden 2.200 din. Za zmikavtom poizvedujejo. JE BIL TAT GRADITELJ? -Med 22. in 27. julijem je nekdo vdrl v barako Jožeta Vovka v Obrtniški ulici v Trebnjem. Z mešalca za beton je snel elektromotor in odhitel neznano kam. Škode je za 2.000 din. ZASTRELJEN SRNJAK - V nedeljo je čuvaj lovske družine Smuk— Semič Marjan Dajčman pod gozdom nad vasjo Gaber našel mrtvega srnjaka. Ugotovili so, daje srnjak poginil zaradi posledic rane, ki so jo povzročile šibre. Usoda prestrigla športnikovo pot V ponedejek dopoldne je 28-letni Jože Brinovec iz Brezovice pri Šmaijeti vozil kombi po Karlovški proti ožjemu centru Novega mesta. V križišču z Zagrebško se je srečal s tovornjakom, za katerim se je na športnem kolesu peljal 19-letni Milan Novak iz Novega mesta. Novak je zavil in se znašel pred kombijem, ki gaje zbil na pločnik. Milan je bil pri priči mrtev. KOLESARJU NI BILO POMOČI V petek dopoldne se je Anton Jaki iz Praprotnice pri Šenljuiju vozil z osebnim avtomobilom od Mirne proti Trebnjemu. V vasi Dol je tedaj pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem 64-letni Ciril Stupar iz Dola. Z dvorišča je nameraval zaviti v levo. Jaki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Stupar je padel na pokrov motorja in udaril v sprednje avtomobilsko steklo. Po 21 metrih je obležal na travniku. Na pomoč sta takoj po nesreči prihitela krajevna zdravnika, vendar Stuparja ni bilo mogoče rešiti. Umrl je 40 minut po usodnem zavijanju v levo. Zvezna liga po 20 letih Po izpadu odbojkarjev iz zvezne lige je dobilo Novo mesto ligaško moštvo v rokometu — Igralke že vadijo Čez dober mesec bodo zaživela rokometna igrišča, vsekakor pa bodo ljubitelji „moške“ igre najraje spremljali tekme ribniškega Inlesa in ženske vrste iz Novega mesta. Obe ekipi bosta namreč nastopili v II. zvezni ligi, na katero se že pripravljata. „Moja dekleta,“ je povedal Janez Štrukelj, „delajo že dober mesec same. V večernih urah so se zbirale po trojkah na Loki, tekale, nabirale moči, tako da so za težji del treninga kar dobro pripravljene. Načrtno smo začeli delati minuli ponedeljek. Na trening je prišlo 25 igralk, v reprezentanci, ki bo igrala v II. zvezni ligi, pa bodo najbrž naslednje igralke: Hribar, Golob, Judež, Kos, Štrukelj (vratarke), Mršnik, Brajer, Kastelic, Hodnik, Kostanjšek, Svažič, Kobe, Kovačič, Bon, Zagorc, Gorišek, Švalj, Foršek, Vencelj, Romšek, Hudoklin, Gril, Hrastar itd. Tiste, ki se bodo manj izkazale, čaka mesto v ekipi, ki bo igrala v slovenski ligi. Razen tega bomo še naprej imeli ekipe v občinski ligi, poskrbeli bomo tudi za več pionirskih rokometnih šol, saj se nam je stopiška čudovito obrestovala." Tako je dobilo Novo mesto po dvajsetih letih ponovno zveznega li-gaša. Štrukljeve varovanke se zavedajo odgovorne naloge, zato delajo še bolj kot kdaj prej. Upravo in igralke pa boli resnica, da nekateri novomeški športni delavci njihovega uspeha ne vidijo radi in že pred tekmovanjem poskušajo z raznimi spletkami onemogočiti nadarjeno vrsto. Vendar so v Novem mestu rokometne vrste povezane in tesno sodelujejo. Ne ukvarjajo se z intrigami in najbrž je zato postal rokomet med najbolj priljubljenimi športi v Novem mestu. MATERADA: KRČANI PLAVAJO ZA ZNAČKO Počitniška skupnost Materada in ZTKO Krško sta tudi letos pripravili trim plavanje za Krčane, ki so v Ma-teradi na počitnicah. Za to akcijo sta se ponovno odločili zaradi uspeha pred dvema letoma, ko se je za modro značko plavalca potegovalo 250 Krčanov. Letos jih je bilo na startu nekaj več, med njimi okoli 60 krških družin. VEHAR TRETJI Mednarodne kolesarske dirke po ulicah Kranja so se udeležili tudi novomeški kolesarji, in sicer v konkurenci mlajših mladincev. Od Dolenjcev je bil ponovno najboljši Vehar. Po treh lepih zmagah (državno prvenstvo, Dol pri Ljubljani in Hrastnik) je bil Vehar tokrat tretji. Dobro sta vozila tudi njegova klubska tovariša Štih (deseti) in Papež (enajsti), tako da je novomeška vrsta med ekipami osvojila drugo iriesto. litimi & 9 % 9 m IMMUl Vodita JLA in Stari grad V dveh novomeških občinskih nogometnih ligah nastopa petindvajset ekip — V jeseni se obetajo zanimivi boji Do novih nastopov v novomeški občinski ligi v malem nogometu je le še malo časa in večina moštev je že začela trenirati. Ekipe bi namreč rade v jesenskem delu ali obdržale dobra mesta ali pa z dna prišle v zla- to sredino. V skupini A je z 18 to-‘ JL/ ilenjčai ‘ (15), Mirne peči (11), Bele cerkve čkami prva ekipa JLA, za njo pa so Smolenjčani (16), vrsta Bircne vasi ma ekipama v nadaljevanju še trda predla. Tretje in četrto uvrščeni ekipi imata po devetnajst točk, Šmaije-ta je peta (17), Drska ima dve točki manj; sledijo Tabor (13), Gabrje (12), Srebrniče (11), Šmihel (10), Regerča vas (8), Škocjan (8), 13. maj (2) in dokaj neresni Bršljin II brez točke. MILAN NOVAK V nedeljo bo ob toplem Jadranu v sončnem Pulju velika kolesarska dirka, na kateri ponavadi nastopijo najbolj obetavni jugoslovanski mladi kolesarji. Tokrat med njimi ne bo devetnajstletnega Novomeščana Milana Novaka. Pisano kolono bo po istrskih cestah spremljal molk. Pravijo, daje smrt starega človeka miren pristanek v pristanišču in da je smrt mladega nepopravljiv brodolom. Milan Novak, z vsem srcem zapisan svojemu kolesarskemu društvu, je moral umreti, še preden je začel živeti. In življenje je začel spoznavati s pomočjo svojega kolesa. Še preden so fantje v mestu ustanovili klub, je s svojimi tovariši vrtel pedale, vadil, se kopal v znoju. Umrl je na kolesu, v športni opremi, v dresu, ki ga ne bi zamenjal za nobenega drugega. Zagrizeno tridesetčlansko kolesarsko posadko je zapustil mlad fant in povzročil v srcih devetindvajsetih, kot v srcih njegovih najbližjih, bolečo rano. (11), Brusnic (11), Češče vasi (10), Bršljina (10), Kremena (8); sledita Pionir (5) in Brezovica (5). Vsekakor bodo boji v tej skupini močno zanimivi, predvsem za mesta pod vrhom, zakaj ekipa JLA je ob Smo-lenji vasi prav gotovo med prvimi favoriti. V skupini B so nogometaši bolj izenačeni: z dvaindvajsetimi točkami vodi Starigrad, Žabja vas pa jih ima samo dve manj. Nato sledita vrsti Dvora in Udarnika. Igralci teh ekip se za jesenski del že pripravljajo in utegnilo bi se zgoditi, da bo prvi- m! II • B VIPAVA:GROŠELJ DESETI Letošnjega državnega prvenstva v modelarskih kategorijah F 1-A, F 1-B in F 1-C so se udeležili tudi trije Novomeščani, ki so se izkazali na republiškem prvenstvu. Medtem ko tokrat Penci in Brodarju ni šlo najbolje, se je izkazal tretji Dolenjec Grošelj. Značilnost letošnjega tekmovanje je bila izredna izenačenost, zlasti v skupini prosto letečih jadralnih modelov. Po sedmih štartih je namreč kar deset udeležencev zbra- lo maksimalno število točk (1260), tako da so morali najboljši starta ti še trikrat. V kategoriji F 1-C je bil Grošelj deseti. ('J PO PRVEM DELU NAJBOLJŠI — Občinska liga v malem nogometu je dokazala, da je med mladimi v novomeški občini nogomet priljubljen. Na sliki je ekipa Starega grada, kije v B skupini po 13. kolu z 22 točkami na prvem mestu. Medtem ko je v A skupini več ali manj zmagovalec že znan, se za prvo mesto v drugi skupini še vedno potegujejo štiri moštva. Nad Prečno kmalu kupole Pred kratkim je dobil novomeški Dolenjski letalski center, ki je bil znan predvsem po odličnih jadralnih letalcih, tri padalce. Daro Uhanovo bodo tako nadomestili trije fantje iz Bršlina, in sicer Brane Črv, Bojan Š tal cer in Silvo Mesojedec. „Niti ne vem, kako in kdaj smo se odločili za ta lepi šport," je povedal Silvo. „Vem samo, da smo sc nekam na hitro dogovorili, obiskali Prečno in upravnika in po pogovoru o padalstvu smo bili na letališču kuhani in peče-nL Počasi smo se spoznavali s padalom, z letali, in ko smo z upravnikom Jožetom Golobom menili, da smo za teoretične izlite dovolj zreli, šli pred komisi-_ 3. Šlo je vse po sreči in kmalu 'zatem smo se znašli na celjskem letališču, kjer naj bi opravili prve skoke." Ko se Silvo danes spominja t bi se celo obrnil in odšel v varno bršljinsko naročje, toda tu so bi- li upravnik, Brane in Bojan. Kasneje sem zvedel, da sta bila tudi moja tovariša na istem. No, pogumno sem jo mahnil k letalu, stopal, kar se da samozavestno, srce pa mi je kar pošteno tolklo. Nato sva se z upravnikom Jožetom Golobom, ki je pilotiral, dvignila. Če me ne bi čakal skok, bi najbrž v višavah užival. Tako pa sem se skoncentriral na odziv, potihem ponavljal pravila in se kdaj pa kdaj ozrl v globino. Z osemstotih metrov so niše kot šibične škatle, letališče pa kot malo večji travnik. Tovariš Golob me je opozoril, napetost v meni je rasla, toda vedel sem, da bom skočil, da se ne bom premislil. Naenkrat sem med letalskim hrumenjem zaslišal: »Skoči1/ in že sem bil pod letalom. Zaplaval sem nad pokrajino, sekunde, preden se je odprlo padalo, pa so bile zelo dolge. Nato me je malce privzdignilo, pogledal sem nad sabo in videl, da je vse v redu. Počasi je strah skopnel, nadomeščalo pa gaje navdušenje, kasneje še ponos. Podobno je bilo tudi z Branetom in Bojanom, zdelo pa se mi je, daje bil zadovoljen tudi upravnik Jože Golob." Tako je Prečna po petletnem mrtvilu dobila prve tri padalce. Silvo je povedal, da bodo v kratkem šli v Celje tudi drugi trije fantje, in sicer Belokranjci. Tudi tam imajo letalski center, pogumne fante, tako da bo na Dolenjskem kmalu več padalcev kot letalcev. Žal pa je prečensko letališče zaenkrat za skoke še neprimerno. Urediti bo potrebno krog, popraviti in kupiti naprave za urejanje bodočih padalcev in opraviti še vrsto malenkosti Potem bi lahko skakali tudi v No- ti vem mestu. Silvo, Brane in Bo-in so prepričani, da se bodo lani Dolenjskega letalskega centra zavzeli za svoje tovariše in uredili, kar je urediti potrebno. Zakaj konec koncev je škoda, da bi v skladišču centra propadla padala, ki ju je omenjena trojka, preden je odšla v Celje, stokrat razdrla in zložila. j. PF7.F.T t fftfiS?1 it'*'** ' 1» > POGLED V SVET — Domači zajček je radovedno prislonil tačke na oporo in se vzpel, da bi videl, kaj se velikega dogaja v silnem svetu zunaj. V tem trenutku je blisknilo in radovedni pogled zajčka je svetloba trajno zarisala na film. Fotografijo, ki smo jo izbrali ta teden, je naredil Janez Plaveč, član foto krožka na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu. Fotografija izžareva tisto prisrčnost, ki jo spretni fotograf najde v najbolj preprostih fotografskih modelih — v živalih. <» § * * * * * * * ; I * * * * * \ \ 4 I Stas* Poslednje so na vrsti DA BI ČIMPREJ dobili elektriko, to osnovo vsakega napredka, je splošna želja prebivalcev, kjer je še nimajo. V našem okraju je še nekaj desetin naselij, ki so brez elektrike; povečini so to vasi ki so največ žrtvovale za narodno osvoboditev med vojno. Prav te vasi so poslednje na vrsti. Ne zato, ker bi jih pozabili, pač pa je treba elektriko napeljati od central preko daljnovodov in transformatorskih postaj do potrošnikov. KAKOR PREJŠNJA leta, tako tudi letos taborijo na Otočcu taborniki iz Celja. Prvič pa pri nas taborijo taborniki Modrega vala iz Trsta, ki se tu prav dobro počutijo. Naša mladina jih večkrat obišče, zlasti ob večerih pri tabornem ognju. PO VSEJ dolžini vinske kleti v Metliki so zadnji čas nasuli zaščitni sloj zemlje. Zdaj je na kleti toliko zemlje, da močno sonce ne bo več moglo topiti bitumenske prevleke nad betonom. V notranjosti bo tako stalna temperatura 12 do 15 stopinj Celzija. Zdaj bodo klet delno tlakovali, napravili kanalizacijo ter betonske podstavke, tako da bo v njene sode že priteklo prvo AKROBAT ČIHALI, znani vrvohodec, je obiskal Črnomelj in pokazal več zelo zanimivih atrakcij na 25 metrov dolgi žici. Obiskovalcev ni manjkalo. V POVRATNEM srečanju v Brežicah je bila 22. julija ekipa KD Goijanci katastrofalno poražena od tamkajšnega KD Razlag. V 3 zaporednih srečanjih je zrasla razlika na 132 kegljev. Krivec: slabo sestavljeno moštvo in odlična igra razlagovcev. Brez priprav bo takih porazov še več. PROSTOVOLJNO GASILSKO društvo v Vavti vasi slavi letos petdesetletnico. |----------- 1 I\.d> tl 1 VOLJA - Nekdanji debeluh M. Jackson iz Atlante v ZDA je še pred pol leta tehtal 157 kilogramov, zdaj pa tehta „samo“ 97 kilogramov. Za. 60 kilogramov je shujšal zato, ker se je odpovedal sladoledu. Tako namreč trdi nekdanji debeluh, čeprav vsi vedo, da po tri dni v tednu ne poje ničesar. Lepše pa se sliši, da je glavni krivec odvečnih kilogramov le sladoled. DRAGOCEN PTIC - V Belgiji je nekdo na dražbi kupil goloba pismonošo za 350 000 di-naijev. Ime kupca ni znano, medtem ko golobovo je: St. Vincent mu pravijo. Zmagal je že na številnih tekmovanjih menda le zato, ker ima v krilih namesto običajnih 10 peres 11. Kljub temu pa je toliko denarja za enega ptiča le preveč. JETNIŠKE „NEVESTE“ -Pet zapornikov v italijanski jetnišnici v Salernu je prišlo na zanimivo zamisel: v ameriške časopise so poslali ženitne ponudbe, češ da pet nevest želi pet ženinov. Že v kratkem času so prejeli vrsto odgovorov, kmalu pa so ženini začeli pošiljati tudi denar in letalske karte za let v Ameriko. Nevest seveda niso dočakali. Dva posebno vztrajna ženina sta se odpravila v Salerno. Predstavljajte si nujno presenečenje, ko sta na naslovu svojih ljubljenih nevest našla mestno jetnišnico! CHICAŠKI MOJSTER - V Chicagu je sodnik za ločitve takoj privolil v ločitev nekega zakonskega para, ko je žena svojo željo po ločitvi utemeljila z dejstvom, da je njen soprog sinu kupil saksofon. Po hitri sodnikovi odločitvi sodeč, ima sodnik doma pravega mojstra v igranju na ta instrument. VSAKDANJI KRUH -„Vrnite mi moj kruh vsakdanji! “ je milo zaprosil Ali Ben Camlia prek oglasa neznane zlikovce, ki so mu na sejmu avtomobilov v Ženevi ukradli -meč. Ali je namreč požiralec mečev, ukradeno orožje pa ravno pravšnje za njegov goltanec. Nauk je povzročil strašansko bedo (Liberalni) gospodarski nauk je postavil za glavno načelo korist, dobiček posameznega človeka. Človek naj sam na-se gleda. Čim bolj se poteguje posameznik za svoje koristi, tem bolj vzcvete gospodarsko življenje. Zato pa morajo pasti vse ograje, ki bi ovirale in omejevale posameznika. Svobodno bodi vsakemu razkosavanje zemljišč. Vsi morejo, da morajo drug z drugim tekmovati, če hočejo do česa priti. Kaj je obrodil ta nauk? Da se nahaja vse bogastvo v rokah pojedinih kapitalistov, ki imajoč stroje in tvomice, lahko z vsemi tekmujejo, nižji stanovi pa trpe strašansko, skoraj neznosno bedo. Sedaj nastopajo socijalni demo-kratje in se ponujajo ljudstvu, da hočejo pomagati. Toda njihovi načrti so neizvedljivi in vrh tega slone na brezverski podlagi. (Iz Dobrnič.) 25. julija popoldan vršila se je v Mali vasi župnije dobrniške ljudska veselica v spomin stoletnice rojstva slavnega rojaka domačina, poznejšega apostoljskega Črn maček in zdravila Tudi vraže so včasih uspešne, če nič drugega ne pomaga več Bradavice niso bile nikoli priljubljen telesni okras, zato so se jih bolj ali manj nesrečni lastniki želeli čim-prej znebiti. Za odpravo te kožne nadloge je vsaj tisoč različnih sredstev, popolnega in zanesljivega uspeha pa ne pozna nobeno. Dermatolog dr. Jerome Z. Litt, ki predava dermatologijo na univerzi v Clevelandu, pravi, trdno prepričan, da ima prav, da je za bradavice dobro prav vsako sredstvo. Po raziskavah, ki jih je opravil v zadnjih letih, dosežeta enak učinek pri odpravljanju bradavic črn maček, katerega ob polnoči vržete preko ramena in zakričite, naj gredo, bradavice z njim, kakor najmodernejše zdravilo. Dr. Jerome Litt je namreč dosegel odlične uspehe pri odpravljanju bradavic z navadnim lepilnim trakom. Na trak je dal natisniti učinkovito ime v upadljivi grafični obliki, nato pa to „zdra-vilo“ ponudil tistim, ki jim bradavice niso dale mirnega spanca. Uspeh je bil presenetljiv. V večini primerov so bradavice izginile! Ko je dr. Litt s temi svojimi poskusi seznanil ameriški dermatološki zbor, ki se je sestal pred nekaj meseci, je njegovo poročilo vzbudilo veliko zanimanja. Ponovno je stekla beseda o sugestivni moči prepričanja o koristnosti nekoristnih sredstev. Resnejši znanstveniki bodo poskušali odkriti, kakšne reakcije „čarovnije“ povzroči v notranji človekovi kemiji. Domnevajo namreč, da začne človekov organizem izločati posebne sekre-te, ki odstranijo kožno tvorbo. Dotlej pa kar črnega mačka čez ramena! Seveda če veijamete v to čarovnijo. Ali smo Kaj je svoboda spolnosti enim in drugim? Revolucija še vedno traja Spolnost nič manj biološka potreba kot prehranjevanje, nagon po samoohranitvi in še prenekatera druga, je žal še vedno pod pritiskom strogih moralnih norm, predsodkov in zlagane človečnosti. Seks že zdavnaj nima več izključno funkcije razplojevanja človeškega rodu, ohranjevanja vrste in imena. Je svoboda, ki si jo mlajše generacije jemljejo same in ob neželenih posledicah morda sploh ne bi bila tako revolucionarna. Kontracepcijska sredstva so v petnajstih letih odprla tako pota še eni svobodi — svobodi rojevanja, ki pa je še vedno vse preveč formalna. Res je, da se kontracepcija vedno bolj uveljavlja kot akademski predmet bodočih zdravnikov, da so na svetu zrasli številni inštituti za načrtovanje družine, da skrbe sredstva obveščanja za prosve-djevanje mladih, pa vendar so strogo ustaljeni stoletni običaji še vedno mogočen jez na poti k tej svobodi. Zelo malo je storjenega, da se mladim omogoči legaliziran dostop do zaščite; v Franciji na primer 95 odstotkov zdravnikov splošne prakse in 81. odstotkov ginekologov med študijem to snov preskoči; televizijske oddaje, posvečene tej problematiki, pa so na programu v času, ko jih lahko gledajo samo upokojenci. Otroci že zdavnaj več ne hodijo spat ob mraku. Razlog proti v očeh javnosti so gotovo tudi nasilne „politične“ sterilizacije v državah z velikim naravnim prirastkom. Pa vendar: okoli 50 milijonov žensk uporablja na--jbolj razšiijeno zaščitno sredstvo - „anti baby pilule11, 15 milijonov pa sterilitete. Napredek? Samo če spregledamo še vedno mnogo večje številke najbolj nasilne kontracepcijske metode — splava. luiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiii IGM „SAVA", KRŠKO 1 odbor za medsebojna razmerja škofa v Marketu v Severni Ameriki, Friderika Barage. Vsaki narod slavi može veleumne, dolžan je tedaj storiti to tudi naš narod. Dokler bo živel kak Indijan v Ameriki, toliko časa bo s častjo izgovaijal ime Friderik Baraga, če ga bodo pa Indijani pozabili, pozabili ga ne bode Slovenec, kateremu je toliko koristil na slovstvenem polju. (Na prodaj) je iz proste roke hiša, pod, kozolec in dve njivi. Hiša in pod stojita prav na prijaznem prostoru, ker okoli leži lep vrt, ograjen, da se lahko zaklene. Na jedni strani vrta leži cesta, na drugi pa teče Krka, s katere je napeljana voda na vrt, da se lahko nabrizga; poleg je tudi mali ograjeni vrt za zeljša in cvetlice. Ta domačija je prav pripravna za vsakovrstni obrt ali pa za kakega pokojnika (penzijonista), ker je blizo farne cerkve. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1897) NEPO MEMBEN ICLOVEK POMOŽNO GOSPODAR. POSLOPJE SKUPŠČINA OBČINE PREBIVALEC TREPČE PRITOK OONAVE z radijskimi valovi. . ■VRTNA CVETICA tom »•—;_______^ c Nemalo veš> * raziskovanje® ^ njfini, kajti velik° nikov trdi nasprotn da razmišljanje o tem šna znanstvena fantast* • Kako naprej so se RAZPRE DELNICA spraševati ameriški« so zmagali v dirk1 ” ^ slali avtomatske son nJMET ZVEZDA ILMli vse planete nasega . fcSXll*->3l “HAEDRiCH fessr* ^ * -s«, ^ »rssJflHscsrcua * ^ 2|epa “'ime oblike. TALJENJE KI Nli COLE BLAZINJAK IME VEC PAPEŽEV StlKe z uiugu... - w uporabile radio. staja civilizacija, b l i, naše, in bi rada vzposta™ TUJA MENICA B. ZUPANČIČ llfisl Je kaj resnice pripovedih o ljudeh, katere so žive položili k večnemu počitku? in druge naprave naj bi rešile nesrečneže strahotne ponovne smrti Imamo v kateri °d u galaksij „brate • z nami, potlej bi g°l° flJ< "S- - -f-SfJ ES5S lja, na radioastrono®^ set let slonijo vaj stik z »vesoljskrnu ^ ^ novejši tak P0SjL n;tft „projekt Ozmall '%rp ukvaijata Amen in B. Zuckerman. v ^ radioastronomsken yal, riju sta pazljivo op b„e! ^ po J resnice v strašljivih pripovedih o ljudeh, ki so oboževalec grn^A^.^opali? A*' je sloviti ameriški pisec in ls? Usher na j-,6 ^Han. ®dgar Poe zasnoval svojo novelo Propad °P'suje, tudi v nušV°tjIu ah pa se je podoben dogodek, kot ga PCfPco«. resnici kHqi* 7AA/1il9 ___________:•______ P^es°m opisal ifn,lci kkj zgodil? Poe je s svojim mojstrskim „„ifa, nekai d • »*e m*a^a Madeline, sestra gospoda e Lobnice d°mnevni smrti in pokopu vstala iz dniži- ’a ter s svoio n ■ nev^ne n°či se je pojavila v sobi svojega Liter»r„„ _ P°Javo pospešila njegovo blaznost. mu Soncu m 80 sv etiobnih 1et-zde, ki imajo »n® • oasl«; | jo jih izločila^ deset, ^ mesecih pa J1*1.. natančnejše raz^e Dozdajšnji re jU « i objavlja naslednja prosta delovna mesta: V DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE, DRNOVO 1. DELOVODJA Pogoj: VK ali KV delavec gradbene stroke, najmanj 3 leta I delovnih izkušenj, organizacijska sposobnost; 2. DVA KV ZIDARJA z delovnimi izkušnjami 3. KV TESAR z delovnimi izkušnjami v DE KAMNOLOM GUNTE: 4. VODJA IZMENE Pogoj: delovodja rudarske stroke, najmanj dve leti ustrez- | § nih delovnih izkušenj, organizacijska sposobnost. S “ s = = Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati morajo imeti ureje- § I no vojaščino. i Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- | i dati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: IGM „SAVA", I | KRŠKO, Gasilska 4. iimiiiiimmimiiiimiMiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimimminiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiš siiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiimiiimimmmiiiiiiimmmiiiimiiiiiiš i I I »KOVINAR”-splošno kovinsko podjetje ČRNOMELJ | 1 s razpisuje prosto delovno mesto 1 RAČUNOVODJA I POGOJI: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega | izmed naslednjih: — ekonomist s 5-letno delovno dobo na vodilnem delovnem | mestu v računovodstvu ali ekonomski tehnik z najmanj 10 | leti delovne dobe na vodilnem delovnem mestu. Kandidat mora imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti | — biti mora moralno politično neoporečen. Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o strokovni | izobrazbi v 15 dneh po dnevu objave razpisa pri razpisni | komisiji podjetja. Hiiiiimiiiiiiiiimmiimiimiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiimiiiiiiiimimmmimiii manj pa nezemeljske cl ^ata, stvenika se» nujno zgraditi ^ leskope (m°r“f dj ki bi lahko ujeli p. modulirane laserske govori3 pozna tudi ^i ^Pisatelja F Mtar^etVeIi-boi„ m N. v r Dostoje-S ^nsko bala^g0 j že skoraj ju “M. Posebej t* Ju b°do živi fežatf1^0 nekai diif,a,narocila. naj ^jci ^‘vaškem oMič£no s* n;,, prenririr ’da bi se ot,ne 0 resnično- nje rib^vai0 ';°fbn° Gogolja °biem ,8a bo stisnn f PrePliča- WDnJletargični ^ SV0J 8rozlJivi ^kopan sPanec ter da bo gg. ko bok8u!J^° truplo H. nJegov grob. ~ 6 to?PiJe. lezal0 na J njegov strah Uresničii? jeSnaki t Pred živim katet?-Znanih ie n i!^ na Dole' iun ? Pok«jniki ^ °Por°k, v 2 loln m«vaškem ahtevaJ0, naj teSij0 Ptebodeio sr u zdravniki Vv >£1“ terJih tako ne daje nobenih znamenj življenja več, kroži veliko strašnih zgodb; prav tako je pogost motiv v literaturi, pa tudi v nekaterih znanstvenih delih pred desetletji. Sami zdravniki se izraza letargični sen izogibajo, ker menijo, da izraz ni znanstven in ne ustreza. Pri tako imenovanem letargičnem snu gre za vrsto pojavov v telesni in duševni zgradbi. Globok in dolgotrajen sen lahko izzovejo tako duševne kot hude telesne poškodbe. Darwin, Menčikov, pa tudi drugi znanstveniki so po svoje razlagali ta redki, a zanimivi pojav. Skupaj z nekaterimi psihoanalitiki so bili mnenja, da gre pri psihogenem letargičnem snu za svojevrsten samozaščitni mehanizem, ki je ostal v človeku še od pradavnin. Navidezna smrt je orodje, s katerim so nekoč naši davni predniki premagovali težke življenjske položaje. Organizem zamre, njegovo delovanje se ustavi, da bi preživel nevarnost in se ohranil nepoškodovan. Podobne zaščitne reakcije človekovega organizma se včasih pojavljajo tudi v obliki psihogenih paraliz, gluhosti, onemelosti. Te oblike so veliko pogostejše, kot je prvobiten letargični sen. Redki primeri začasnega zastoja življenjskih funkcij, ki naj bi temeljil na psihičnem mehanizmu, se sicer še dogode, vendar pa zdravniki trdijo, da jih je neprimerno manj, kot jih je bilo nekdaj, ko je bil letargični sen velikokrat zabeležen v zdravniških kronikah. LETA DOLGO SPANJE Več je primerov, ko pride do nezadržnega uspavanja zaradi poškodb možganov. Značilna oblika je posebna vrsta vnetja možganskega tkiva, katerega posledica je globok in trden spanec. Najbližja grozljivemu smrtnemu spanju je katatonija. To bolezen je pred dobrimi sto leti prvi opisal nemški zdravnik K. Kalbaum. Bolezen v najtežji obliki zadene svoje žrtve z navidezno zaustavitvijo vseh življenjskih funkcij. Takšno stanje lahko traja ne samo nekaj dni, ampak mesece in mesece ter celo nekaj let. Dandanašnji takšnih bolnikov ne zakopljejo živih, kar se je morda nekdaj res dogajalo. Sodobna medicina pozna celo vrsto sredstev in metod, s katerimi ohranja bolnike pri življenju. ZVONCI, HRANA IN DRUGI PATENTI Strah pred navidezno smrtjo je bil posebno živ ob koncu preteklega stoletja. Takrat so si dali nekateri graditi prostorne grobnice z zasilno zalogo hrane ter posebnimi alarmnimi napravami, s katerimi naj bi prezgodaj pokopani „mrli-či“ priklicali pomoč. Električne zvonce si privoščijo v svojih grobovih še dandanašnji mnogi, ker pač ne zaupajo nikomur, niti moderni medicinski znanosti ne. John G. Krichbaum je leta 1882 dal patentirati posebno napravo, s katero naj bi prezgodaj pokopan „mrlič“ prišel do zraka in povezave z zunanjim svetom. Kako se je njegov patent obnesel, ni znano. Verjetno pa je, da je možakar nekaj naprav tudi prodal. Zanimivo je, da raziskovalci ljudskega verovanja v krvosese — vampiije povezujejo s primeri letargičnega sna. Pri odkopu grobov naj bi naleteli na ljudi, ki so jih žive pokopali; ubogi ljudje so imeli ustnice zgrizene do krvi, po čemer so grobokopi sklepali, da vstajajo iz grobov in pijejo človeško kri. Praznoveiju je pač vsaka slamica trdna opora! mSm Skica Kirchbaumovega patenta, s katerim naj bi si prezgodaj pokopani pomagali. -vi. c ibr,*,. z ■ m P„p>8« 0vU« ' 1 Naposled sta srečno prišla do majhne jase, Porastle z visoko in ostro travo ter zagledala neko srni ali majhni antilopi podobno žival. ®*>jan, ki je bil na strel že pripravljen, ji je Pognal kroglo v glavo in žival se je takoj zvrnila na tla. Pozneje sta izvedela, da sta Ustrelila močvirsko srno, ki ima zelo okusno meso. Noge ima malo daljše od navadne srne, Pa tudi ožji in daljši gobec. 204 Vesela dobrega plena sta dečka stekla k ustreljeni živali in si jo natanko ogledala. Zoran je spletel iz trave vrvi in z njimi zvezal srni najprej obe prednji in nato še obe zadnji nogi. Bojan je medtem poiskal primeren poganjek mlade brazilske cedre, ga odsekal, oklestil in napravil kol. Ko je bil kol pripravljen, sta dečka srno obesila nanj in si jo naložila na rame. VASA ZGODBA Tisto jutro je prišla Milena v službo z rahlim glavobolom. Že pred uradnimi urami je opravila kup gospodinjskega dela, poskrbela za oba otroka ter pripravila možu zajtrk. Tega je bila sicer vajena, toda iz dneva v dan je bolj občutila, da jo enoličnost ubija, da ji je načela živce, postala je utrujena in razdražljiva. Po stopnicah je vedno šla peš, čeprav bi se lahko peljala z dvigalom. Ne toliko zaradi tega, da bi si ohranila vitko postavo, kot zato, ker se je rada sprehodila do svoje sobe. Odpria je vrata pisarne, ki je bila le s tanko steno povezana s šefovo pisarno. Skoz okno je sijalo toplo poletno sonce in s svojimi prameni odkrivalo prah na gladkem pohištvu. Odložila je torbico ter se skoraj prestrašila Brede, ki je mirno sedela za njeno pisalno mizico. „Dobro jutro!“ je rekla prijetna plavolaska, katere krilo je bilo tako kratko, da je komaj kaj pokrivalo. Pravzaprav je odkrivalo lepo oblikovane noge, ki jih je vsekakor hotela pokazati, sicer bi mini krilo, ki že dolgo ni več moderno, zamenjala z daljšim. „Kaj pa želiš tako zgodaj? “ je vprašala Milena, ki si ni znala razložiti njenega obiska. Običajno je prihajala zadnja, sploh pa se je redko oglasila pred prihodom šefa. Nista se posebno razumeli. Kljub temu se ji je prijazno nasmehnila, ko je dodala: „Šefa še nekaj časa ne bo, jaz pa ti veijetno ne morem pomagati? “ „Verjetno res ne,“ je rekla Breda s porogljivim nasmehom. ,,Mislim, da boš kmalu sama potrebovala pomoč. Ne vem, kaj si se zamerila staremu. Od danes naprej bom njegova tajnica jaz. Včeraj po uradnih urah mi je povedal.“ Radovedno je pogledala Mileno, ki ni niti z najmanjšim gibom pokazala, kako jo je udarec strahotno prizadel. Deset let je že delala na tem delovnem mestu, poznala je delo in ljudi. Ko je pred nekaj meseci stari šef odšel v pokoj, je bila pripravljena oditi na drugo delovno mesto. Potem pa se ni nič zgodilo. Tudi z novim šefom sta se razumela in odlično sodelovala. Nikoli ji ni niti z najmanjšo besedico omenil, da jo bo moral zamenjati. „Kaj pa jaz? “ je zagrenjeno rekla. „Menda me ne mislijo odpustiti? “ „Zakaj pa? “ se je narejeno začudila Breda. V očeh seji je zrcalilo otroško začudenje in radovednost. Ni mogla skriti, kako je vesela, da bo tajnica, čeprav je imela samo strojepisni tečaj in prav nobene prakse. Vesela je bila že zato, da bo ponižala Mileno, ki so jo vsi spoštovali. Želela jo je videti čisto na tleh. Dolgo se je trudila, da bi si pridobila šefovo zaupanje, na sejah je pisala zapisnike, čeprav to ni bilo njeno delo, ostajala v službi tudi po delovnem času. Naposled ga je sinoči le pregovorila, da jo bo vzel na Milenino mesto. Bil je sicer natreskan, kot so bili vsi, vendar je bila prepričana, da obljube ne bo pozabil. „Nekdo mora delati moje delo!“ je pribila. „Ne vem, zakaj bi bila ti previsoka za to? Resje nekoliko nižja plača, toda skrbi ne boš imela nobenih. Pravzaprav moraš priznati, daje mesto tajnice namenjeno mladim dekletom.“ Preden je Milena lahko karkoli rekla, je vstopil šef. Z gromkim glasom jo je pozdravil, ne da videl solze v njenih očeh in obup, ki se ji je zrcalil na obrazu. Šele nato je opazil Bredo: KO VSI ODIDEJO „0, zdravo, Breda!" je rekel. „Kaj pa ti tako zgodaj? Ravno prav, da si prišla, dal ti bom zapisnike sej, pa jih malo spravi v red. Zdaj pa oprosti, z Mileno morava urediti precej stvari. Kasneje so napovedane stranke, pohiteti morava. Poklical te bom, ko bom utegnil/1 »Saj si mi... saj ste mi vendar obljubili.. .“je nerodno zajecljala. „Kaj pa? “ se je nagnil k njej. „Menda ti nisem ponudil mesto tajnice včeraj po seji? Oprosti, če je bilo tako. Kadar sem natreskan, vedno iščem novo tajnico.“ Gromko se je zasmejal: „Saj menda obljube nisi vzela zares? Veš, čisto zadovoljen sem z Mileno, težko bi shajal brez nje.“ „Niti najmanj nisem obljube vzela zares," se je hitro znašla, čeprav je bila na robu solz. Videla je, da se ji napredovanje oddaljuje, dokler ni popolnoma izginilo. Nato je, ko se je vsaj za silo zbrala, poskusila šaljivo dodati: „Samo Mileno sem prestrašila, da se ji maje stolček." Odprla je vrata ter se neslišno oddaljila. Šef je gledal za njo, dokler njena postava ni izginila za steklenimi vrati: „Čeden kebrček," je pripomnil. Nato se je zresnil ter skoraj ukazovalno zaklical: »Pridite, Milena, delo naju čaka!" / Pograbila je blok in svinčnik ter z lahkim korakom stopila v njegovo pisarno. MARINA prt; *S.' i* - S| SSSŽ-* !?w VROČE NA ČRPALKI - Samo kratek postanek, in že se avtomobilisti znova pridružijo kolonam, ki se kot neusahljiva reka vijejo po cesti Ljubljana — Zagreb mimo Čateža. Delavci na črpalki imajo ves dan polne roke dela, da ustrežejo nestrpnim voznikom, ki hitijo k morju, da bi se kljub muhastemu poletju naužili sonca. Ceste le niso nenasitne Pozna se vsak dinar, ki ga občani dajejo zanje — Letos bo v občini spet 24 km asfalta Mreža asfaltiranih cest se v brežiški občini razveseljivo širi in prebija meje zaostalosti. Za obnovo občinskih cest se že tretje leto steka samoprispevek, ki ga bodo občani plačevali pet let. Ljudem za te namene ni žal denaija, saj se vsi zavedajo, da ceste odpirajo pot napredku. V akcijo za posodobitev cest so se z družbenim dogovorom vključile tudi delovne organizacije, ki prispevajo po tisoč dinarjev na leto na zaposlenega. Pri financiranju cestnega načrta sodelujeta tudi občinska skupščina in cestni sklad. Petletni program modernizacije cest uresničuje cestno-komunalna služba pri občinski skupščini v Brežicah, ki jo vodi Anton Držanič. V tem obdobju bodo posodobili 132 kilometrov cest. Letošnji plan je 24 kilometrov, kar znaša 18 milijonov dinarjev vrednosti. Trenutno je dokončanih 7.5 kilometra cest, na 7 kilometrih pa zaključujejo zemeljska dela. Za preostalih 9 kilometrov računajo, da bodo modernizirani najkasneje do konc oktobra. S tem bo letošnji plan uresničen kljub trenutni zamudi, ki sta jo delno povzročila zastoj pri dobavi asfalta, delno pa sodelovanje pri brežiški obvoznici. Cestno-komunalna služba je organizirana v dveh skupinah, od katerih dela ena ne levem, ena pa na desnem bregu Save. Do zdaj je dokončano 3.5 kilometra ceste na odseku Glo-boko-Pišece, 2,5 kilometra od Po-hance do Arnovega sela, 1 kilometer BREŽIŠKE VESTI na odseku Dobova - Kapele in pol kilometra v Brežicah. Pripravljalna dela se iztekajo na odsekih Bregana-Bregansko selo (2,3 kilometra), Velika Dolina-Ko-ritno (1,6 kilometra), Velika Doli-na-Ponikve (1,2 kilometra), Arnovo selo-Gornja Pohanca (1,5 kilometra) in Globoko-Pišece (2 kilometra). Zatem bosta na vrsti 2,8 kilometra dolga cesta od Cerkelj do Bu-šeče vasi in 3 kilometre ceste od Dečnega sela do Sromelj. V Cundro-vcu bodo dobili 800 metrov asfalta, v Brežicah pa poldrugi kilometer. Cestno podjetje Novo mesto je letos dokončalo rekonstrukcijo 6 kilometrov ceste od Čateža do Brega- : PRAZNIK ARTIČ ■ ; Praznovanje krajevnega praz- i S nika so Artičani letos preložili • ! na nedeljo, 7. avgusta. Slavili bo- j ■ do na Obrežu, kjer bodo pode- : ■ ljevali tudi priznanja in plakete ■ : zaslužnim občanom. ne, Slovenija ceste pa 1800 metrov obvoznice v Brežicah. V teku so tudi priprave za obnovo ceste Bizeljsko-Bistrica ob Sotli, v Krški vasi že gradijo nov most čez reko Krko. J. TEPPEY NOVO V BREŽICAH NA MORJE - V nedeljo so se odpeljali na počitnice v Savudrijo šolarji iz pišeškega okoliša. Za mnoge otroke iz teh vasi je moije nadvse razveseljivo doživetje, saj se jih večina prvič sreča z njim. Tokrat bodo letovali v Savudriji tudi štirje otroci zdomcev. ŠE NI, KOT SI ŽELIMO - Mestna podoba je zadnji dve leti veliko privlačnejša, k čemur precej prispeva redno vzdrževanje zelenic. Videz urejenosti žal že nekaj mesecev kazijo razkopane ulice za toplovodno napeljavo v sosesko nad pokopališčem. KUHINJA TUDI ZA VRTEC -Za dozidavo je letos na vrsti artiška šola. Za 4,32 milijona dinarjev bo pridobila šest učilnic, delavnico in kuhinjo, v kateri bodo pripravljali obroke za šolarje in za varovance vzgojnovarstvene ustanove. Ustrezen delež za novo kuhinjo bo seveda morala prispevati skupnost otroškega varstva. Mali muzej v soteski Partizanska tiskarna „France Prešeren" pod Bohorjem obnovljena za žive ure zgodovine narodnoosvobodilnega boja Med tiste spomenike, posvečene dogodkom iz časa narodnoosvobodilne borbe na območju Bohorja, ki zaslužijo veliko pozornost, sodi tudi partizanska tehnika „France Prešeren". Delovala je v brunarici v soteski pod Zajselami od avgusta 1944 do 26. februarja naslednjega leta, ko so jo Nemci po izdaji požgali. Da bi jo postavili tako, kot je bila, so si člani senovske krajevne organizacije ZZB NOV prizadevali že dolgo let, ob tokratnem srečanju kozjanskih aktivi- KRŠKE NOVICE EN NASLOV - Že dolgo je od tega, ko so imeli krški plavalci v svojih vrstah državnega prvaka. Po tem, ko je ta laskavi naslov v letošnji zimski sezoni osvojila Tončka škafar, ga je v domačem bazenu ponovil še Boris Koprivnik, za prvo mesto na 100 crawl pri mlajših pionirjih „A“. LETOŠNJI NAČRTI - Senovska krajevna skupnost namerava že v bližnji prihodnosti, najkasneje pa do konca leta prekriti z asfaltom še tri kilometre cestišč. Največ ga bo med Brezjem in Kaliievcem, nekaj na Senovem in na Malem Kamnu. V program letošnjih del so uvrstili tudi obnovo vodovodnega omrežja v Gorenjem Leskovcu in ga na novo speljali na Belo. IZREDNI USPEHI - Brigada Milke Kerinove z dekleti in fanti iz krške občine je na republiški delovni akciji „Suha krajina 77“, dosegla izredne uspehe: kot celota je osvojila vsa možna pismena priznanja, dobila je najvišje priznanje akcije „Trak akcije", 13 izmed 60 brigadirjev pa so ob koncu delovne akcije proglasili za udarnike. Zaradi prizadevnega dela in družbenopolitične aktivnosti so pet brigadirjev predlagali za"sprejem v Zvezo komunistov. KRŠKI TEDNIK stov in borcev — bilo je 22. VIL na Senovem — pa jim je to končno uspelo. Dan pred praznikom dneva vstaje slovenskega naroda so jo uradno udprli, potem ko so tudi s številnimi urami prostovoljnega dela postavili nov leseni del. V njegovi notranjosti so razstavili vrsto stvari, ki predstavljajo njeno dejavnost in življenje tistih, ki so v njej ustvaijali. Tako je to majhen muzej, ki pomeni pomemben prispevek v prizadevanjih, da bi sedanji in bodoči rodovi lahko na bohor-skem predelu imeli „žive ure“ zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja. Ker so isti dan odprli še cesto Ložice—Zalog, bo pristop do partizanske tehnike »France Prešeren" dokaj lahek, saj vodi sedaj z glavne ceste do nje le okoli 200 metrov peš poti. Delovanje tiskarne za Kozjansko pod Bohorjem je podrobno opisano v brošuri „Bohor v borbi", ki jo je za letošnje srečanje aktivistov in borcev kozjanskega okrožja izdal občinski odbor Zveze borcev NOV v Krškem. Ž.ŠEBEK SOLIDARNO ZA BOLNIŠNICO Občinski odbor Rdečega križa v Krškem seje zavzeto vključil v teden solidarnosti. Iz solidarnosti do potreb novomeške bolnišnice je organiziral izredno krvodajalsko akcijo, v kateri je darovalo kri 58 občanov. Enajst prostovoljcev so odklonili, ker so dali kri že v junijski akciji. Odziv je bil torej izreden in odbor se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem. Kot sončni žarek Zadovoljni Koprivničani ,Asfalt na cesti do Senovega Koprivničanom veliko pomeni, nanj smo čakali dolga leta,“ pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Franc Poljšak. „Cesta je zelo prometna, zato jo je bilo težko vzdrževati. Toda bila je naša edina zveza s svetom. Po njej se ljudje vsak dan vozijo na delo, v šolo, v trgovino. Cesta je del našega življenja, je bližnjica do kruha in zaslužka. Prav zato si želimo, da se asfaltni trak tu ne bi še končal, ampak da bi ga čimprej podaljšali do Podsrede in ga priključili na cesto Podsreda-Kumrovec ter na cesto proti Celju. Želimo si torej sodobno kozjansko magistralo, ki nas bo zbližala s tovarnami in šolami." „Kako pa so vaše vasi povezane med seboj? “ „Ne najbolje, zato se sami lotevamo urejanja krajevnih cest. Letos bomo asfaltirali približno kilometer cest na Velikem Kamnu in v Koprivnici. Koprivnico bomo povezali z vasjo Križe v sosednji krajevni skupnosti Pečice, od koder hodijo ljudje v službo, otroci pa v šolo. Mi bomo uredili približno 300 metrov ceste, sosedje pa nekaj več. Most čez Koprivniščico,bomo gradili skupaj. Čaka nas torej kar precej ur prostovoljnega dela, finančno pomoč pa si obetamo od občinskega cestnega sklada.'1 J. TEPPEY S KNJIŽNIH POLIC Zadnji mesec pred novim šolskim letom je sevniška knjigama dobro obiskana in prav tako založena. Če si bodo starši že razbijali glavo s cenami, bodo imeli vsaj kaj kupiti svojemu osnovno-šolčku. Na knjižnih policah ni samo knjig, ki se še v tisku (Narava za 5. razred, Matematika za 7. in 8. razred in Družba za 4. razred). Poleg okoli 120 izvodov šolskih učbenikov so v knjigarni izdatno založeni tudi s šolskimi torbicami in vsem, kar še sodi vanje. I. V. Sff »Vstaji, borbi, zmagi Na slavju v Tržišču bo v nedeljo govoril Jože 60^ SEVNIŠKi PABERKI STARŠI, POZOR! - Psi, ki se klatijo po Sevnici, so zopet dobili nazaj svojo svobodo. Od 30. aprila do 20. julija je veljalo, da ima pravico lovski čuvaj pokončati vsakega psa, ki ga zaloti 200 m od hiše ali 50 m od gospodaija, kar takoj pa, če ga zaloti pri uničevanju legla divjadi. S tem odlokom so bili psi prisiljeni čakati divjačino, da dozori za ugriz. Hkrati velja opozoriti tudi starše, naj bolje pazijo na svoje miljenčke, saj jih psi, lahko kaj kmalu zamenjajo za divjačino - po pridnosti sodeč. RAZGLAS - Kako zelo redek je konj, posebno plemenski, v današnjih moderniziranih hlevih, priča tudi tale razglas: Vse rejce plemenskih kobil na območju Sevnice obveščam, da imam rodovniškega žrebca za pripuščanje. Žrebec je srednje velik, noriške pasme, njegova žrebeta so lepa in hitrostna. PS - Danes, ko je genetika že toliko, napredovala, da otrok iz epruvete ni nobena skrivnost več, bi morali tudi veterinaiji poskrbeti za „banko“, kjer bi shranjevali konjske semenčice. Naftna kriza je že na pomolu in hiter in lep konj utegne biti čez nekaj desetletij (če bo šlo naprej tako kot danes, takrat konja sploh ne bo več) sila moderen in še bolj koristen. si:vxi£i:i vestnik Tržišče. Majhna vas, ki leži ob od dežja zoranem makadamu, ki vodi od Trebnjega proti Sevnici, skozi katero se vije strm asfaltni tepih, bo 7. avgusta nadvse slovesno praznovala svoj krajevni praznik. Že v prvih vojnih dneh je v tej vasici zagorela Grozdetova hiša, nedolžno je bil pogubljen komaj 17-Ietni Dušan Renko, iz bližnjih Vodal je bil doma eden prvih slovenskih talcev, ubitih v Radohovi vasi, Janez Kramar, med močno utrjenimi belogardisti ni bilo nobenega domačina. 2. avgusta 1942 je bilo na Malkovcu masakriranih sedem ljudi, ogenj pa je pokončal 42 hiš in gospodarskih poslopij. Spomin na ta dan je obudil Ivan Pungerčar: „Zgodaj zjutraj je bilo, okoli četrte ure. Teta je prva zagledala Italijane pred hišo. Eden izmed partizanov, ki so bili skriti v vili veletrgovca Prijatelja, ki jo je od hiše, kjer smo stanovali mi, delila samo pot, je vrgel skozi podstrešna vrata bombo. Italijani so se umaknili in napadali skozi okno naše izbe. Partizani so izkoristili zmedo in pobegnil v vinograd za ^0-.^na,3dnei{ ranjen Franci Urigel pripe-izdihnil. Ta čas so ltalijaru » ljali na dvorišče tn vaščan ■„ hiJe. Očeta niso mogli spra . je 0Je Komandant ga je potem, * J , obležal nezavesten oa koj. mškinim kopitom v 8“ ,tn- puškinim Kopnui« ■ o- e^sBe čal pred otroci in ženo z ^ loma v hrbet. Tačas je hiša, zagorel je celMatt la so še tri mlada ž‘vlj ^irinohtt \ ubili še gluhonemega živino so odpeljali še ses so bili kasneje ustreljeni ^ njem,“ pripoveduje tej dvanajstletni Ivan Punge veljke®' Masakru na Malkovcu, ^ „ deležu prebivalcev trz^ skupno stvar, njenemu razvoju bo posvečeno*^ srečanje krajanov z bo no, katere pohodM en med pohodom iz Sentj številna spominska obeieg ^ mu namenu bo cesta iz Tržišča v Mafc Svetjc; bo spomenik, delo To na katerem bo P^ pile #5 borbi, zmagi. Nastop m teritorialne enote n^vec.^ zaščite z napadom na M*** dil bo bogat kultunu katerem bo slavnostiugo ^ Boršnar, spomenik pa njvot^' varstvo mlademu ro ^ Lojze Lenič. 1 V#' m i i ŠE VIDNI SLEDOVI - Na bivši Prijateljevi vili so še sledovi strelov, ki so pokončali tri talce: Cirila Kore Lojzeta in Janeza Papeža. V sosednji hiši je bflubtt J- 0 čar, popoldne pa je izdihnil še ranjeni partizan (Foto: I. Vizjak) Izhod na odprto morje Vlaganja v izgradnjo lastne industrije kmalu obrestovana Občina Trebnje - v sedmih krajevnih skupnostih, ki so opredeljene kot ekonomskorazvojna središča, živi dobra tretjina kmečkega prebivalstva - ima še vedno v celoti status manj razvitega območja. Več kot 50 odstotkov družbenega proizvoda odpade na kmetijstvo. Močan zasebni sektor (98 odstotkov vseh obdelovalnih površin) šteje 3800 kmetij s 306 kmečkimi gospodarstvi, ki so že preusmerjena, po planu do leta 1980 pa jih bodo preusmerili še nadaljnjih 350. V občini je zaposlenih 3300 delavcev, 1770 se jih vozi na delo prek občinskih meja, latentna delovna sila pa je ocenjena na 830 delavcev, med katerimi jih je 82 tudi že iskalo zaposlitev. Veliko ljudi z območja te občine se je zaposlilo izven državnih meja in kar 150 bi se rado čimprej vrnilo domov. To je s skopimi besedami prikazana socialno-ekonomska slika področja, ki je v zadnjih nekaj letih v izgradnjo lastne industrije vložilo velik del svojega dohodka. Lanski ekonomski rezultati, posebno pa rezultati prvega četrtletja letošnjega leta, obetajo tej dolenjski občini skoraj-šen „izhod na odprto morje". V prvih treh mesecih letošnjega leta so gospodarske organizacije dosegle 26,9 odst. celotnega lanskoletnega dohodka. K temu rezultatu je največ prispevala industrija, ne dosti manj kmetijstvo in trgovina, pa tudi dinaija, ki ga dajejo obrtne dejavnosti, ne gre podcenjevati. V tem času pa so nekoliko hitreje naraščala porabljena sredstva, posebno v gradbeništvu, gozdarstvu in gostinstvu, prav tako se je poslabšala rentabilnost gospodarstva. Z izgubo je poslovalo 6 organizacij združenega dela, v katerih je zaposleno 532 delavcev. Trebanjski gospodarstveniki si kljub nekaterim neugodnim ekonomskim rezultatom v prvem četrt- letju obetajo ugodnejši izid poslova-“etju in upajo, da bodo zakorakali v leto 1978 brez nja po prvem pollet; izgub in s poravnanimi družbenimi obveznostmi. I.V. »Dolenjski list« v vsako družino seje občinske skup Jugovo* . podpisan sodelovanju med ^ občinama H»aS m 1, uH občinama IUiasrn občani proslavčl! d ^ he s slavnostno “peMf podelitvijo pW“? - -*1* hn razstava z mladino, iz 0M I skupnosti bo fcr ^d0 i štafeta, zvrstilase ^einUV športna srečanja, s S & , nu bosta Pre^ v , zdravstvenega doma * , in zbiralnica i* tu- bo do stekli prV -j odp1 up 1 like Loke v Dobili, v» l novo skiadišče ritev no ^ kronogu bo . g ^ od# j stanovanjskega up0r* fJJ, spomenika, sun ^ tudi , nasilju, odprta P g^uška .« ssfcfc-e: Iz kraja vr »J Ji"™SKfeflfe • • j'-?'h: 3^ISS8E NOVO GRADBIŠČE - Te dni so v Trebnjem odprli novo gradbišče. Delavci Tregrada naj bi do jeseni postavili streho novemu gospodarskemu poslopju, v katerem bosta drugo leto dobili prostore samopostrežna trgovina in Železnica. Meritve so v glavnem opravljene in prejšnji teden so se v ilovnata tla zarili že zobje bagra. (Foto: I. Vizjak) trebanjsKa ou*" razvitosti, saj dobrotniki ne J ( račun občinski stor , nja parkirnih ^ rumeno hišo. vvrsu J njci bodo «d ^ nihče, ^ Dolenjskem ni prip/»'lJ | nja željni lJu J I modre knjige v ” plo^oilon P' ^ snjenem kjiJ1« oStor-komaj najde^’ Osamljeni, toda uspešni Društvo zdravljenih alkoholikov deluje pod okriljem OK SZDL — Alkoholizem se v Kočevju širi Ko se je razformiralo Združenje klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, so začeli v Kočevju razmišljati o podobnem samostojnem društvu in 13. julija so ustanovili „Društvo zdravljenih alkoholikov Kočevje". „Delo je takoj zelo dobro steklo," je povedal terapevt društva in socialni delavec Tone Kajfež, , .kajti v minulem letu smo bili dokaj prizadevni. O tem najbolj pričajo številke. Imeli smo 55 članskih sestankov, upravni odbor se je sešel šestkrat, pripravili smo predavanje, rekreacijski dan, slavnostno pode- Tone Kajfež: „Pri zelo odgovornem delu se počutimo osamljene. Pričakujemo predvsem več pomoči od družbenopolitičnih organizacij, pa tudi delovne organizacije bi že lahko vedele, da nismo .nebodigatreba1." litev priznanj za eno- in večletno abstinenco. Čeravno smo bili pod republiškim okriljem, smo ves čas delali kot povsem samostojni in dosegli - tako vsaj trdijo kolegi iz drugih klubov - zelo lepe uspehe. Vsekakor sta zanje razen članov in prizadevnih domačih zaslužna tudi dr. Božidar Tomič in medicinski tehnik Ljubenko Mladenovič. Klub je namreč zapustilo že več kot 100 pacientov, ki so se uspešno vključili v ,novo‘ življenje." KOČEVSKE Pri delu je prizadevna kočevska strokovna skupina doživela tudi nekaj grenkih kapelj pelina. Klub so do sedaj samovoljno zapustili predvsem mlajši pacienti. Prepričani v svojo moč, so članom obrnili hrbet, a se kmalu znašli tam, kjer so bili: pri pijači. Slaba stran njihovega dejanja se je hitro pokazala: ločitev zakona, odpusti iz delovnih organizacij. „Ne bi mogel reči,“ je nadaljeval Kajfež," daje za usoden korak kriva zgolj neizkušena mladost. Najbrž bi bilo precej drugače, če ne bi bili pri svojem delu tako osamljeni. Toplo se za pomoč zahvaljujemo odboru za boj proti alkoholizmu pri kočevski SZDL, zdravstvenemu domu, na prste ene roke pa bi moral našteti podjetja, ki so nam pri našem delu pomagala. So izjeme, večinoma pa podjetja naše delo podcenjujejo. Najbrž bi si več pomoči zaslužili predvsem od družbenopolitičnih dejavnikov, zakaj ugotavljamo, da se alkoholizem v našem mestu vse bolj širi. Naše društvo pa se je zareklo, da bo tej bolezni napovedalo neusmiljen boj." J. PEZELJ DELEGATI V ŠTEVILKAH Občinska konferenca SZDL Kočevje je ocenila delovanje delegatskega in skupščinskega sistema in ugotovila, da se ustava in zakonska načela v zborih občinske skupščine in skupnosti uspešno uveljavljajo. Tako je bila udeležba na zborih krajevnih skupnosti povprečno 93-odstotna, na sejah zbora združenega dela za 1,4 odstotka boljša, na sejah družbenopolitičnega zbora pa slabša (79-odstotna). V zboru združenega dela je bilo 123 razprav, v zboru krajevnih skupnosti 93 in v tretje 249. Na vseh sejah zborov občinske skupščine so delegati postavili 137 različnih vprašanj, ki imajo največkrat značaj pobud za obravnavo v posameznih zborih ali samoupravnih interesnih skupnostih. Nekajkrat so imela značaj kritike dela na posameznih delovnih področjih. Poudariti pa je potrebno, da se dejavnost delegatov vseh treh zborov ne kaže zgolj pri udeležbi na sejah, razpravljanju, pač pa tudi pri delu v delegatskih sredinah. DOM ZA OSTARELE V Kočevju so pred nedavnim ustanovili iniciativni odbor za gradnjo doma ostarelih. V njem so predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Novi dom naj bi stal na eni od dveh možnih lokacij, in sicer na tisti, za katero se bodo po javni razgrnitvi načrtov odločili občani. Dom naj bi začeli graditi najkasneje 1979. leta, imel pa bo 120 ležišč. Drobne iz Kočevja NE ZBOLI PO 19. URI! - Nekako tak napis bi morali izobesiti v izložbi kočevske lekarne, kjer piše, da je njihov delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 15. ure. Pod urami je napisano, da dežurne službe nimajo, kar z drugimi besedami pomeni, da bi bilo za Kočevce najbolje, ko bi jih zobobol, vročina in druge nevšečnosti zapustile tisti hip, ko v lekarni zaklenejo vrata. Vsaj toliko časa, dokler ne dobijo dežurne službe. MAJHNA, A UČINKOVITA PRIDOBITEV - Le malokatero mesto na Dolenjskem ima toliko ličnih informacijskih tabel kot Kočevje. Tujcu, ki pride v mesto ob Rinži, ni potrebno na vsakem križišču ustavljati in spraševati po podatkih ter zgubljati čas. Ne bi pa bilo slabo, ko bi tisti, ki so poskrbeli za turistično pridobitev, opozorili na nekaj starih tabel, ki so dokaj zanemarjene. KOLIKO CASA SE V PRAHU -Dvorišče v Podgorski 10, kjer je postavljen kompleks garaž, je še vedno neasfaltirano. Tako se stanovalci v suhem vremenu otepajo gostega prahu, v mokrem lepljivega blata in toplo upajo, da se bodo odgovorni spomnili tudi njihovega koščka „sveta“. občan vprašuj« odgovarja Zakaj imamo v naših parkih, čeravno je veliko betonskih nastavkov zanje, le dve brezhibni klopi? Najbrž se obeta ostra zima, pa so se „odgovomi“ ponoči preoblekli v huligane, polomili deske in letve in jih pripravili v svojih pisarnah za — kurjavo. Vodovod potrdil enotnost Zdravo pitno vodo bo imel v prihodnjem letu vsak zaselek v krajevni skupnosti Loški potok V krajevni skupnosti Loški potok ima že skoraj vsak zaselek zdravo pitno vodo. Skoraj! Te dni se je namreč končala mladinska delovna akcija na 4 km dolgi trasi Hrib — Mali Log. Prihodnje leto, ko bodo mladi in občani izkopali še zadnje kubike zemlje in bodo položili vodovodne cevi, bomo najbrž v uvodu zapisali: V krajevni skupnosti Loški potok ima zdravo pitno vodo vsak zaselek. ,.Največja želja 122 hiš v Hribu in Malem Logu," je dejal vodja štaba za gradnjo vodovoda Danilo Mohar," je že več let imeti zdravo pitno vodo. Letos so se občani odločili, da jo bodo uresničili. Na pomoč so poklicali krajevno skupnost (200.000 din), mladinsko delovno brigado iz Ribnice, občane iz krajevne skupnosti, odločili pa so se še za samoprispevek. Zbrali so kar 720.000 din, vložili v zemeljska dela z brigadirji MDB Franc Leskovec veliko prostovoljnih ur, pomagali pa si bodo tudi s krediti. Najbrž ne bi bilo prav, ko ne bi opozoril na pomoč nekaterih podjetij. Izkazali so se predvsem Riko, Inles in kočevsko ZKGP." Danilo Mohar je ves čas, ko je predstavljal prizadevanja vaščanov, KOČEVSKO—RIBNIŠKI PRISPEVEK Pred kratkim je bila v Ponikvah slavnostna otvoritev Delovnovarstve-nega zavoda, ki se je je udeležil poleg številnih drugih gostov dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta SRS. Zavod je obstoječe prostore preuredil v letih 1972 in 1977, denar za preureditev pa sta prispevali tudi kočevska in ribniška občina skupaj z obema skupnostima pokojninsko-invalidskega zavarovanja. \ REŠETO hvalil mlade. V 28 dneh so v dveh izmenah (v drugi izmeni so kopali mladinke in mladinci iz Ljubljane, Litije, Kamnika) na izredno težkem terenu (IV. in V. težavnostna stopnja) izkopali 1,5 km trase in v tretjino jarka že položili vodovodne cevi. Izvajalec del, delavci Hidrovoda, pravi, da bi si obe izmeni na kakšni zvezni akciji zagotovo prislužili vzdevek udarnih. ,.Sedaj ostaja," je povzel Mohar, „še okoli 2,5 km trase. Vendar občani ne bodo čakali do prihodnjega leta. Sami se odpravljajo na delo, Danilo Mohar: Z vodovodom smo potrdili enotnost prihajajo tudi krajani iz krajevne skupnosti, ob sobotah in nedeljah pa prihajajo nad kamen tudi mladi. Čeravno kaže, da je vse skupaj neorganizirano, pa v krajevni skupnosti velja nenapisan dogovor, da bodo poslej sobote in nedelje delovne. Marsikdo se čudi, zakaj se akcij tako radi udeležujejo tudi krajani iz ostalih vasi. Z novim vodovodom bo namreč moč celoten vodovod posodobiti (ostali občani iz KS Loški potok bodo razen pomoči zbrali 400.000 din). Do sedaj namreč voda ni tekla ponoči in ob določenih urah podnevi. Prihodnje leto pa bo, predvsem po zaslugi enotnosti v Loškem potoku, vsaka gospodinja, če bo hotela, prala ali kuhala tudi ob uri strahov." J. PEZELJ NOVA TRGOVINA Z občine so sporočili, da so se dokončno dogovorili o gradnji nove ribniške trgovine. Gradil bo Mercator, in sicer zraven hotela. Občani si te dni lahko ogledajo zazidalni načrt, ki lepo kaže, kako bo urejen ta ribniški mestni del. Idejni projekt bo nared do prihodnjega aprila, trgovina pa naj bi bila pod streho že konec prihodnjega leta. Ribniški zobotrebci SKLENJENA POGODBA - V Ribnici so pred kratkim z ljubljansko Vodnogospodarsko skupnostjo (tozd Hidroinženiring) sklenili pogodbo glede izdelave glavnega in idejnega projekta za ureditev kanalizacije. Načrti za mestno kanalizacijo, ki je že dolga leta največji mestni problem, so stali 600.000 din, celotna predračunska predvidena vrednost del pa 3 do 4 stare milijarde. V RIBNICI NI FOTOAMATERJEV - Ce je s fotoaparatom opremljen tujec le preveč navdušen nad lepotami Ribniške doline, bo potem, ko bo v črni škatlici zadnjič škljocnilo, nad ribniško trgovino toliko bolj razočaran. V vsem mestu namreč ni trgovine, ki bi mu lahko prodala povsem navaden čmo-beli film. Kot kaže je fotograf v mestu tudi edini,fotoamater . OGENJCA IN BORCI - Veterani so imeli pred 31. julijem, ko je bila na Ogenj ci komemorativna slovesnost z odkritjem spominskega obeležja, veliko dela. Niso se ga ustrašili, njihove družice pa vseeno pravijo, da so z delom pretiravali. Ni jim namreč jasno, zakaj so imeli toliko sestankov v poznih urah, kdaj tudi v kakšni gostilni. Naj zanje tudi iz teh drobcev velja, da je to - vojaška skrivnost! Kam pa so se te dni porazgubili ribniški pobje? Doma žalujejo. Čez slab mesec jim bo namreč neka še nezakonska nežnejša polovica dokazala, da se ujame še tako spreten in izkušen - rešetar! Predstava z žalostnim Edini redni kinematograf v Beli krajini, kino v črnomaljskem domu izgube zaprl svoja vrata — Je filmska predstava kulturno dejanje ali proizvod0 ^ Od 1. avgusta je Bela krajina, ki šteje okoli 25.000 prebivalcev, brez rednega kinematografa. S tem dnem bodo namreč prenehali predvajati filme v črnomaljskem kinu, v metliški občini pa že več kot leto dni ni rednih kino predstav. Tako bo ljubiteljem filma odslej ostal le nedeljski kino v Semiču. Zavod je že lani o težkem stanju obvestil občino, družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti, vendar ni bilo do danes od tega nobenega haska. Zavod, zlasti pa kulturni dom, ni proizvodna organizacija, ki bi se lahko rešila težav z boljšim delom. Zato zaprt kulturni dom dejavnost, nosti. Zaradi zelo slabega finančnega stanja črnomaljskega Zavoda za kulturno dejavnost so že od srede julija predvajali filme le ob nedeljah, poslej pa tudi tega ne bo več. „Samo v letošnjem letu je črnomaljski kino .priigral' več kot 90 tisočakov izgube," je povedal direktor zavoda Ka-milo Weiss. „Obisk v kinu že dalj časa nezadržno pada, kar pa ni značilno le za Črnomelj, saj se s tem srečujejo v vseh slovenskih krajih, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev." Devet zaposlenih v Zavodu za kulturno dejavnost, ki ima tri delovne enote: ljudsko knjižnico, delavsko univerzo in kulturni dom, so za junij in julij dobili zajamčene OD (2.160 dinarjev). ..Zaposleni smo na zboru delavcev 26. julija sprejeli zadnji ukrep - ukinitev filmskih predstav," je dejal Weiss. Izguba v kinu se vleče že dalj časa: lani je imel dom kulture 60 tisočakov izgube. „Čeprav je kulturni dom spomenik NOB 1. kategorije, nismo od nikjer dobili nobene dotacije, češ da mora vzdrževanje kriti kino. To pa ni mogoče." IoBuda“® 25. julija je »Janko Brodarič ^ goricah dobila, enoge^ Dvajset brigadu]^ ^ pri urejanju proslavo NEZAKONITI STRELI .. Kljub hudim kaznim, ki so za-| grožene za krivolovce, ti še ved-!• no ne mirujejo. Belokranjski | lovci večkrat najdejo zastreljeno ali poginulo divjad, žrtev brezvestnih klavcev. Pred kratkim so : lovci LD Smuk v svojem lovišču našli srnjaka, ki je poginil kot žrtev krivolovca. Lovci sicer vedo, kdo jim dela škodo, vendar je te prestopnike težko zalotiti na delu. Vendar se ponavadi obnese star rek: Vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. : : pa » se ” akcijo in poi Majšperku. Ob tej brigadiije belol obiskali tudi. Črnomelj in Metlika 'o4P< Ul cesto? oiSf % , in Jože Matekovič tei sindikata Rade Vrlini Črnomaljski d & OTROCI NA MOR^j prejšnjega tedna j3v^ vse občine y soboto. P1 nu pri Portorožu. jjtjice odšlo 36 otrok.na Debeli rtič. Letovanj ^ črnomaljske občme občinski odbor mladine in občinski o ■ ^abarSKA SEZONA'J l « J In sključenih in s tla. Marsikomu ni Kj .. . Ljubljane (kjer s ^ j na M dinarjev kilogram). skih košerucah ah KJe svojo gobarsko strast. NAPLESNAgC>j^i,: botah zvečer se d vjnic0,$ pr0s, maljci odpravijo “a poVedc v kampu za Pj?s. . noW'1<] . van“ V Črnomlju A «a zato mladim n' „|eie)0'j [ . Sv tistih 18 km, SPo] kogambivv^^^ngadt šna brhka hči tujega * letos kar precej. n. ’ DOPUSTNIŠKI TRIM — Ni samo suša v denarnici kriva, da se mnogi občani ne odločijo za prijeten dopust na moiju. Marsikdo izkoristi dragocene dni dopusta za delo pri hiši, saj za tako delo ob službi ni ne dovolj časa ne volje. Sicer pa je takle „trim“ tudi vrsta aktivnega počitka. FOLKLORA V POBRATENI RONCHI V soboto in nedeljo, 6. in 7. avgusta, bodo folklorna skupina in tamburaši metliškega mladinskega kluba obiskali pobrateno italijansko mesto Ronchi. Mladi Metličani bodo meščanom Ronchev prikazali belokranjske plese in pesmi. OČIŠČEVALNA AKCIJA Lep zgled drugim meščanom so v torek, 26. julija, dali prebivalci bloka 3 v Ulici 1. maja, ko so složno, od najmlajših do najstarejših celo popoldne do teme čistili in urejali okolico bloka. Morda bo njihova akcija spodbudila tudi stanovalce drugih blokov v tem naselju, ki bi tako dobilo precej lepši videz. LJUDJE, CEMENT JE PRIŠEL! - Besedac*^ij0L. magičen prizvok. Ko jo ljudje zaslišijo, pohlep ^jo je? “ Primejo se za denarnico in na vso moč v v w s prikolico, kije zadnjič pripeljal ta dragoceni_toriUiost*' bil v hipu prazen ob posnemanja vredni delovni Premalo ljudi v upravi V upravnih organih v metlici občini je zaposlenih 27 de lavcev, tu pa niso zajeti načelniki oddelkov, ki so na ta delovna mesta imenovani. Za delo v upravnih organih je sistematiziranih 33 delovnih mest, vendar niso vsa zasedena. Glavni vzrok za to je pomanjkanje sredstev; predvidevajo, da bo to rešeno do konca 1980. Kar 11 od 27 zaposlenih v upravnih organih nima ustrezne izobrazbe. Tako je od treh sistemiziranih delovnih mest, ki zahtevajo visoko izobrazbo, zasedeno le eno, pa še na tem dela delavec z neustrezno iz- NA SINJSKO ALKO {Prireditelji slovite sinjske alke so na letošnjo prireditev povabili Itudi metliško mestno godbo, ki bo nastopila v stiliziranih belo-[ kranjskih nošah. Godbeniki _ ! bodo v Sinj odpotovali jutri • I Ustavili se bodo tudi v Jajcu, ■ kamor jih je povabila tamkajšnja • godba. Metličani bodo imeli j [ koncert pred domom AVNOJ. V S ! Metliko se bodo godbeniki, ka- ! • terim je povabilo za nastop na ! [ sinjski alki še eno priznanje več, : j vrnili v ponedeljek, 8. avgusta. : obraz bo; od 10 sistemiziranih mest z višjo izobrazbo izpolnjujejo pogoje za to le trije delavci, pet jih nima ustrezne izobrazbe, dve mesti pa sta nezasedeni. Podobno je pri sistemiziranih mestih, ki zahtevajo srednjo izobrazbo: od 16 jih je zasedenih 14, od tega pet z neustrezno izobrazbo. V Metliki ocenjujejo, da je glavni ..krivec" za tako stanje neustrezno nagrajevanje delavcev v upravnih organih, predvsem tistih z visoko in višjo izobrazbo, ki so v delovnih organizacijah precej bolje plačani. Zato se zavzemajo, da bi bili tudi delavci v upravi plačani po svojem delu oziroma po njihovem prispevku pri napredku občine. Poudaijajo, da je OO ZK v državni upravi dokaj močna, saj šteje 23 članov, ki so delavni predvsem v OO, manj pa v KS, kjer živijo. Sprejeli so tudi program izobraževanja članov ZK, vendar občutijo pomanjkanje predavateljev. Tudi po strokovni plati si prizadevajo za izpopolnjevanje in izobraževanje delavcev, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Poleg tega imajo dva štipendista na visoki šoli in enega na srednji. Kljub težavam in pomanjkljivostim je OK ZKS Metlika ocenil, da je delo državne uprave v občini dokaj uspešno in učinkovito. A. B. SP®'l N* MK poKiiop oMgfSTjgfj nje avtomobila, * aVdu^Lir feijev v pretiran0^ mivo je, da ^užeJc,ifl ere za zai kadar treba kakšno-^,. V' Nel S zadevo metliškem r _freaiJ _ _ peti krampi m ssjjio ti , ve--- nn sentfti cej porezan® namakal1 v ^£eti, f ne more ia* ^ n - tako pr^jS zarce m pa se bodo sp® - oostali m o priv®5 četudi m lep°> ” ^ j V poletnih j ea kot da je s‘“ b0 n° % I ivSsSJ** bolj vroči. Sl njo življenje- pISALO? " [f/ejši, so bili ono Jni v brigadirsko OSAMELEC IZ PRETEKLOSTI - Vinorodni del našega Podgorja doživlja pravcato poplavo miru željnih meščanov, ki si zidajo bolj ali manj posrečene spačke med zidanico in počitniško hišico, nemalokrat pa tudi kmečki gospodarji postavljajo v pokrajino pravcate gradbene nestvore. Stari vzori pa propadajo kot tale na sliki, ne da bi zbudile posnemanje. (Foto: M. Markelj) „Od 1. avgusta dalje nove cene!” Ob tem obvestilu v gostinskem lokalu je ena gospa brž zamrmrala v brado: „Pa stara postrežba!” In odhitela na „ki fetek” k eni gospe! O- Skoraj tisoč otrok je polnih rok Aktivi RK v delovnih organizacijah — Iz dolenjske regije bo letovalo okoli 980 otrok Bri sreče v starih očeh Rdečega križa je priletnim Suhokrajinčanom pripravila „dan starostnikov" ielkZi25- druSa ne' delovnih ,lzmene mladinskih !Suhi Vesna Bril7’ le Posebno slo- mPrWb vsel *eČega križa >e nlihov j m starim občanom pr n- dan starostnikov. n^prej d°lž-' ^gade dnh mslce delovne %U, 2a f,nf° Poznate, da ste VProSSt“dekleta>kise Povedo DriSe nih mesecih od- °,drineio zftH brezdeliu in °> Suho lcr na Kozjan- ?0rkoliod!J1,n°’vBrkine)ka- j.PSadnih delavk,slovenskih %, na Savo T • ^ cel° kam J« na jUK Rr’ Sntjesko in še da- ^°v5sejte8fdmeRdečegakri- ■; “iemne A mn°zici nekoli-^“natudic • ’ vsaka °d °> fante kdVSVTtehnično če-Utejajo Un k p jej0 vodovode, Pt| večjih hišnihC1J°’ pomašai° > fante 0pravilih. Pra- °raida bč so dekleta tukaj toda ’sv0i? Ne’ da lih ni, f* V^aSeta„tau*> Wo !? ?niavljajo vef • dečega knža °dhišeHCetue-Tadekleta L^ffatelun kdPblše> pomaga-ul * manjka „ ^.v *ek krajih anv ^ Poeov • ndl opravi-* njimi, H^iro&^-Ssvoji-vJ»? mladosti m morda še atrin ta dekle! ln Vedr°stjo o». ’ noVo ay te kraje nov C>im, Vrje r,evnim in ve J P0rr>islili h morda res že Vež zanje ’ da Wet spl°h ne so bili ono naselje v Prevolah. Ob dveh, pol treh so prvi že začeli prihajati: bljžnji ali tisti, še bolj pri moči peš, drugi z osebnimi avtomobili, ki ga ima mogoče njihov sin ali kdorkoli pač iz sorodstva. Iz Hinj in menda še od nekje, je najstarejše pripeljal kar gasilski kombi. Skorajda neučakani so se zdeli: „Ja, pa bo res vse tako, kot je pisalo tam na listku? Pa kar vi sami ste to pripravili? “ No, čisto sami ravno nismo bili. Vse skupaj je nastalo v organizaciji novomeškega odbora Rdečega križa, brigadirjev in mogoče še koga. Mamica, gotovo je imela že krepko čez osemdeset let, in mogla več dobro hoditi; dva brigadirja sta jo prijela, vsak z ene strani - in je šlo. Počasi po stopnicah navzgor, pred vrati je . bobila na prsi droben šopek pravkar nabranih ciklam in kar si ni mogla kaj, da se ji ne bi r,h"7 v nasmeh: ..Ja, UU1 d/i kujivcvi * _____ ,, saj to je pa, kot bi se spet moži-la.“ Zdela se mi je čisto majhna, pražnje oblečena je bila, vsa v črno, morda se tako obleče, če še zmore kam za praznik. Najbrž na začetku niti ni zaupala, kdo ve. Kar malo prestrašena se je zdela, in vsa nebogljena, ko je še malo prej sedela zunaj in čakala, da ji kdo pomaga gor v prevolsko telovadnico. „Veste, sem dobila vabilo, pa ga sama niti nisem znala prebrati. Saj sem hodila nekaj v šolo, o ja, pa zdaj že več kot deset let sploh ne vidim več dobro. Soseda je prišla, pokazala sem ji, pa mi je povedala, kaj to sploh je. Pa sem kar prišla.” Mize so bile postavljene v dveh dolgih vrstah, sveži prti so bili gor, pa domač kruh, potica, narezek. Mnogi so prišli na prireditev že drugič: „Bil sem tudi lani pa mi je bilo tako všeč, da sem rekel: moram še letos. Malo težko je šlo, noge me bolijo, sploh nisem več tisti, pravi.. Včasih ja, včasih .. . Zdaj pa, triinosemdeset let imam, pa kar čutim, da me počasi pobira.” „Dva iz naše vasi sta že šla to leto. Lani smo bili še skupaj tu. Pa jih je kar pobralo! Kaj češ, gremo!” RAZPOLOŽENJE RODI PESEM Kulturni program je bil prisrčen. Mitja si je s svojo harmoniko pridobil občinstvo, da si boljšega želeti ne bi mogel. Nekajkrat so globoki, ubrani glasovi iz ozadja pritegnili lepi ljudski pesmi „Tam dol na ravnem polju . . .“ Potem so se moški zbrali, se prijeli preko ramen in v krogu zapeli še sami. Kdo ve, koliko takih trenutkov je bilo že za njimi: vasovanje, poroke, veselice. Pravil je eden od njih: „Včasih smo se fantje res zbirali na vasi, zapeli, kakšno rekli. Kaj pa naj zdaj? ! Stari smo, tisti fantje so skorajda vsi že po-iiim, ml '!Lri pa tudi ne rinemo ne vem koliko skupaj. To jč ič' po, da so nam to pripravili.” Govorili so, kako je pravzaprav to ena redkih priložnosti, da se spet sestanejo s starimi kolegicami, prijateljicami iz mladih let, sošolkami. Ženica je pravila, kako je bila lani prvič na taki prireditvi in je po dvajsetih, tridesetih letih spet srečala znanke, ki jih sedaj, na stara leta, ne more obiskovati. „No, pa se letos spet vidimo. Nekaterih ni več tukaj. Ne vem, mogoče ne morejo. Ali pa jih ni več ...“ Na koncu, po dobrem kosilu in dolenjskem vinu, je sledil „povštertanc“. Mamice so se spet, kakor v mladih letih, prijele fanta in zaplesale, osemdesetletniki so se vidno pomlajal)... Bilo je veselo, a je minilo. Bilo ni prvič in tudi zadnjič ne. Še bodo prišli — isti domačini, ki so se letos s toliko prisrčnostjo in življenjskim žarom brigadirjem in drugim vtisnili v spomin. ZVONE ŠERUGA Humane, hkrati solidarnostne akcije, ki jih skozi celo leto prija Rdeči križ, ob tokratnem tednu solidarnosti ni bilo treba pravlj; poseb posebej poudarjati. Dokaj so že prisotne v zavesti ljudi, pa naj gre za pomoč ob naravnih nesrečah, za različne zbiralne akcije, krvodajalstvo ali skrb za ostarele občane. Da bi bil pomen dejavnosti RK še bližji delovnim ljudem, da bi slednje pritegnili k zavzetemu sodelovanju, so se pri občinskem odboru RK v Novem mestu odločili za ustanavljanje aktivov RK v delovnih organizacijah. Prek sindikata in organov samoupravljanja bodo izbrali po enega ali dva delavca, ki bi bila sposobna za vodenje aktivov. Sodeč po zdajšnjem delovanju RK, nihče ne bo ostal praznili rok. Ob široko zastavljeni flourograf-ski akciji je tale hip vredno največ pozornosti letovanje otrok. Tokrat se bo letovanja, ki je v polnem teku, udeležilo okoli 980 otrok, kar je največ do zdaj. „Zasluga za to gre interesnim skupnostim dolenjske regije, socialnovarstveni, zdravstveni, otroškovarstveni, telesnovzgojni in izobraževalni, ki so s svojimi sredstvi pripomogle k plačilu oskrbovalnih stroškov," je dejala Milica Šah, predsednica 00 RK. „Sredstva so delno prispevale tudi delovne organizacije in starši. Otroci letujejo na Debelem rtiču in Fazanu pri Portorožu, tisti, ki so potrebni višinskega ali srednjevišinskega zraka, pa so na letovanju v Gozd-Martuljku in na Vranskem." Letovalna izmena traja 14 dni, za prevoz skrbi avtobusno podjetje „Gorjanci“. Med varstvenim kadrom je tudi nekaj prosvetnih delavcev, ki jih je k sodelovanju pritegnila izobraževalna skupnost, sodelujejo pa tudi zdravstveni delavci, študentje novomeškega oddelka pedagoške akademije in dijaki pedagoške gimnazije. Pri letovanju ni nikakršnih problemov, celo obolenj in nesreč do zdaj še ni bilo. Na letovanje ni OBVESTILO NOVOMEŠKIM TABORNIKOM ■ ■ Sestanek vseh prijavljenih za ■ taborjenje na Šentjanah nad Por- • torožem (od 15. do 25. avgusta j 1977) bo v PONEDELJEK, 8, ; avgusta, ob 17. uri na ragovskem • mostu v Novem mestu. Prinesite s seboj tabornino ; (700 din z obračunano vožnjo ■ vred). - Vse o taboru: na se-; Stanku v ponedeljek popoldne! ODREDOVA UPRAVA mogel nihče, kdor ni imel posebnega dokazila o zdravniškem pregledu. „Še posebno smo letos upoštevali navodila za preprečevanje uši," je pojasnila Šalijeva, „in do zdaj v kolonijah niso zabeležili niti enega primera te nalezljive bolezni." Zadnja izmena (180 otrok) je na Debeli rtič odpotovala zadnjo soboto, že dan prej pa je odšlo v Fazan letovat 86 otrok. V tem kraju bo letovala še ena izmena šolarjev, predšolski otroci pa se bodo naužili sonca in morja od 27. avgusta do 10. septembra. D. R. Kakšno okolje hočemo? Javna razprava o vprašanjih prostorskega in urbanističnega razvoja naj odgovori na naslovno vprašanje Pred občani novomeške občine je spet javna razprava, tokrat o vprašanjih prostorskega in urbanističnega razvoja občine, se pravi o nadvse pomembnih vprašanjih, ki gotovo zadevajo domala vse prebivajoče na tem delu slovenske zemlje. Ob čedalje večjem gospodarskem in družbenem razvoju občine prihajajo vse bolj do izraza vprašanja usklajenosti gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja. Na eni strani gre kajpak za gospodarsko nujnost, na drugi pa poseganja v prostor sprožajo vprašanja, na katera je nujno najti odgovore. Zakaj odlašajo? Neizpolnjene obveznosti otežkočajo zadane naloge Leto se je že prevesilo V iru‘ go polovico, izvršni svet skupščine občine Novo mesto pa je ugotovil, da nekatere temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge organizacije še zmeraj niso izpolnile za leto 1976 dogovorjenih obveznosti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter lanskoletnem gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini. Zato je oteženo uresničevanje z družbenim načrtom zadanih nalog, saj skozi cedilo še niso kapnili vsi prispevki za sofinanciranje programa posebnih akcij v komunalnem urejanju, nalog ljudske obrambe in civilne zaščite, programov krajevnih skupnosti, za investicije na področju kulture in usmerjenega izobraževanja ter za gradnjo objektov otroškega varstva in dijaških domov. Poziv k takojšnji izpolnitvi dogovorjenih obveznosti velja vsem, ki tega še niso storili, kajti zaključni računi za leto 1976 so najbrž že zdavnaj pod Pri poseganju v življenjsko okolje je človekova dejavnost pogosto neprizanesljiva, zato je potreba po ohranitvi primernega naravnega okolja marsikdaj še premalo poudarjena. Tudi v novomeški občini gre za razkorak med potrebami in možnostmi, kar vpliva na usklajenost prostorskega razvoja, ki najbrž še ni zadovoljiv. V prostor posegamo vsi, zato smo za svoje početje, za nastajajoče stanje in posledice vsi tudi odgovorni. Ali se dovolj zavedamo tega? To se bo gotovo pokazalo v javni razpravi o vprašanjih prostorskega in urbanističnega razvoja. Do 10. septembra naj bi v vseh delovnih in samoupravnih sredinah pretresli vprašanja, dali kritične ugotovitve, predloge in pobude za nadaljnje delo, javna razprava pa bo zaključena z obravnavo celovitega prostorskega in urbanističnega razvoja na eni od prvih jesenskih sej občinske skupščine. Na področju urbanizma v novomeški občini je bilo doslej precej pomanjkljivosti, zato se med javno razpta'«'!? ne smemo ozirati le na storjene slabosti drugih, ampak maramo kritično presoditi pC^S311)3 v prostor v lastnih delovnih sredinan. Prostor, v katerem živimo in delujemo, je en sam. Kako bomo ravnali, da bo za vse prav, o tem se moramo dogovoriti, pa ne samo v imenu gospodarskega in družbenega napredka, kajti narava je tudi ranljiva, na zdravljenje pa se običajno prepozno spomnimo. p r. Suhokrajinski drobiž LOVSKA DRUŽINA »PLEŠIVICA" iz Žužemberka pripravlja veliko vrtno veselico s srečolovom, ki bo v nedeljo, 14. avgusta, na trgu pred žužemberškim gradom. Dohodek s te prireditve bodo žužem-berški lovci dali v sklad za povrnitev škode, ki jo naredi divjad. Obiskovalcem bodo postregli tudi z lovskimi specialitetami. DVORSKI GASILCI bodo v soboto, 6. avgusta, priredili tradicionalni piknik na valovih reke Krke. Na prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bo za zabavo skrbel ansambel »Štirje kovači", obiskovalci pa bodo lahko preizkusili srečo v bogatem srečelovu. VELIKA KLETNA DVORANA v žužemberškem gradu je dobila neprepustno betonsko ploščo. Z njo so zaščitili kamnite oboke, ki jih je doslej ogrožala pronicajoča deževnica. Hkrati so obnovili vhodni obok v kletno dvorano, v kateri je potrebno čimprej izolirati stene in . namestiti vrata. Denar za to še ni zagotovljen, zato ostaja še naprej samo želja, prostor usposobiti za razstave. Nad kletno dvorano bodo zgradili dvorano za kulturne prireditve. To je že v srednjeročnem programu žužemberške krajevne skupnosti in celo nekaj denarnih sredstev je že zagotovljenih. M. S. KI MIMO GREŠ ■ a Za vogalom Industrije j obutve v Novem mestu je j prejšnji teden ležala povože- ■ na mačka, na kateri so j mimoidoči občani več dni | zvedavo proučevali vse pro-• cese razpadanja. Kaj lahko j pričakujemo? Najbrž prej j tehtno razpravo o razpada-\ nju kot pa isksjuc pogled za : tistimi, ki so dolžni odstra- ■ niti zvarek motoriziranega j časa. Je pač tako, da dan-: danes celo povoženi ljudje \ niso več nikakršna redkost! JOŽE ZORKO Novomeška kronika IZLOŽBE NA VZOREC - Oči mimoidočih se često ustavljajo v izložbenih oknih novomeških trgovin. Najnovejše artikle in kajpak tudi najnovejše cene je zmeraj moč videti, lepo pa izložbe običajno niso urejene. V zadnjem času so izjema »Dolenjkine" trgovine, kjer za izložbe skrbi poklicna aranžerka. Njen trud ni zaman, saj ob pogledu na njeno spretnost prikimavajo celo tujci. Pri drugih trgovcih pa za-S,?krat še ni opaziti zavidanja, ki bi vodilo v pCS9emanje! KRIŽIŠČE ZVITE PLOČEVINE - Križišče Ceste komandanta Staneta in Ulice talcev blizu gostilne Košak bi lahko imenovali križišče zvite pločevine. Neprevidnost, p- -hitra vožnja, premalo prometnih znakov ali kaj drugega? Tako in še drugače se lahko vprašujemo, ko na cestišču obstane zverižena pločevina. Zaenkrat le pločevina! Toda čedalje pogosteje! ČESA SE BOJI? - Ko smo v ponedeljek obiskali novomeško tržnico, si ogledali blago, ki so ga ponujali kramarji, branjevke in še kdo, smo se ustavili tudi pred stalnimi stojnicami iz drugih republik. Z namenom, da bi zapisali cene. Pa nas je prodajalec skoraj napodil z besedami, da nimamo kaj zapisovati. (^esa sp. hnii? Cr» 1 fpivu m* IZ uue cene različne. jCuogram krompirja je bilo treba odšteti 7 do 9 din, solate 15 do 16 din, paradižnika 8 do 12 din, in paprike 14 din. Enotnejše so bile cene sadju, saj je veljal kilogram hrušk 14 din, jabolk 10 din, grozdja 15 din in breskev 18 do 22 din. Za kilogram jurčkov je branjevka zahtevala 70 din s pripombo, da so v Ljubljani celo 150 din. Pa je domiselna gospodinja dodala, da so v gozdu zastonj, le nabrati jih je treba. Ce veš, kje! LE MATEJA - Prejšnji teden je v novomeški porodnišnici rodila le Ljubica Žnidaršič iz Šegove 18, in sicer Matfijo! tedenske Četrtek, 4. avgusta - Dominik Petek, 5. avgusta - Micka Sobota, 6. avgusta - Vlasta Nedelja, 7. avgusta - Kajetan Ponedeljek, 8. avgusta - Janči Torek, 9. avgusta - Romana Sreda, 10. avgusta - Lovrenc Četrtek, 11. avgusta - Suzana LUNINE MENE 6, avgusta ob 21.40 uri - zadnji krajec BREŽICE: 5. in 6. 8. italijanski barvni film Sredi morja - sredi leta. STANOVANJA DIJAKINJI iščeta opremljeno sobo za eno leto v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi Usta (2374/77). IŠČEM prazno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2378/77). SAMSKO dekle sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista (2380/77). PRODAM dvosobno stanovanje z vrtom, primemo tudi za manjši lokal. Anton Hren, Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 1/B. ODDAM sobo dijakinji. Naslov v upravi lista (2400/77). MLAJŠA zakonca iščeta manjše stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2422/77). MLADA ZAKONCA brez otrok najameta garsonjero ali stanovanje v Novem mestu. Predplačilo! Ponudbe na: Rustja, Dolenjski list. IŠČEM neopremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Svetlana Maletič, Sadje-zelenjava, Partizanska 7, Novo mesto. SKROMNO sobo v centru oddam moškemu. Naslov v upravi lista (2435/77). SLUŽBO DOBI SLUŽBO DOBI mlado dekle, ki ima veselje za delo v bifeju. Možnost priučitve, hrana in stanovanje v hiši. Nedelje in prazniki prosti. Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana. GOSPODINJSKO POMOČNICO zaposlim takoj. Pomoč v kuhinji in strežbi. Stanovanje in hrana v hiši. BIFE Golobič, JaiSoi 23 Ljubljana. Tei. Q6i-41-~788. ZAPOSLIM dva mlajša KV mizarja pohištvene ali stavbne stroke. OD po dogovoru. Možnost nadurnega dela. Neda in Bojan Gerden, Ivančna Goriča 92. TAKOJ zaposlim pomočnika in dva vajenca avtomehanične stroke. Naslov v upravi lista (2399/77). IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu, ali honorarno za omejen čas v dnevu ali gospodinjsko pomočnico. Naslov: Hlavaty, Trdinova 14, Novo mesto. GOSTILNA KOŠAK, Novo mesto, UL talcev 2, sprejme v službo natakarico (lahko priučena), po možnosti starejšo. Sobota in ne-SEljS prosti. Osebni dohodek po dogovoru. TAKOJ ZAPOSLIM dva kovino- strugarja za nedoločen čas. Osebni donC£!c ?0 oogovOfii. Zvonimir Blaževič, BukOsC.. 0?; ežice. M varstvo za enoletnega fantka. Pismeno sporočite na naslov: Marija Šterk, Šegova 14, Novo mesto. IŠ&' Motorna vozila PRODAM osebni avto NSU 1000. Cena 10.000 din. Fink, Poljane 1, 68350 Dol. Toplice. ZASTAVO 750, karambolirariC prodam za 3.500,00 din. Sitar, Šmihel 54, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO fiat ^1300, letnik 1972, registriran do 16. 6. 1978. Vel. Brusnice 65, Brusnice. Ogled vsak dan popoldne. PRODAM avto NSU 1200 C, letnik 71, odlično ohranjen. Darko škoda, Trg svobode 20, Sevnica, telefon 81-467. POCENI prodam osebni avto zastava 1100 R, letnik 1967. Avto je nevozen, motor je bil na 2 gen. brušenju. Vse informacije dobite pri Francu Šegi, Soteska 39, Straža pri Novem mestu. ZAPOROZCA, letnik 1975, prodam po ugodni ceni. Alojz Janžek, Dolenjka, Kolodvorska 2, Novo mesto. 7. in 8. 8. ameriški barvni film Vrnitev moža, po imenu Konj. 9. in 10. 8. angleški barvni film v levjih krem-pljih. BRESTANICA: 6. in 7. 8. ameriški barvni film Roparji vlaka. KRŠKO: 6. in 7. 8. ameriški film Mr. Majestyc. 10. 8. ameriški film Preštej svoje naboje. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 5. do 7. 8. ameriški barvni film Mož iz doline. 8. in 9. 8. francoski barvni film Le kje je 7. četa? 10. in 11. 8. avstralski barvni film Obljubljena žena. SEVNICA: 6*. in 7. 8. ameriški film El Dorado. RIBNICA: 6. in 7. 8. ameriški' barvni film Topovi z Navarona. TREBNJE: 6. in 7. 8. ameriški barvni pustolovski film Pirati v metroju. m PRODAM kosilnico Bartolini, tudi po delih. Cena po dogovoru. Rakovec, Dol. Ponikve 17, Trebnje. PRODAM nov pisalni stroj 01ympia. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (2395/77). PRODAM 300 1 dobrega vina. Naslov v upravi lista (2404/77). UGODNO prodam dobro ohranjeno otroško kolo za starost 4 do 8 let. Telefon 22-914. PRODAM zastekljena tridelna okna (125 x 140). Franc Berus, Cegel-nica 51. dovec, žene pokojnega Janeza Knafelca, kakorkoli prenaredil spomenik in uničil grobove naših staršev, da bomo sodno postopali. Grobovi so naša družinska last in ona nima pravice brez našega dovoljenja narediti karkoli, posebno ker je duševno prizadeta. Marija Knafelc, Cegelnica 12, Novo mesto ALOJZ in ANTONIJA AJSTER, Slinovce 4, Kostanjevica, prepovedujeva pašo kokoši po najinem vrtu in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. PRODAM škodo 110 LS, prevoženih 13.500 km, letnik 75. Henigman, Drska 30, Novo mesto. PRODAM odlično ohranjeno škodo 1000 MB, letnik 1967. Informacije na telefon 71-017. PEUGEOT 304 GL, 8000 km, nov, zaščiten, prodam. Informacije po telefonu 23-909 popoldne. PRODAM ZASTAVO 750, po ugodni ceni. Informacije ob delavnikih po 15. uri. Branko Čuk, Dobe 2, Kostanjevica. ZASTAVO 750, letnik 1970/71, dobro ohranjeno prodam. Vrhovo 6, Mirna peč, telefon 21-625 dopoldne. PRODAM VW 1200, odlično ohranjen, generalno obnovljen. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Cvetko Bunc, Trebnje, UL heroja Simončiča 5. PO UGODNI ceni prodam karam-bolirano Zastavo 101 lux, letnik 1976. Ogled možen v petek in soboto. Naslov: Martin Solomun, Sovretova 26, Krško, telefon 71-173. PRODAM BMW 1800, letnik 1969. Ivan Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, telefon 21-096. PRODAM fiat f 50 special. Milan Bon, Mačkov :e 20, Novo mesto. ŠKODO 110 L, letnik 1974, prodam. Ogled je mogoč vsak dan pri Francu Premelču, Drenovec 14, Bizeljsko. PRODAM skoraj novo diano 6. Kapušin, Vel. Vlahoviča 8, Brežice. PRODAM traktor Ferguson (35 KM). Naslov v upravi lista (2398/77). PRODAM dobro ohranjenega fičk® letnik 1971. Ogled možen vsak dan. Alojz Bevc, Orehovica 39. Sentieroej. PRODAM austin 1300 super de luxe, registriran do junija 1978. Silvo Mihelčič, Metlika, CBE 14. PRODAM fiat 850. Telefon 23-906. PRODAM osebni avto Ford taunus M 15 TS, na novo registriran, potreben manjšega popravila, ali zamenjam za manjši avto. Poizve se lahko vsak dan Na tratah 17, Novo mesto. UGODNO prodam AMI 8. Naslov v upravi lista (2412/77). PRODAM PRODAM eno leto staro telico. Marija Kavšek, Rakovnik 11 pri Birčni vasi, Novo mesto. PRODAM malo rabljen elektromotor 5,5 KM. Ivan Doberdrug, Prečna 30, Novo mesto. ZARADI selitve prodam skoraj novo kopalno kad in nekaj cevi. Pregelj, Trg svobode stolpnica, Sevnica. UGODNO prodam emajlirano peč na trdo gorivo za centralno ogrevanje 20.000 kal z vodno črpalko in ekspanzijsko posodo. Slavko Žnidaršič, Mokronog 105. POHIŠTVO za spalnico, lepo in dobro ohranjeno ter dve jogi vzmetnici prodam za 5.000 din. Ogled vsak dan od 13. do 14. ure. Igor Penko, Novo mesto, Jerebova 20/111. PRODAM oljne peči, otroško posteljo, kavč, Kuilmjč, Božo Barbič, Šentlcnart 84 a, Brežice. PRODAM prikolico za osebni avto, nosilnosti do 1000 kg. Informacije na telefon 22-653. PRODAM gajbice za krompir ali jabolka po 30 din kos. Kulovec, Dol. Straža 95. PRODAM podstrešna, kletna in navadna okna in žlebove. Slavko Pavlič, Gotna vas 26, Novo mesto. PRODAM punte (podpornike) za gradnjo. Mance, Ragovska 10 a, telefon 22-952. PO UGODNI ceni prodam hrastovo brunarico-hram (7 x 3,5 m), krito z betonsko opeko, ter vinski sod (18 hi) in kad (5 hi). Jožica Mlakar, Zadovinek 2, Leskovec. PRODAM enodružinsko nišo v Brežicah pri železniški postaji. Ogled v popoldanskem času. Božo Barbič, Šentlenart 84 a, Brežice. PRODAM parcelo primerno za vikend na sončni legi blizu Dol. Toplic. Cena po dogovoru. Jože Pakar, Dol. Toplice bi. 111. ENOSTANOVANJSKO hišo prodam ob glavni cesti v Brestanici proti takojšnjemu plačilu. Poizve se v gostilni Košar, Brestanica 39, telefon 75-147. PRODAM gozd in parcelo za vikend blizu Šmarjeških Toplic. Naslov v upravi lista (2388/77). STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT-gostilno z vinogradom in sadovnjakom blizu Krškega prodam. Ponudbe pošljite na naslov: p. p. 30, 68270 Krško. KUPIM NOVEJŠO hišo s sadnim vrtom v Novem mestu ali bližnji okolici kupim takoj za gotovino. Ponudbe pod šifro „LEP RAZGLED". RAZNO GOSTINSKI LOKAL vzamem v najem. Možen poznejši odkup. Naslov v upravi lista (2379/77). POROČNI PRSTANI! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, v Gosposki 5 (poleg univerze), - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PROFESOR poučuje angleščino in nemščino za izpite vseh šol. Lubej, Mestne njive 7, Novo mesto, telefon 22-877. IŠČEM inštruktorja za matematiko za srednje šole za avgust september. Pom/ioe na telefon 71-OGi) od 6. do 14. ure. Naslov v upravi lista (2397/77). Plačam dobro. JEEEfCt'^ OPOZARJAMO vsakega, ki bi na željo ANE KNAFELC, roj. Gni- OBVEŠCAMO cenjene goste, da bo gostilna Prešeren v Kronovem zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 30. avgusta. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo frizerski salon „URŠKA“, Žabja vas 12 zaprt od 19. do 28. avgusta zaradi dopusta. POSTAVLJAM vse vrste podov: parket vinaz, tapison in itison; brusim in lakiram stare parkete; postavljam lesene obloge in izdelujem stopnice iz lesa (hrast) itd. Zvonko Cvetkovič, parketar in mizar, Vrazova 33 a, Karlovac, telefon (047) 25-905). GASILSKO DRUŠTVO HMELJClC praznuje 7. avgusta 40-lctnico obstoja, prevzem novega avtomobila, razvitje prapora in prireja vrtno veselico s srečolovom. Za zabavo bo poskrbel ansambel MATIČKA SLAKA. Veselica bo v Selih 1 pri Mirni peči, pri Francu Hrastarju. Danes praznuje 80-letnico in god naša ljubljena mama, stara mama in prababica MARIJA MARC iz Mihovega. Želimo ji še mnogo zdravih let med nami in ji iskreno čestitamo. Otroci, vnuki in pravnuki. GD VELIKI PODLOG VABI NA VESELICO ■ ■ i ■ Gasilsko društvo Veliki | Podlog vab; n- velik0 gasU. j sko veselico, ki bo v nedeljo, : 7. avgusta ob 15. uri. Po- [ stregli vas bomo z dobro : kapljico, jedmi na žaru, : odojkom, domačim pecivom ■ in drugim. Zabaval vas bo 5 : ansambel Vilija Petriča s ] j pevko Majdo Renko. Pridite, j j prijetno popoldne vas čaka! : I I ■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete JOSIPINE PETRE Iz Dolenje Straže se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, posebno Koširjevi, Lukšičevi, Jermanovi in Božiču, org. ZB ter znancem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje, ter za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju nevropsihiatričnega odd. spl. bolnice v Novem mestu za trud in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se za poslovilne besede tov. Božičevi, godbi in pevcem iz Straže. Hvala gosp. proštu Japu za opravljeni obred. Globoko žalujoči vsi njeni V SPOMIN 6. avgusta bo minilo ieto ^!, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra sestra in teta ANI KULOVEC iz Vavte vasi V naših srcih bo ostal trajen spomin nanjo. Vsi njeni ZAHVALA Vse svoje življenje se je trudil, delal in trpel, sedaj pa nas je nepričakovan mnogo prezgodaj zapustil dobri mo nenadomestljivi oče, brat in stric BOGOMIR VERŠČAJ iz Gornjih Ponikev pri Trebnjem Pust in tih je zdaj naš dom, dom, ki ga je zgradil p nas, daN bolje živeli, da njegovi otroci ne bi občutili pomanjkanja,,^ šnega je občutil sam. Mnogo premnogo je naredil za nas, še vedno premalo. Sedaj ko ga otroci najbolj potrebujemo, ga je kruta usoda iztrgala iz rok. Povsod, kamor se ozremo o ^ še potrebne njegove pridne žuljave roke in njegova miseL is se zahvaljujemo vaščanom, zlasti sosedom za vsestransko P ^ v najtežjih trenutkih bridkosti. Hvala vsem, ki ste ga spreiivala njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna ,.g. delavcem Geološkega zavoda iz Ljubljane, ŽP Novo mesto, PJ nemu oddelku bolnice Novo mesto, ŠCG Novo mesto. .. ena hvala pevcem in kaplanu za zelo lepo opravljen obred, hvala bratu Francetu Verščaju. Žalujoči: žena Marica, hčerke Marija, Marjeta, Mateja. Marta in sin Tomaž ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi moje mame KATARINE KOZAN roj. Čemas iz Tribuč št. 41 iz iriouc st. 41 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ZI3an^yJu za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala zupn opravljeni obred in prav vsem, ki ste jo spremili na zadnji p° Žalujoči: sin Alojz z družino V SPOMIN 4. avgusta bo minilo leto, odkar nas je zapustil naš dr gt oče, stari oče in stric moz. JOŽE PIPAN z Broda Nikdar te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje ter prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi! ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega, ljubega moža, očeta, brata in strica FRANCA JUDEŽA . sosedo11! se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, PriiateJ^,j la njeg°vl in znancem, ki so ga v tako velikem številu posprern ^jgcem11 zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Hvala požrt'rtj' osebju Splošne bolnice - pljučni oddelek Novo mest • 0bred, valno pomoč, duhovnikoma za spremstvo in opra J ^jjarjen® pevcem, podjetjema IMV in Novoteks ter ZB NOV ^ustvoval) vence, kakor tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje te z namiv-teh težkih trenutkih. . j^rke Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in ^ran/,C!’(tstvo Marija, Irena, Katica in Andrejka ter drugo s DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetji s DOLENJSKIJgVf mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske k0"1* t0, R'bfl’ Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m ., Sevnica in Trebnje. ,,vlianja' IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upra > . sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in oi Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik PrUog^’nj);. Janez Pezclj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred „ g^je, valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda. ) jj. Klinc. . _ Led13 Z,ej" IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din vnaP nina 169 dinariev. polletna naročnina 84.50 din. P1 49 V^jdiP nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din. P1 49 V1* Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev p^ni ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " 52100-620-107-32000-009-8-9. , rta n* % jif" ^-t ASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din,1 _.,,•> p nrv*- srednji ali Ovir-. strani 119 din, 1 cm ■ -„aalinia „ Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nau-v- - „eniK 5l'coS vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica c jg Sj* ejjid 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informflCflLajujete :StU- * ^ * v* a v. iiiiiviij ^ na v uu iu Ui -.K 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski Ust ne P‘ davek od prometa proizvodov. Movefl1 „ (Jlk? 52100^ ! H POdr-Žn-iCi Senovo talcev tUUl KAUUN pri podružnici v0 (DP* -601-10558 - Naslov uredništva: 68001 N pfave,■, ^Cr uucev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Hai} i3-6lV ftfiiii J1 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) stavek’ jjud' čenili rokopisov in foto; prelom: CŽP Dolenjski ska pravica, Ljubljana. , lij ne vračamo - Časopisju list, Novo mesto - Barvni tu Radio ljubljana S 12.00 poročila ob 1.00, 900 inrlr>°’ 6'°°. 7.00, ',14nn?c^ 1L0°’ 12-00> I »nn* i5-00' 17-00> 18-°°. '»90M ^ in 24 • 00- N°- ^torkihV p- (razen ^ do 8 001San glasbeni sP°red od 4. AVGUSTA: 8.07 matineja. 9.05 Počitniško !?■ strani do strani. ,'"101 »,i'v pozdravi. 9.40 V jO.IS Kdai v°kalnih ansamblov. TurKt -m’ *ca*co ln P° čem? a tUi: ‘Cni, napotki za naše iaipJ,®' 11-03 Uganite, pa želji. 12.10 Zvoki Stti - A-.. 12 30 Kmetijski ®o«ki Za Milena Jazbec: Pripo- •4°0dva^Hnje ln sPlavil° sadja. Scen Ja“d?yasi. 14.05 Majhen Mehurčki u Poslušalce. 14.40 Nhnimi' 30 Melodije in ritmi z !f. 19.3?^,h> 16-00 »Vrtil-9-4S Minuto r° noč> otroci! J^blom ?nnn ^anskim Jazz SaJih Del0'00 četrtkov večer li^ni veže? -)1? ,IlaPevov. 21.00 |'23.05 Litera ^ Lepe melodi-oJ?P°Pevk^nii nokturn°. 23.15 PETEK <; PAesnih ritmov. ,,bena matiii AV„GUSTA: 0.08 Počltniško k® p;»iada orl«. , ni do strani, ‘radiciie i,?^?- 9'40 I* glas-10.15 Vrt ^g? anskih naro-!0.40 Turi^’ kak0 in P° s 8°ste iz ti,«? naPotki za ^ii71I,03PoTal'ii-2'3° Kmpti;0u ° ' « soli- * Saksida- z!,' nasvetl - ing. najm^j dela križnicami fe^i0 3 52Q^Plh,alne g0d' s!l14-05 Glack Clovek m zdra- P°slušalci^jl.,pravljica- 1^.30 1J0' 16.00 Vrtililtaj°, on P°zdrav-Vr‘Ujak. 18.05 Mesta prijatelji. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 6. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franjo Jurhar: Zavarovanje posebno velikih in lepih dreves. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Silva Štingla. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 7. AVGUSTA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.43 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd. 23.05 literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 8. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Vid Korbar: Vloga drevesničarstva v razvoju gostili nasadov. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 9. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Ljudske v instrumentalnih in zborovskih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Ferčej: Pomen načrtov za osemenjevanje krav v čredah in okliših. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Janša. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra, 21.37 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT - studio Skopje. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 10. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ob lahki glasbi. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva Avšiča: Rezultati gostotnega poskusa s fižolom. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. TELEVIZIJSKI SPORED šiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiimmg | Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združe- 1 s nem delu OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem | i „GORJANCI" Novo mesto — Straža objavlja naslednja prosta delovna mesta v TOZD Tovorni promet. 1. SERVISNI MAZALEC 2. KOVINOSTRUGAR 3. KOVAČ 4. VARILEC 1 delovno mesto 1 delovno mesto 2 delovni mesti 1 delovno mesto ZAHVALA tragični izgubi našega očeta, tasta in brata cirila Stuparja se iskreno 'Z P” Trebnjem kolektivom^^V-)®!110 vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, ta 23 Podarjen Trebnie- IGK Trebnje ter SGP Pionir Novo ® Pokojnikovi n venc:e’ cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo P‘emstvo in J,, PTerani zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za Žalujoči h °pravljen'obred' se<št Cu ••^aj(*a 2 d^ino in Cirila z možem, ri ™arija in Ani ter drugo sorodstvo Pogoji: Za delovno mesto pod zaporedno št. 1. kandidat mora biti KV avtomehanik. Za delovno mesto pod zaporedno št. 2. kandidat mora biti KV kovinostrugar. Za delovno mesto pod zaporedno št. 3. kandidata morata biti KV kovača ali KV ključavničarja s prakso. Za delovno mesto pod zaporedno št. 4. kandidat mora biti KV varilec za vse vrste varjenja ali KV ključavničar s prakso. Za vse kandidate velja, da morajo imeti odsluženo vojaško obveznost. Kandidati morajo predložiti ponudbe z dokazili v splošni oddelek podjetja v Straži z oznako „za odbor". Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PETEK, 5. AVGUSTA: 15.00 Maribor: Evropsko prvenstvo v tenisu - polfinale ženske posamezno - prenos (Lj) - 18.03 Obzornik (Lj) — 18.18 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) -18.25 Glasba z obrobja - glasbeno dokumentarna oddaja (Lj) - 18.44 Mozaik (Lj) - 18.45 Brigadirski TV studio (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -20.00 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 E. Muzii: Izvori maiye - TV nadaljevanka (Lj) - 20.58 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Tito in nacionalno vprašanje (Lj) -21.45 Bogataš in revež - barvna nadaljevanka (Lj) — 22.35 TV Dnevnik (Lj) SOBOTA, 6. AVGUSTA: 15.00 Maribor: Evropsko prvenstvo v tenisu - polfinale za moške posamezno - prenos (do 17.25) (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.54 Mozaik (Lj) - 17.55 General - film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Marsejski klan — barvni film (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 625 - pregled sporeda (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj) -22.20 Zabavnoglasbena oddaja (Lj) NEDELJA, 7. AVGUSTA: 9.15 Poročila (Lj) - 9.20 Za nedeljsko dobro jutro: Pojo Gorenjci, barvna odd. (Lj) — 9.50 625 - pregled sporeda (Lj) - 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 11.00 Otroci sveta, otroška serija (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Zg) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne: 14.00 Maribor: Evropsko prvenstvo v tenisu — finale moških in žensk iosamezno - prenos (do pribL 50) (Lj) - 18.10 Poročila (Lj) - TOREK, 9. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Pika Nogavička - serijski barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Od vsakega jutra raste dan (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Novele Henryja Jamesa - barvna nanizanka (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Izvolite - kar naprej (Lj) - 21.40 Beetkoven: Koncert za klavir in orkester v ES-duru (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) SREDA, 10. AVGUSTA: 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Na sedmi stezi (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) -18.55 G. Bizet: Carmen, odlomki iz opere (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Radikalni Ferdinand - barvni film (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 TV dnevnik (Lj) -21.50 Včeraj, danes, jutri: Narod se upira — II. del (Lj) Četrtek, 11. avgusta: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Pustolovci - serijski barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Modri plašček - otroška serija TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19^20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Prijatelji in sosedje -barvna nanizanka (Lj) - 20.25 Svet 1900 - 1939 (Lj) - 21.15 Jazz na ekranu: Kvintet Cecil Taylor - II. del (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) = pos § 16. ZAHVALA sem> ki ste našo ljubo sestro i in teto ALOJZIJO KOSCH uPoko? **te*c*n*oIDi^^nr se is*creno zahvaljujemo. Posebno Jenskih blnir^, J}em 23 poklonjeno cvetje in stanovalcem D*okov na Drski za darovani venec. Družini Wachter in Bačer „ =llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll= I^^II^HlllllillllIlilllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllIllllIllIlIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllIlllllllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimi ......... se hude jeze, da se sme ženiti bližrg a žlahta, neslišano nesramno o Marijinem devištvu. =llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllIIUIIIIIIIIIIIIlll= =iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti= | „NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno 1 = Novo mesto p.o. Glavni trg 11, odbor za medse- I | bojna razmerja delavcev v združenem delu I objavlja | naslednja prosta delovna mesta: POSLOVODJE v poslovalnici v | 1. POMOČNIK Metliki 2. MIZAR v mizarstvu Mirna peč POGOJI: 1. VK trgovec z 2 leti delovnih izkušenj ali KV trgovec s 4 leti delovnih izkušenj 2. KV mizar z 1 letom delovnih izkušenj ali PK mizar s 4 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave na naslov podjetja v roku 10 dni po objavi." 18.15 Sandokan - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S Stojanovič: Več kot igra - barvna nadaljevanka TV Beograd (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Skrivnosti Jadrana - dokumentarna serija (Lj) - 21.35 TV dnevnik (Lj) - 21.50 Cesta in mi (Lj) — 22.00 Okrogli svet (Lj) - 22.15 Športni pregled (Sa). PONEDELJEK, 8. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Poljudno znanstveni film (Lj) 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (za JRT) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Jean Serment: Leopold oblegani, TV drama (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - TV dnevnik (Lj) V času od 23. 7. do 30. 7. 1977 so v brežiški porodnišnici rodile: Iva Kalin iz Brežic - deklico, Bariča Žitkovič iz Samobora - deklico, Branka Gorenc iz Rud - deklico, Jožica Šoštarič iz Stranja - deklico, Ljubica Horvatič iz Brdovca -dečka, Silva Novak iz Senovega -Aleksandra, Ana Voljč iz Dednje vasi - Matejko, Zdenka Novak iz Križ - Lidijo, Anica PetriSč iz Bukovja - dečka, Danica Bratelj iz Samobora - Saša, Danica Pinoza iz Žurkovega dola - deklico, Nevenka Radanovič iz Slogonskega - dečka, Anica Runtas iz Dubrave - deklico, Vlasta Zorko iz Zg. Obreža - Tanjo, Barbara Rosandič iz Podčetrtka -Tomislava, Marjana Veronek iz Župelevca - Marcela, Marta Kelhar iz Stare vasi - Edito, Jožefa Kuhar iz Križa - deklico - ČESTITAMO! V tem času so v brežiški bolnici umrli: Jože Preskar - podpiranec iz Podsrede, star 43 let, Ivanka Starc -upokojenka iz Leskovca, stara 78 let, Angela Molan - gospodinja iz Starega grada, stara 64 let, Anton Rožman - upokojenec iz Okljukove gore, star 75 let Vm”1 1u nekoliifn Strasti brzda kmet Sat*' Potem c. Ur prec* spovedjo in po Sovražni- Vrača nazaj k starim ne , V.ere in cefkve trdijo, da ^nanjujejo čiste moralnosti, je 'Dal ‘‘ "C le Vr»* na laž. 6 m P^ne oblike. To S • %«iJe Poslušal i„ . e nekoiiirr. pridig, se Je Hif .Piepfj, .- « S Vnr°! ^re2 u'snrlUČTe Pravo vero Kristovo, al, kaki u 1-a‘ atere8a koli duhovna ■ run, ®0vorii~'jnR‘ns1tJani so Dolenjci, mi je {]%t trud; *„ m*aCni in zanikrni. Neki u°veka let> oba st..*' aj^1- neki drugi čez Ate ,e Poboliih,PriZnala’ da nista ne enega kik ' tud; njih a’ Pričala sta na pomoč . UJM. i jsS ! . :Xi ..^igah misije so ostale jalove, ljudje jokajo, iz cerkve zasedajo krčme in pri °Diemajo in počenjajo še večje grdobije. Sovražnikov ne more sprijazniti za stalno noben govor, nobena spoved. Veliko ljudi sem čul pogovarjati se o tej reči, vsi so rekli naravnost, da jim ne koristijo ne svetotajstva ne pridige, kar so grešili prej, delajo tudi pozneje. Če neha pijanec piti, je to znamenje, da nima več denarja in da mu krčmarji ne upajo. Dekle, ki se varuje zapeljivcev, se ne boji greha, ampak zibke in sramote. Vselej so zgolj posvetni nagibi, ki obračajo ljudi na pot poštenja in poboljšanja. Cerkvene zapovedi spoštujejo včasi bolj kakor božje. Fantje so mi pravili, kadar so se lotili kake deklice o postu, da so jim odgovarjale večidel: „0 postu je to prevelik greh, počakaj do velike noči!“ In po veliki noči so se jim dale res ljubiti. Prasce koljejo Slovenci navadno v petek. Gorenjci pravijo, da zato, ker bi kak drug dan pojedli otroci preveč mesa. Na Dolenjskem sem pa tudi slišal, da biva to zaradi družine, ki bi odnesla druge dni pol prašiča, v petek pa seji zdi prevelik greh, da bi kradla. V dejanju je Dolenjec sam kaj slab moralist, tem ostrejši pa v besedah in za druge. Lagati, pravi, da ne sme človek, če bi mogel z lažjo prav svojo mater zveličati, in laže vendar vsak dan, v sili in brez sile. Neki servilen kaplan je trdil, da sme opravljati župnik brez greha, ker ga vodi namen, da bi s tem ljudi poboljšal (!). Poslušalci so tresli z glavami in se strašno pohujševali, da se drzne kaplan kaj takega govoriti, izgubil je pri njih vse spoštovanje. Župnik je dejal na prižnici, da se v soboto sme jesti meso, ali je dobro, če se moli v to ime nekoliko očenašev. Ljudje so vpili cel mesec, da je ta prazna. Če je greh ta dan meso jesti, ne pomaga nobena molitev, če pa ni greh, pa tudi ni treba v to ime moliti. Prosti Slovenci ako plača. Zdi se jim grozovito razžaljenje božje, da se greh odvezuje za denar. Po njihovem mišljenju namreč spada taka ženitev med najtežje pregrehe na svetu. Kadar zasačijo fantje koga v grehu, se ne da popisati njihova nevolja, dostikrat so nečistnike okopali v mlaki, nabili in smrtno poškodovali, sami pa delajo ravno to, čeje prilika. Dolenjec se kaže proti ljudem druge vere potrpljivega, ali ni vreden pohvale, ker izvira to iz duševne lenobe in otrpljenosti, ne pa iz kake vzvišene modrosti ali iz krščanske ljubezni. Na izpraševanju so hvalile žene na vso moč neko kalvinko, da je proti revežem bolj dobrega srca ko vsi katoličani tega kraja. Sliši se skoraj sploh govoriti, da je vsaka vera dobra, če jo človek izpolnjuje, ker zapoveduje vsaka vera, da moramo živeti pošteno. Belokranjski kupec je trdil pred velikim mnoštvom fantov in deklic, da turška vera ni nič slabša od krščanske in nobeden ni zinil ne ene besedice zoper to nesramnost. Protestantska babura se je norca delala iz katoliških procesij. Slišalo jo je več ko dvajset žen in deklet. Nekatere so se smejale; druge so zijale vanjo, ne vede, kaj bi rekle; tri ali štiri pa so dejale s pasjo prilizavostjo: „Gospa imajo morebiti prav, so pametnejši od nas vseh.“ Vzrok tega nespodobnega ponašanja so bili darovi, katere jim je metala protestantska klepetulja, kadar je bila prav dobre volje. Pijani vojaki so razbili in oskrunili poldrugo uro daleč vse križe in sv. podobe, na katere so se namerili. Ljudje so to vedeli, deloma so videli nečast s svojimi očmi, ali branit ni šel pijancem nobeden. Hudodelstvo ni sprožilo nikakršne preiskave, ker ga nihče še ovadil ni, predrzni besniški so ostali tedaj brez kazni. Neki uradnik je govoril nesramno o Krčmarica in dekle so molčale m se mu sladko smehljale. Niso hotele razžaliti moža, ki jim je dajal tako rad piti in jim je začinjal vino s sladkorjem in limoninim sokom. V krčmah zabavlja dostikrat kak pivec zoper vero, drugi pivci včasi molče, včasi jo pa že tudi branijo, toda brez gorečnosti in jeze, najraje pa še počakajo, dokler zapusti društvo, potem ga napadajo res z velikim navdušerjem, ki pa kmalu potihne, če se dvigne zoper vero kak nov zabavljivec. Že ta mlačnost se mi je zdela grozno čudna, še manj pa sem pričakoval, da bom našel kje na Slovenskem dvombe o verskih naukih, o dogmah. Marsikateri Dolenjec ni popolnoma prepričan, da govore duhovni resnico. Slišal sem brez števila potov besede: „Tako in tako nas uče gospodje, ali Bog ve, če je res ali ne. Tudi gospodje so iz mesa, da se lahko kaj zmotijo, kakor mi drugi.“ Svoje dvombe zagovarjajo z evangelijsko izreko, da je govoril Jezus vse v prilikah in brez prilik da ni nič govoril. Če se menijo n. pr. o sodnem dnevu, se poprašujejo: ,JCaj pravite, ali nas bo prišel res Kristus sodit? Morebiti je tudi to le prilika.11 Celo sv. Trojico sem čul tolmačiti na ta način. Če bi kvasili take reči le pijanci in falotje, ne bi imelo to nobene važnosti, ali razlagajo si na tak način verske resnice, sveto pismo in cerkvene nauke tudi možje in žene, ki govore sicer pametno in žive pošteno. Večkrat so tudi mene ljudje prašali, kaj mislim, ali so živeli res Adam, Noe, David, ali pa so njihova dela le taka prilika, kakor je n. pr. tista o zgubljenem sinu, o usmiljenem Samaritanu in drugih možeh, katerih ni bilo nikoli na svetu. Ako sem jih vprašal, če govore tako tudi proti duhovnom, so rekli: ,.Bog ne daj! i lllllllllll|HNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|MI|||||l|||||1||||||M||l|||||||||l||ll||,||||||||||||||M|||||l||||||||||1||||||l|||M|l||||||||||||||||||l||||l||M|U|il|||||||||||,|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|U||||iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nimiiiiuiniiniiiiimš Antonov nespokoj v pokoju Anton je zagledal svet kot četrti otrok v Kresetovi družini v Bogneči vasi pri Trebelnem. Revščina v družini, skop kos kruha prelepe zemlje v mirenskem kotu, ki ni mogel nasititi šestih lačnih ust, je prisilil očeta, da je odšel v obljubljeno deželo, ki se je prav takrat zvijala v obupnih gospodarskih krčih in okužila z boleznijo tudi staro celino. Čas velike ekonomske krize. Par pisem, po vojni pa nobenega glasu več. Očetova podoba, ki se je vtisnila štiriletnemu dečku v spomin, je živa še danes. Mati je garala na polju, iz dneva v dan, od jutra do mraka. „Ni bilo lahko. Pa vendar, to je bilo otroštvo, kamor se danes radi vračajo spomini. Lepi spominu V osnovno šolo sem hodil na Trebelno. Potem pa - povedal bom, kakor se je zgodilo - me je mati peljala v sosednjo vas k premožnemu gospodarju in se zgovorila. Za obleko, hrano in slamarico sem se podil po gmajni za živino in pomagal v hiši. Pri dobrem gospodarju je bil to takrat najboljši in gotov kos kruha. Tako sta minili dve letu “ Ob pripovedovanju se sogovorniku v kotu usten prikaže nasmeh. Kako ne, ko so se pa danes časi tako spremenili! Kapitulacija. „Ob začetku vojne sem bil zopet doma. Najsterejši brat France, Čoban po partizansko, je že 1941 odšel v partizane. Vseh šest, z materjo na čelu, smo krenili po isti poti. Dvainštirideseto leto sem delal na terenu, v začetku 1943 sem pristopil k dolenjskemu odredu, po nemški ofenzivi pa v Gubčevo brigado, kjer sem bil spremljevalec narodnega heroja Janeza Hribarja. Ko je ta zapustil brigado in odšel za pomočnika komandanta divizije, sem šel z njim. “ 3. januarja 1945 je šel Anton na svojo najdaljšo pot, v vojno akademijo v Beograd: peš iz Metlike v tedaj že osvobojeno prestolnico žalostno-srečnega vide- za. Nepoznan teren, nevarnost na vsakem koraku, utrujenost. Cilj je doseglo vseh petdeset. „Doživel sem zmagoslavje dokončne osvobodile, vse parade in vzdušje, za katero je vsaka beseda preskromna, dokončal avgusta sedem-inštiridesetega leta vojaško šolo. V Beogradu sem poslej ostal še celih deset let v vojaški službi, do upokojitve 1957,“ se spominja kapetan I. razreda. Čeprav daleč od rodnega kraja in v času povojne izgradnje, ki jo je preveval danes že malo tuj optimizem, hotenje, nepopisno navdušenje ob vsaki delovni zmagi, v času, ko smo bili obsojani z vzhoda in doživljali pritiske z zahoda, ki niso mogli omajati prepričanja in čvrste vere, se je vsako leto Anton Krese podal na romanje v domači kraj, ki ni kazal posebnega napredka. Upokojen se je vrnil za stalno in se naselil v Mokronogu. „Čutil sem, da imam še dovolj moči, na vasi pa človek, ki se ukvarja z družbenopolitičnim delom, tudi nima hude konkurence. Najprej si eno, potem pa se kot na limanice lepijo številne zadolžitve. Kolikor starejši si, toliko več jih je. “ Vseh ni naštel: predsednik krajevne organizacije Zveze borcev, sekretar 00 ZK v krajevni skupnosti, predsednik potrošniškega sveta, predsednik sveta staršev v šoli, pa delo v organizaciji Rdečega križa, Socialistični zvezi in še in še. Delo ne bi smelo biti zaman. Želi si, da bi se — glede zaposlitve — vrnili v Mokronog tisti stari časi, ko je bilo zaposlenih v takratni usnjami 350 domačinov, ki se danes vozijo v Trebnje, Sevnico, ne malo njih pa na dvanajsturni šiht v ljubljanski Litostroj. Doma se lahko zaposli v glavnem ženska delovna sila. Pot za kruhom pustoši vas, pravi, zemlja ostaja neobdelana, čeprav je tudi v Mokronogu zadnja leta zasvetila luč napredka. IGOR VIZJAK Znanilci tako željene nove ceste Z rokami in Tomosovim motorčkom šest metrov globoko — za novo cesto Mokronog — Sevnica gremo v Ljubljano in potem ga bomo preiskali še v laboratoriju,“ pripoveduje rudarski tehnik Anton Krinski. Te dni se slučajni popotnik na zdrtem makademu proti Sevnici ob pogledu na pajku podobno napravo in tri mlade fante, zaposlene pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, TOZD Geotehnika, ki vrtajo v zemljo in „nekaj“ raziskujejo, resnično razveseli. Ne morejo biti drugega kot znanilci nove ceste. Tomosov motorček rohni in potiska sveder vse globlje. Oba, Radko Tadič, sicer laborant, in Franci Gindiciozi, praktikant, dodajata še silo mišic in težo telesa. Sveder neusmiljeno za-škrta in se ustavi, človek in strojček ostaneta nemočna. Kamen. Začeti bo treba znova. Na drugem koncu, ne daleč te vrtine. So mar prišli do trde podlage? Kosanje harmonik 11. septembra bo v Semiču prvo tekmovanje belokranjskih harmonikarjev Kulturno umetniško društvo Jože Mihelčič iz Semiča in glasbena mladina Bele krajine razpisujeta prvo tekmovanje harmonikarjev Bele krajine. K tekmovanju se lahko prijavijo harmonikarji amateiji vseh starosti in spola z bivališčem z območja občin Črnomelj in Metlika. Tekmovali bodo ločeno: na klavirski in na kromatični harmoniki. Tekmovalec nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena iz obdobja NOB (partizanska pesem), druga pa po lastni izbiri. Tekmovanje bo ocenjevala strokovna komisija. Trije prvo uvrščeni tekmovalci v vsaki skupini prejmejo diplome in nagrade, ostali pa priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Tekmovanje bo v nedeljo, 11. septembra, ob 9. uri v Semiču na športnem igrišču TVD Partizana, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu „Jože Mihelčič". Prijave za tekmovanje sprejema KUD ,,Jože Mihelčič" v Semiču najpozneje do 4. septembra. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, rojstvo, poklic, bivališče, vrsto harmonike in naslove skladb, ki jih bo tekmovalec zaigral na tekmovanju. „Teden dmi bomo delali na odseku Tržišče — Jelovec, lansko leto pa smo že raziskali tla od Mokronoga do Tržišča. Ugotavljamo nosilnost tal. Na mestih, ki jih je že prej obiskal geolog, preizkušamo, ali je približno štiri metre globoko dovolj nosilnega materiala. Dovolj, da bo vzdržal cestni nasip. S kaj preprosto napravo, ki ji pravimo „pajek“, vrtamo v zemljo, tudi pet do šest metrov globoko. Potem skrbno in natančno dvignemo sveder in ga očistimo materiala, ki se je na njem nabral. Paziti moramo, da ga preveč ne zgnetemo, da zlagamo v enakem zaporedju, kot si sledi v globino zemlje, da ne izgubi preveč vlage. V soboto Sicer.pa - tako zagotavlja Anton, in ni razloga, da mu ne bi verjeli — po dolgoletnem delu na terenu in mnogih delovnih izkušnjah lahko da dokaj točno napoved že kar na terenu. „Delo na terenu je nadvse ,fejst‘. Kdo pa je še lahko n sl delovnem mestu v kopalkah? Mladi smo še in nevezani...“ pripoveduje gost sobesednik. Tomosov motorček poje potem še cel dan. In tako ves teden. I. VIZJAK Marija Petretič Majhen, a poli Na turističnem zerf Dolenjske je vrisan e y p[j. kamp. Otočec na > meri s številnimi. sp ol' morskimi je majhen in ne zgolj nenehno poln. Pose nih mesecih se tuji ^ turisti po domete* žo# metrih naporne vožnje ^ F čijo za prenočevanj . p0,jj Jc0 vitem naravnem oK J • cj ^ pa spet pot poda ^ ^ ^ morju ali na kater strani neba. receptolP kie Marija Petretič, re«Pp#i! £ v otoškem kampu, je o J ^ prehodnih gostih * ^ e kampu je moč po^ ^ P'C 30 šotorov ali potovalni t lic. Zgledna ureje"' čudovita okolica 1 šotorov ali potovjy?jo Zgledna urejenost,, j U(j( čudovita okolica m ^ gosta, ki je^el ^^Po, prespati, tako P^rfLfc M 2a < ostane še kakšen jjieliJJpol letošnjega avgusta blizu 2700 noc.levtu) , m okoli 900 ;O turistov. Cene M. najbrž ugodne, saj 1 kot na Jadranu." otočcur:1 Turist obKrkipn O*®^^ najde le mir, Pnv.0 kopa#'! 0 tudi ribarjenje ah. * ^ Cesi bližnjih Šmarjeških. »^ Tisti gnstie. ki si * J ih hkrati, kampu bližnjih Mnaij^- tf-cesi Tisti gostje, ta a 0toSJ !U(j hkrati, se “drž«0 ^ |fj] kampu tudi po . Jung iz ZR Nemčijeje*, sto leto zapored gort sto leto raPorc“ 6'bos^ i.T kampu in pravi, da se ^ ali še vračal." je P°vedf p*#ft0: CESTA NA POMOLU — Anton Krinski, Radko Tadič in Franci Gindiciozi, vsi trije zaposleni v TOZD Goetehnika pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, s „pajkom“ preizkušajo, ali bodo tla zdržala nasip nove ceste. (Foto: I. Vizjak) Muhast kot goba, ne Zaradi gob bruha 10.000 Evropejcev — Prepir med učenjaki glede strup^ ZEMLJEPIS - „CVEK"! V prospektu turistične poslovalnice IZLETNIK iz Krškega so meje republike Slovenije dopustniško raztegnili in vsem morja željnim Slovencem priključili del Dalmacije. V prospektu namreč piše, da je eno najlepših slovenskih mest Šibenik! Spodnja fotografija prikupne družine gobanov, ki jih je za Starim gradom odkril Polde Fink iz Novega mesta, je tudi vzrok za opozorilo. Na pragu gobarske sezone je namreč treba povedati, da gobe niso samo prijetna strast, dobra začimba ter jed. V gobah je lahko tudi smrt. Med tako imenovane strupene gobe štejemo tiste člane gobjega rodu, ki vsebujejo snovi, škodljive za človekovo zdravje, že v svežem stanju. Večina strupenih gob prinese samo večje ali manjše prebavne težave, nekatere pa so tudi smrtonosne. Strupi v gobah so raznovrstni, znanost o njih še ni rekla zadnje besede. Med drugim se učeni možje na veliko prepirajo že o tem, da lahko strup te in te gobe deluje različno. Eno leto je manj strupen, drugo bolj, na severu je lahko neka goba užitna, na jugu pa nevarna. Ali pa obratno. Lahko bi celo rekli, če bi gobe bolje poznali, da izraz „muhast kot IZ SPOMINOV DELAVKE TEREZE Skoraj neveijetno. Minulo je petindvajset let. Bila sem delde, ko smo pričeli graditi naš Hitrotkal iz nekdanjih zadružnih svinjakov. Delali smo kot živina, nihče ni vprašal ne za uro ne za denar. Poznali smo se in spoštovali. Kaj res čas tako hitro teče? Hčerka bo končala fakulteto. Da, žrli smo sir in puter iz rumenih kant in bili smo zadovoljni. Govorili so nam, sekretar nam je govoril, da bo prišel lepši jutri, da je treba jemati iz kuverte za rodove, ki prihajajo. Nihče ni ■igovaijal, nihče klel. Verjeli ,mo v človeško dobro, v nakazane odnose. Kranjsko z zeljem smo dobili, ko so prišli stroji, in šepava Mici je govorila, da je tako prav, da je treba žrtvovati sedanjost za prihodnost. Dobra ženska je bila, škoda, da jo je zmlel avto in da že nekaj let gnije na mestnem pokopališču. Fabrika je rasla; bog z njo! Švabi so vozili stroje, jih montirali, dekleta na vasi so odvrgla motike, pa hajdi v tovarno. Namesto rute — klobuk na glavo, namesto kikle -kavbojke. Njive so se umaknile proizvodnim halam, bicikel je zamenjal avto. Hudiča: včasih sem morala odšteti deset plač za usrano kolo. A danes? Za 8. marec. Pred leti, veš, smo bili vsi. Direktor je bil solzen od sreče. Rekel je, da, ponovil je v pijanosti najmanj desetkrat: ,,Iz nič smo ustvarili Hitrotkal, zidove, stroje, moderne, velike." Gnilobno hitro so se širili prostori, vlaki so vozili maši-ne, vasi tod naokoli so se praznile in le stare razvaline so še po poljih preganjale živino: „Hijo!“ „Preko tisoč nas je,“ je govoril ob desetletnici direktor in imeli smo občutek moči. Tisoč ljudi je majhno mesto, je sila, ki lahko zgradi hudiča in pol. Vame pa se je naselil čuden občutek. Nenadoma sem spoznala, da so stene naše fabrike požrle, da, izsesale so iz ljudi prijaznost, človečnost ... Vgradili smo se v zidove, v stroje, v tapison, ki je mehkobno mehek in je po njem lepo hoditi, tiho, lebdeče. Iztrgali smo iz sebe skrb za bolno Kato, za Maričinega otroka, ki je astmatičen, za Jožiča, ki mu je vlak odtujil nogo. Namesto opeke smo se vgradili v stene Hitrotkala in sekretar mi je rekel, ko sem mu povedala, da živi Bara z nezakonskim sinom v kleti: „Tako je to: posameznik je kaplja v moiju: tudi brez # kaplje je moije moije.“ Štu- % diran človek je in ve veliko Z več od mene. w Petindvajset let sedam za £ stroj, ki je kovinsko hladen ! Pa sem že večkrat rekla ženi • na svoji levi: „Lep dan. Kaj • boste počeli popoldne? Še % niti enkrat mi ni odgovorila A Razumem jo: težko se je za- T plesti v pogovor s tujimi, ne- • poznanimi ljudmi. % • TONI GAŠPERIC • ženska" ne velja. Bolje povedano bi bilo „muhast kot goba“. Ta gobja stvar pa je še bolj zapletena zaradi tega, ker ljudje nismo enako občutljivi. Sosedov želodec lahko prenese več kot vaš. So tudi ljudje, ki jim manjša količina srmtno nevarnih gob sploh ne škoduje. Znanost je ugotovila, da je v strupenih gobah več vrst strupov. Včasih prevladuje eden, drugič drugi. Lahko se zgodi, da določenega leta gobe z nekega kraja sploh niso strupene. Na to nerazumljivo naključje pa se ni zanašati Celo več, so ljudje, ki bodo bruhali, bolela jih bo glava itd., če bodo pojedli zagotovljeno sveže in priljubljene jurčke. V vseh gobarskih priročnikih je pri zeleni in beli mušnici narisana mrtvaška glava. Strupoma, ki vzameta življenje, je ime holin in falin. Napadata jetra, ledvice, prebavni trakt, opešata srce, razbijeta krvničke. Prvi znaki zastrupitve se z vso močjo pojavijo 10 do 40 ur po zaužitju. Silovito bruhanje, krvava driska, zlatenica, hude bolečine v trebuhu. Bolnik je zelo žejen, srce bije nec ikomer-no. Po treh do osmih dneh agonije (pri polni zavesti!) pade bolnik v komo, ki ji v 80 odstotkih primerov sledi smrt. Tako je z zeleno in belo mušnico. Manj nevarne gobe, med njimi je tudi panterjeva mušnica, vsebujejo alkaloide, ftvi znaki zastrupitve sc javijo 2 do 3 ure po zaužitju, pri nekaterih ljudeh tudi prej. Bruhanja in driske skorajda ni, črevesje se samo napihne. Za to vrsto zastrupitve f z gobami so značUne jjj spremembe. Glavobol, J s ^ vznemirjenost, z® . mB. pj ki je podobnop1^" oslepi, V' v0 razširijo, bolnik lah ^0bo^ , ta ti krči,, pobesnelo P; vest in smrt Da, jjnef te] ljudi, ki so zaui^ 4^^ pu manj nevarne gobe, n Ki po eiu uh v- — tudi pet) pojzroče-v ^ nje, driske bolečtfe^ nje, an»M, nenasitno žejo. Smrt nenasilna u( -t* -»-ssy s jih poznamo. Gob j g* H je tudi znanje-. A«P tj) V Evropi, ki m teko 1ror. j { je tuai iiuuij-V Evropi, ki m teko ^ ko leto zastrupi z b . v tančnosti,jeletnoz ljenjelOOljudt j8. P Po dejanju to'*„,<>*b ti? Ce se nam zdi, koJ p pmzg°b^k £l ti zdravnika. Kc> veČje ,, treba dati bolnik ^ tj ne tople slane/o^P « < tempride^jikov.^ gobe (P»v.tek°kr°iobiu/ž; Samo pazljiv* t lco , Saj vest®' . *0ta. In ^ muhast kot g več kot dovolj tez ^ r Jurček ima tudi nevarne sorodnike (F°*