LES wood 52 (2000) 3
Raziskave in razvoj
60
UDK:  630*176.1 (Phillyrea latifolia L):811
Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper)
Širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia L.) in njen les
Mock privet (Phillyrea latifolia L.) and its wood
Niko TORELLI* Martin ZUPAN^I^**
Izvle~ek
Širokolistna zelenika je sestavina zimzelene vegetacije Sredozemske regije (Fraxino orni-Quercetum ilicis). Je majhno drevo ali grm, visok do 10 m in s premerom debla do 25 cm. Zele-nikovina je izjemno gosta (gostota v absolutno suhem stanju ro = 855-862 kg/m³), `ilava, trda in trdna, primerljiva z lesom pušpana (Buxus sempervirens L.). Prete`no posamezne pore in vaskularne traheide so razporejene v radialnih ali poševnih nizih. Perforacijske ploš~ice so enostavne. Traheje in vaskularne traheide imajo izrazite helikalne odebelitve. Libri-formska vlakna so debelostena. Trakovno tkivo je heterogeno, tipa II. Zelenikovina se je uporabljala za strojne dele, drobne stru`ene izdelke, ~evljarske klince, gumbe za napenjanje strun pri godalih in oglje. Koli~ine so v Sloveniji mo~no omejene.
Klju~ne besede: širokolistna zelenika, Phyllirea latifolia L., zgradba lesa, raba
Abstract
Mock privet, a native of evergreen vegetation in the Mediterranean region (Fraxino orni-Quercetum ilicis) is a small tree or shrub up to 10 m height with a bole diameter to 25 cm. Its wood is exceptional dense (density in oved-dry condition ro = 855-862 kg/m³), tough, hard, and strong, comparable with the boxwood (Buxus sempervirens L.). Predominantly solitary pores and vascular tracheids in radial or oblique arrangement. Perforation plates simple. Vessels and vascular trac-heids with distinct helical thickenings. Libriform fibre thick-walled. Ray tissue heterogenous type II. For turnery, parts of musical instruments, and charcoal. Supplies in Slovenia limited.
Key words: Mock pivet, Phyllirea latifolia L., xylotomy, usage
Areal zimzelene širokolistne zelenike obsega Sredozemlje, atlantsko obalo Portugalske in zahodno ~rnomorsko obalo. Pogosta je v Dalmaciji. V Sloveniji je dokaj redka. V Slovenskem Primorju prevladuje hladnejši fliš, medtem ko je toplih apnenih tal malo. Samoniklo uspeva na apnen~asti Steni nad Dragonjo, na apnen~astem “oto~ku” sredi fli-ša, na Sv. Štefanu v bli`ini Stene, v steni nad Ospom in v pe~evju Kraškega roba (prim. Kotar & Brus 1999, str. 308) in mo~no lokalizirano še kje. Kot zanimivost povejmo, da jo vzgajajo tudi v Veliki Britaniji (Mitchell & Wilkinson 1982, str. 250). To ne presene~a, saj Angle`i z uspehom vzgajajo tudi ~rni~evje (Quer-cus ilex L. (Leathart 1991, str. 179), ki je najizrazitejši predstavnik vednozelene sredozemske vegetacije (Fraxino orni-Quercetum ilicis Hi}. (56) 58)). Tu mu
* prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2,
1000 Ljubljana ** dipl. in`., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na
dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana
med drugim dela dru`bo zelenika. Dose-`e višino do 10 m in premer do 25 cm (pri nas nekoliko manj) (sl. 1, 2).
Za nas, lesarje, je zanimiva, ker je njen les presenetljivo gost, primerljiv le z lesom pušpana (Buxus sempervirens L.). Kotar in Brus (1999, str. 310), brez navedbe vira, navajata za gostoto zele-nikovine v absolutno suhem stanju (ro) 1.010 - 1.190 kg/m³. Na materialu, ki nam ga je kolega Brus prijazno odstopil, smo izmerili gostoto v absolutno suhem stanju med 855 in 862 kg/m³. Za primejavo povejmo, da je gostota pušpanovine pri normalni vla`nosti (U=12 %) r12 = 940 - 1030 kg/m³ (Giordano 1976, str. 400). Morebitna jedrovina je neobarvana.
Les je difuzno porozen. Tangencialni premer por je manjši od 50 mm in jih ni mogo~e videti s prostim o~esom. Huber in Rouschal (1954, str. 86)
Slike št. 1-8 so na barvni prilogi na str. 70
navajata vrednost 33...46...66 mm. Pore in vaskularne traheide, ki jih obdaja paratrahealni vazicentri~ni parenhim, so plamenasto razporejene, t.j. v radialnih ali poševnih nizih (sl .3, 4, 5; prim. Schweingruber 1990, str. 575). Perforirane ploš~ice so enostavne. Pore in vaskularne traheide imajo izrazite helikalne odebelitve. Ob letnicah se pojavlja marginalni parenhim v 1- do 4-rednih pasovih. Osnovno vlakneno tkivo je iz kompaktnih gmot debeloste-nih libriformskih vlaken. Vlaknastih tra-heid ni (Schweingruber 1990, str. 575).
Trakovi so 1- do 2-redni, redkeje 3-redni. Visoki so 10 do 15 celic. Tkivo trakov je heterogeno z enorednimi “repi” iz 1 do 3 eta` le`e~ih, kvadrata-stih ali stoje~ih celic. Enoredni trakovi so iz samo pokon~nih ali pokon~nih in kvadratastih celic (trakovno tkivo je heterogeno - tipa II, po Brazierju in Franklinu 1961) (sl. 6, 7, 8).
Ø Nadaljevanje ~lanka na strani 64
LES wood 52 (2000) 3                                                      Raziskave in razvoj
61
UDK: 630*71                                                                                                                 Strokovni članek (Professional Paper)
Višina poseka v slovenskih gozdovih
Darij KRAJČIČ*
Izvle~ek
V ~lanku je analizirana višina poseka v slovenskih gozdovih od leta 1955 do 1998. V drugi polovici 50-ih let je višina poseka mo~no narasla in bila zatem z naraš~ajo~im trendom stabilna do konca 80-ih let, ko je presegla 3,5 mio m³. Za zadnje desetletje je zna~ilen skokovit padec in neenakomernost letnega poseka (okrog 2,5 mio m³). Vzroki za padec letnih se~enj so zmanjšan etat, nizka ekonomska odvisnost lastnikov od donosov iz gozda, spremembe v organiziranju gozdarstva in pove~ana ekološka in socialna vloga gozda ter njuno domnevno neskladje z ekonomsko vlogo.
Klju~ne besede: letni posek, tr`na proizvodnja, lesna zaloga, prirastek
1. UVOD                                                 in ekoloških vlog gozda. Izjema so     vosten les. Pri tem se zastavlja zlasti
nadomestila za omejitve pri gospo-     vprašanje obsega posekanih gozdnih Gozd ima v prostoru ekonomsko,     darjenju, ki mu jih pla~uje dr`ava v     lesnih sortimentov skozi daljše ~asov-ekološko in socialno vlogo. Ekonom-     gozdovih s posebnim namenom.              no obdobje. Ker ugotavljamo spre-ska vloga gozda je pomembna zlasti                                                                      membe in nihanja v koli~ini posekanih za lastnika (fizi~no ali pravno osebo,     Gozdni lesni sortimenti so torej klju~ni     gozdnih lesnih sortimentov, nas zani-dr`avo), medtem ko je ekološka in     vir donosov iz gozda, zato je njihova     majo tudi vzroki zanje. socialna vloga gozda pomembna za     koli~ina in kvaliteta za lastnika gozda
celotno dru`bo. Ekonomsko vlogo     silno pomembna. Ta pa mora biti     Raziskavo smo opravili z metodo zbi-gozd zagotavlja v obliki donosov za     usklajena s proizvodnimi in razvojnimi     ranja in analize podatkov. Glavni vir lastnika in v obliki mo`nosti za zapo-     mo`nostmi konkretnega gozda. Do-     raziskave so bili statisti~ni letopisi Slo-slitev lastnika in delavcev. Donosi so     lo~a jo Zavod za gozdove v gozdno-     venije. Tako ugotovljene zakonitosti lahko naturalni (npr. drva, les za     gospodarskih na~rtih.                                smo dodatno osvetlili še z drugimi viri. gradnjo itd.) ali denarni.                                                                                             Z analizo in sintezo ukrepov gozdar-V zadnjem ~asu smo zasledili ve~     ske politike smo dokon~no pojasnili Denarni donosi se danes ve~inoma     ugotovitev in opozoril, da je intenzite-     spremembe v višini poseka. ustvarjajo s prodajo gozdnih lesnih     ta se~nje pri nas nizka (POGA^NIK sortimentov. Denarnih donosov iz     1998, REBULA 1999, KRAJ^I^     3. OPREDELITEV POJMOV stranskih gozdnih proizvodov (npr.     1999). Opozorila pa prihajajo tudi iz gobe, ~ebelarjenje, lov) v naših dru`-     gozdarske operative (zlasti iz gozdar-     3.1. Lesna zaloga benih razmerah za lastnika gozda ni,      skih gospodarskih dru`b, ki opravljajo
nekaj mo`nosti je še pri prodaji okras-     gozdna dela v dr`avnih gozdovih).             Lesna zaloga pomeni bruto volumen nih drevesc. Prav tako lastnik gozda                                                                               dreves (brez vej), ki so prekora~ila ne dobi denarnih donosov iz socialnih      2. OPREDELITEV PROBLEMA IN        merski prag (premer debla v prsni viši-METODE DELA                                           ni nad 10 cm). Izra`amo jo najve~krat
v bruto m³/ha. V~asih spremljamo
* mag., asist., univ. dipl. in`. gozd., Biotehniška fakulteta,     Gozd kot obnovljivi naravni vir mora      tudi skupno lesno zalogo za sestoj,
Oddelek za gozdarstvo, Ve~na pot 83, Ljubljana                       med drugim trajno zagotavljati kako-      odsek, oddelek, gozdnogospodarsko
LES wood 52 (2000) 3
Raziskave in razvoj
62
enoto, gozdnogospodarsko obmo~je ali dr`avo, vendar so ti podatki zaradi spreminjanja površin gozdov manj uporabni. Ugotavlja jo Zavod za gozdove ob izdelavi gozdnogospodarskih na~rtov gozdnogospodarskih enot vsakih deset let.
3.2. Teko~i letni prirastek
Teko~i letni prirastek je bruto prirastek dreves, katerih prsna debelina presega 10 cm. Izra`amo ga v enakih merskih enotah kot lesno zalogo. Obi~-ajno ga skrajšano poimenujemo kar letni prirastek ali samo prirastek. Ugotavlja ga Zavod za gozdove hkrati z lesno zalogo.
3.3. Etat
Etat je v svojem izvirnem pomenu izra`al predpis dr`ave za koli~ino posekanega lesa (fr. l’État - dr`ava). Danes tega izraza ne poznamo ve~, saj Zakon o gozdovih iz leta 1993 (Ur. l. RS št. 30-1299/1993) namesto njega uvaja termin najve~ji mo`ni posek, ki predstavlja tisto koli~ino lesa v bruto m³, ki ga lastnik gozda lahko poseka (ni mu ga pa treba). Obvezu-jo~e odlo~be v smislu se~nje Zavod za gozdove Slovenije izdaja samo zaradi gozdno-varstvenih razlogov (npr. napad podlubnikov) in delno zaradi nujnih red~enj v drogovnjakih (prsni premer dreves do 20 cm). Dolo~a ga Zavod za gozdove v gozdnogospodarskih na~rtih.
3.4. Posek
Posek pomeni tisto koli~ino lesa, ki jo je lastnik gozda dejansko posekal. Izra`amo jo v bruto m³. Razliko med bruto in neto volumnom lesa predstavljajo vsi se~ni ostanki (vrha~, kore-ni~nik...) in lubje. Za iglavce znaša razmerje med neto in bruto volumnom v popre~ju 0,85, za listavce pa 0,88. Višino poseka skupaj z lastnikom gozda dolo~a (z odlo~bami v upravnem postopku) in ugotavlja (koli~ino iz odlo~b korigira z dejanskim posekom) Zavod za gozdove.
3.5. Blagovna (tr`na) proizvodnja
To je tista koli~ina lesa, ki se dejansko pojavi na trgu. Ta je v dr`avnih gozdovih skoraj enaka neto poseku, v zasebnih gozdovih pa zmanjšana za lastno porabo. Višino blagovne proizvodnje je pred letom 1991 spremljala Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, danes pa pravega podatka o tem nimamo. V dr`avnih gozdovih jo v svojih poro~ilih ugotavlja Sklad kmetijskih zemljiš~ in gozdov, za zasebne gozdove pa zbira podatke Statisti~ni urad Republike Slovenije v poglavju odkup. Vendar pa slednji zbira podatke le od zadrug in gozdnih gospodarstev za ves les (vklju~no s polproizvodi), medtem ko o višini odkupa lesa drugih pravnih oseb nimamo podatkov.
4. REZULTATI RAZISKAVE
4.1. Obseg poseka v slovenskih gozdovih od leta 1955 - 1998
Bruto posek je v obravnavanem obdobju ves ~as naraš~al in dosegel svoj vrh v osemdestih letih, ko je presegel 3,5 mio m³ (grafikon 1). Pred tem je bil bistveno ni`ji v 50-ih letih, v 60-ih letih pa je `e narasel. Za 90-ta leta je zna~ilen velik padec poseka v obeh sektorjih lastništva gozdov. V za~etku 90-ih let je obseg se~enj padel celo pod tistega iz 50-ih
let. Vendar je potrebno obdobje med leti 1991 in 1994 jemati z dolo~eno mero previdnosti, ker je zanj zaradi sprememb v organiziranosti gozdarstva v praksi kljub veljavnemu Zakonu o gozdovih iz leta 1985, zna~ilno dolo~eno brezvladje. Vodenje evidenc se je ponovno izboljšalo, ko so ustanovili Zavod za gozdove v letu 1994. Konec 90-ih let se je višina poseka ustalila na okrog 2,5 mio m³ bruto kar je za ve~ kot tretjino manj kot v 80-ih letih.
4.2. Vzroki za padec se~enj v 90-ih letih
Vzrokov za izrazit padec obsega se-~enj v 90-ih letih je ve~. Razdelimo jih lahko v ve~ sklopov.
Spremembe v višini predpisanega eta-ta ka`e preglednica 1.
Višina etata v 90-ih letih je za okoli 17 % ni`ja kot v predhodnem desetletju. Dele` etata v lesni zalogi in pri-
Preglednica 1. Višina etata v zadnjih 30-ih letih
Obdobje veljavnosti obmo~nega na~rta	1971-1980	1981-1990	1991-2000	Stanje 1998
Letni etat (mio m3)	3,4	3,6	3,0	3,0
Letni etat (m3/ha)	3,4	3,6	2,8	2,8
Etat/Lesna zaloga (%)	19,5	19	14	13
Etat/Prirastek (%)	82	77	57	49
Grafikon 1. Obseg poseka v slovenskih gozdovih v obdobju 1955-1998 v bruto m³ Vir: Statisti~ni letopisi
LES wood 52 (2000) 3
rastku je v obdobju 1991-2000 padel kar za 26 %. Pri sprotnem ugotavljanju lesnih zalog in prirastka ob obnovah gozdnogospodarskih na~rtov enot, je Zavod za gozdove ugotovil precej višje vrednosti, kot so veljale doslej. Zato se je še bolj zni`al tudi dele` etata v lesni zalogi in prirastku (preglednica 1, leto 1998), kjer je padel celo pod 50 %.
Vzroke za padec poseka smo skušali poiskati tudi v trendih lesnih zalog in prirastka in to primerjali z realiziranim posekom (grafikon 2). Negativni trendi bi lahko bili vzrok za manjši obseg se~nje.
Grafikon ka`e, da sta se lesna zaloga in prirastek ves ~as pove~evala. Posek je bil skozi celotno opazovano obdobje ni`ji od prirastka in je v 90-ih letih znašal manj kot 40 % slednjega. Vzrokov za zmanjševanje obsega poseka torej ne gre iskati v zni`evanju lesne zaloge ali prirastka.
Z novim zakonom o gozdovih v letu 1993 se je odgovornost za stanje in gospodarjenje z gozdom od gozdnogospodarskih organizacij prenesla na lastnika (zasebnika oziroma Sklad kmetijskih zemljiš~ in gozdov za dr`-avne gozdove). Izpolnjevanje dolo~b iz gozdnogospodarskih na~rtov, ki dolo~ajo tudi višino etata, ni bilo ve~ obvezno. To pomeni, da lahko lastnik v svojem gozdu poseka od ni~ pa do najvišjega mo`nega poseka, ki ga
Raziskave in razvoj
skladno z gozdnogospodarskim na~-rtom dolo~i Zavod za gozdove na zahtevo lastnika.
Z novim zakonom o gozdovih (1993) je prišlo v organiziranosti gozdarstva do lo~itve na Zavod za gozdove Slovenije, ki opravlja v gozdovih javno gozdarsko slu`bo, gozdna gospodarstva in gozdarske zadruge, ki v gozdu zagovarjajo zlasti ekonomske interese.
Ekonomska odvisnost popre~nega slovenskega lastnika gozdov (-popre~na gozdna posest znaša 2,7 ha) je majhna. Padec oziroma stagniranje prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov (WINKLER/MAREN^E 1998) na eni in naraš~anje stroškov dela na drugi strani, so ekonomski pomen gozdov še zmanjšali.
Zavod za gozdove je skoraj v celoti pla~an iz dr`avnega prora~una in tako popolnoma neodvisen od prihodkov iz gozda oziroma neodvisen od ekonomskega rezultata gospodarjenja z gozdom. Hkrati pa v gozdu dolo~a klju~ne elemente, ki vplivajo na ekonomski rezultat (višino poseka, potrebna vlaganja itd).
Gozdna gospodarstva izvajajo dela v dr`avnih gozdovih na osnovi koncesij za izkoriš~anje gozdov (Ur. l. RS št. 34-2271/96). Na višino poseka nimajo nobenega vpliva. Njihov interes za ~imve~ji posek je omejen, ker zanj niso ekonomsko stimulirani.
63
Sklad kmetijskih zemljiš~ in gozdov, ki gospodari z dr`avnimi gozdovi, bi moral biti zainteresiran za ~imve~jo rento iz dr`avnih gozdov. Zato bi v procesu sprejemanja gozdnogospodarskih na~rtov moral vplivati zlasti na dolo~ila, od katerih je odvisen rezultat gospodarjenja z gozdovi (višina in struktura poseka, tehniška in biološka vlaganja). Vendar je Sklad pri tem zelo neu~inkovit. Razumnih vzrokov za to ne najdemo, verjetno so posredi politi~ni motivi ali pa nesposobnost te paradr`avne inštitucije.
Pove~ana ekološka in socialna vloga gozdov in njuno domnevno neskladje z ekonomsko vlogo je dodaten razlog za zmanjševanje koli~ine poseka v slovenskih gozdovih.
4.3. Kriti~na ocena obsega letnega poseka
Letni posek v slovenskih gozdovih znaša torej samo okoli 50 % prirastka. Od tega je relativno velik dele` takšnega, ki nima gozdnogojitvene osnove (preglednica 2).
Preglednica 2. Posek v slovenskih gozdovih po vrstah se~nje v obdobju 1995-1998
Vrsta se~nje	1995	1996	1997	1998
Nega in obnova	64%	49%	49%	66%
Varstvo in sanacija	28%	46%	44%	26%
Drugo	8%	5%	7%	8%
Skupaj	100%	100%	100%	100%
Vir: Statisti~ni letopisi				
Strokovnjaki Zavoda za gozdove z gojitvenimi ukrepi (nega in obnova) usmerjajo komaj dobro polovico poseka, torej nekaj ve~ kot 25 % prirastka. Ker pa je višina prirastka po nekaterih ocenah podcenjena (HO^-EVAR 1997) sklepamo, da slovenska gozdarska stroka v praksi razvojno in gospodarsko usmerja komaj okrog 20 % prirastka. Z ve~anjem obsega poseka bi skoraj vsa dodatna koli~ina lesa napadla zaradi gojitvenih ukrepov (sanitarni in drug posek se obnašata kot konstanta), kar bi poudarilo pomen gozdov kot obnovljivega naravnega vira.
Grafikon 2. Razvoj lesne zaloge, prirastka in poseka v Sloveniji v letih 1955-1998 (bruto)
Vir: Statisti~ni letopisi
LES wood 52 (2000) 3
5. RAZPRAVA IN SKLEPI
Nizek obseg se~enj ima vrsto posledic, omejimo se samo na nekatere.
Z nizkim obsegom se~enj je obi~ajno tudi kakovost napadenih gozdnih lesnih sortimentov ni`ja, ker gozdar v gozdu obi~ajno najprej za posek oz-na~i najslabše drevje. Mo`nosti za zaposlitev zlasti na pode`elju se zmanjšajo. Renta (denarni donos) iz gozda je pri nizki intenziteti se~nje ve~ kot proporcionalno ni`ja kot pri visoki, ker biološka in tehniška vlaganja v gozd štejemo za fiksni strošek, ki pri nizki intenziteti se~nje bolj obremenjuje enoto proizvoda (posekan m³ lesa). Drasti~ne so tudi gozdnogojitvene posledice zlasti zaradi nezadostne intenzitete red~enj mlajših sestojev (dro-govnjakov) in nerazumnih podaljševanj pomladitvene dobe v pomlajen-cih. V drogovnjakih se tako zmanjšuje stabilnost sestoja, ve~ je poškodb zaradi se~nje, prirastek se ne prenaša na kvalitetne osebke. V pomlajencih staro drevje zgublja kvaliteto, relativno visoko mladovje pa se poškoduje pri kon~nem poseku debelega starega sestoja.
V opisanih razmerah bi te`ko govorili o trajnostnem gospodarjenju z obnovljivim naravnim virom, kar gozd vsekakor je. O~itno je v gozdarski strokovni praksi prevladala misel, da je ekonomska vloga gozda v nasprotju z ostalima. V tem smislu je posta-
Ø Nadaljevanje ~lanka s strani 60
Zelenikovina je gosta, trda, trdna in `ilava in se je uporabljala za dele strojev, drobne stru`ene izdelke, ~evljarske klince, drva in oglje (Ugrenovi} 1948, str. 152). Morda utegne biti uporabna tudi za gumbe za napenjanje strun na violini. Mojster goslar Demšar preizkuša zelenikovino prav v ta namen (Brus 2000). Širokolistna zelenika je v Sloveniji botani~na redkost. Uporabnost lesa ne omejuje le njena redkost, temve~ tudi majhne dimenzije.
Literatura
1. Brazier, J.D. & G.l. Franklin 1961.
Raziskave in razvoj
la višina lesne zaloge pravi fetiš -govorimo o fetišizaciji lesnih zalog. Pomanjkanje širokega (holisti~nega) pogleda na gozd in gozdarstvo je pripeljalo slovensko gozdarstvo do to~ke, ko na gozd ne gleda ve~ kot trajni obnovljivi naravni vir, ampak se postavlja v vlogo zaš~itnika in konzervatorja gozda.
Liberalizacija (globalizacija) v mednarodni trgovini je povzro~ila padec cen lesne surovine in izdelkov, kar je zni-`alo donose iz gozda in tako zmanjšalo ekonomski interes lastnikov. Na drugi strani pa tudi dr`ava ni nadomestila prejšnjega obveznega izpolnjevanja dolo~il gozdnogospodarskih na~rtov (tudi poseka) s sodobnimi ukrepi zlasti ekonomskimi (npr. u~in-kovito dav~no politiko).
6. Viri
1.  HO^EVAR, M., 1997. Mo`nosti in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka na podlagi popisa propadanja gozdov 1995. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 93-118.
2.  KRAJ^I^, D., 1999. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59, s. 33-54.
4. REBULA, E., 1999. Prirastki, etati in akumulacija v slovenskih dinarskih gozdovih. GozdV, 57, 7-8, s. 306-314.
Identification of hardwoods - a microscope key. Her Majesty’s Stationery office, London.
2. Brus, R. 2000. Širokolistna zelenika. Gea X(2):21-23.
3. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno. Vol. 3. UTET, Torino.
4. Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikroskopischer Atlas mediterraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, BerlinGrünewald
5. Kotar, M. & R. Brus 1999. Naše drevesne vrste. Slovenska matica,
64
5. WINKLER, I. / MAREN^E, J., 1998. Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih dru`benih in gospodarskih razmerah. GozdV, 56, 1, s. 3-11.
6. Gozdovi Slovenije, Ljubljana, 1993, Informativna priloga Programa razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije, 33 s.
7. Poro~ilo o gozdnogospodarskih na~-rtih obmo~ij, Ljubljana, 1975, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
8.  Statisti~ni letopisi Republike Slovenije, Ljubljana, Zavod za statistiko Republike Slovenije.
9.  Statisti~ni letopisi Republike Slovenije, Ljubljana, Statisti~ni urad republike Slovenije.
10. Uredba o koncesiji za izkoriš~anje gozdov v lasti Republike Slovenije. Ur. l. RS št. 34-2271/96.
11.Zaklju~no poro~ilo o obmo~nih gozdnogospodarskih na~rtih v Sloveniji, Ljubljana, 1986, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 95, 66 s.
12. Zakon o gozdovih. Ur. l. RS št. 30-1299/1993.
Ljubljana.
6. Leathart S. 1991. Whence our trees. Folulsham, London, itd.
7. Mitchel, A. & J. Wilkinson 1982. Pareys Buch der Bäume. Paul Parey, Hamburg & Berlin
8. Schweingruber, F. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. WSL/FNP, Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart.
9. Ugrenovi}, A. 1948. Upotreba drve-ta i sporednih produkata šume. Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb.