ILETEcJJSIKE
NOVEMBER 1980 - št. 21	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXI.
Na zborih delavcev v prejšnjem mesecu smo sprejeli predlog začasne delitve čistega dohodka za devet mesecev letošnjega leta in osnutek pravilnika o poslovni tajnosti. Razprave ni bilo. Temu je kriv zlasti način dosedanjih zborov, saj stoje in v veliki množici ne bi prišli vprašanjem do dna. Od novega leta bo bolje. Takrat se bomo zbirali v manjših skupinah in ob primernejšem času.
Od novega leta dalje, samoupravne delovne skupine
Na referendumu 14. oktobra 1980 smo sprejeli spremembe in dopolnitve statuta, s katerimi smo se odločili, da se zbor delavcev delovne organizacije organizira preko zborov samoupravnih delovnih skupin, ker zaradi narave dela in izmenskega dela, delavci ne morejo odločati na enotnem zboru.
Čeprav je bilo o vlogi in delovanju samoupravnih delovnih skupin že precej napisanega in rečenega pred sprejemanjem, ne bo odveč, če pred pričetkom delovanja, ponovno spregovorimo o nekaterih najpomembnejših dejavnikih za delovanje in nalogah.
TO VAS BO ZANIMALO
-— Plan za leto 1981 in kolektivni dopusti — na 3. strani (v pripravi je predlog, da uvedemo delne kolektivne dopuste v juliju in avgustu).
— Obvestilo Ljubljanske banke, Gospodarske banke stranjfl. (Težave z najemanji premostitvenih kreditov za osebne dohodke).
— V mesecu oktobru se ni nihče zaposlil v naši delovni organizaciji — na 5. strani.
— Kdaj na sodišče (nadaljevanje s prejšnje številke).
KAJ SO IN KAKO DELUJEJO
Samoupravne delovne skupine predstavljajo tiste dele delovne organizacije, v kateri se delavci povezujejo delovno, organizacijsko, tehnično ter je zanje značilna tudi prostorska povezanost. Samoupravno delovno skupino ustanovi delavski svet delovne organizacije na pobudo delavcev ter na predlog sindikalne organizacije. V času tiskanja časopisa, je delavski svet verjetno že sprejel predlog, koliko in katere samoupravne delovne skupine bomo ustanovili v delovni organizaciji.
Oblika delovanja samoupravne delovne skupine je sestanek.
Samoupravna delovna skupina se lahko skliče kot:
— zbor samoupravne delovne skupine. V tem primeru vodi zbor predsedstvo zbora (predsednik zbora je načeloma delegat delavskega sveta), ki usmerja razpravo, v sodelovanju z delavci samoupravne delovne skupine oblikuje sklepe ter vodi in podpisuje zapisnike o delu zbora.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kadar se delavci izjavljajo o posameznih predlogih ali samoupravnih splošnih aktih na zborih delavcev se šteje, da je sklep sprejet, če ga sprejme več kot polovica vseh delavcev v delovni organizaciji, razen če ni v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu določena drugačna večina.
—	proizvodni sestanek, kadar se delavci samoupravne delovne skupine dogovarjajo o konkretnem delu, o izpolnjevanju proizvodnega plana, o delovnem redu, o varnosti pri delu in drugih vprašanjih, pomembnih za njihovo delo. Ta sestanek vodi organizacijski vodja.
—	sindikalni sestanek, kadar se pojavlja v funkciji nalog sindikalne organizacije. Sestanek samoupravne delovne skupine, kadar se ta sestaja kot sindikalni sestanek, vodi član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, ki ga izvolijo delavci za mandatno obdobje.
Lahko se zgodi, da bo sestanek samoupravne delovne skupine, sklican za določen datum, v posameznih točkah dnevnega reda, opravil vse tri vloge: zbora delavcev, proizvodnega sestanka in sindikalnega sestanka, če bodo tako narekovale potrebe oz. dnevni red. Takrat ga bodo od točke do točke vodili predsednik zbora, organizacijski vodja in član 10 sindikata.
SKLICEVANJE SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN
Vodja skliče sestanke samoupravne delovne skupine po potrebi.
Obvezno pa mora sestanek sklicati, kadar:
—	zahteva sklic najmanj 5 članov samoupravne delovne skupine;
—	predstavlja sestanek zbor samoupravne delovne skupine;
—	zahteva sestanek predsednik zbora samoupravne delovne skupine;
—	zahteva sestanek delavec ali samoupravna delovna skupina, če niso v predpisanem roku dobili odgovora na vprašanje v zvezi s poslovanjem oddelka delovne organizacije;
—	obravnavajo vprašanja za katere je potrebna pred sprejemom odločanja z referendumom obvezna javna razprava;
—	odobravajo predloge pomembnih kreditnih pogodb za investicijska vlaganja, ki so potrebna za razširitev materialne osnove dela;
—	zahteva sestanek sindikalna organizacija;
—	zahteva sestanek glavni direktor.
VODJA SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE
v precejšnji meri od sposobnosti organizacijskega vodje, ki bo vodja SDS, odvisna uspešnost delovanja te nove, pravzaprav izpopolnjene oblike, samoupravljanja v delovni organizaciji.
PRIPRAVE ZA PRIČETEK DELOVANJA SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN
Za uspešno delovanje samoupravnih delovnih skupin bo potrebno že v decembru organizirati razgovore z vodji, na katerih bi se pogovorili o vseh podrobnostih za pravilno delovanje.
Tajništvo organov upravljanja bo za SDS v funkciji zborov preskrbelo potrebno gradivo, ki bo primerno oblikovano in razumljivo.
Za sestanke v funkciji proizvodnih sestankov bodo morali poskrbeti vodje in sami v dogovoru z vodstvom sektorja, za sindikalne setanke pa sindikalna organizacija, oz. njen odgovoren član izvršnega odbora.
Vnaprej bodo pripravljene tudi tiskovine za sklic sestankov in prav tako tiskovine za kratke zapisnike.
Mogoče bo na začetku potreben še kakšen sprotni nasvet, ali tudi sodelovanje strokovnega delavca, pa bodo kasneje ti sestanki delovali po utečenem redu in postali nepogrešljivi sestavni del našega delavnika, tako kot v drugih delovnih organizacijah, kjer smo se prepričali o uspešnosti takšne oblike samoupravljanja.
PRIHODNJIČ BOMO OBJAVILI SEZNAM SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN IN NJIHOVIH VODIJ.
M. Kralj
Linije za predprejo česane bombažne preje sedaj delujejo Možnost za doseg plana je večja
Vodja samoupravne delovne skupine je neposredni organizator dela, to je mojster, vodja izmene, oddelka itd. V primeru, ko bodo v eno samoupravno delovno skupino združeni delavci, ki jih vodita dva organizacijska vodja, se bosta z delavci dogovorila, kdo bo vodil samoupravno delovno skupino oz. kako se bosta pri vodenju menjavala (na leto, dve, ali od sestanka do sestanka).
Vodja samoupravne delovne skupine je odgovoren za sklic samoupravne delovne skupine, bodisi v funkciji zbora delavcev, proizvodnega ali sindikalnega sestanka. Sestanek mora sklicati v najprimernejšem času, tako da je čim manj moten redni delovni proces in da je čas sestanka racionalno izkoriščen.
Vodja samoupravne delovne skupine je dolžan obveščati samoupravno delovno skupino o tekočih vprašanjih poslovanja in samoupravljanja ter posredovati odgovore na postavljena vprašanja s prejšnjega sestanka. Nadalje je dolžan delavce seznanjati z informacijami o poslovanju in delu oddelka in delovne organizacije ter še o drugem, sprejemati predloge in mnenja posameznikov in jih usklajevati, ter obveščati in seznanjati delavce o pomembnejših družbenopolitičnih akcijah v delovni organizaciji.
Vodja samoupravne delovne skupine je dolžan na vsaki seji voditi zapisnik, ki ga podpiše vodja, predsednik zbora (če se je SDS sestala v funkciji zbora), član 10 sindikata (če se je sestala v funkciji sindikalnega sestanka) in v primeru zbora še overitelj.
Vodja delovne skupine in predsednik zbora samoupravne delovne skupine odgovarjata za izvršitev nalog, določenih s statutom. Vodja samoupravne delovne skupine in predsednik zbora SDS huje kršita delovno dolžnost, če vodja ne skliče zbora SDS v roku, ki ga določi sklicatelj zbora delavcev, ali če posreduje delavcem napačno informacijo ali ima namen posredovati delavcem napačna dejstva, ki vplivajo na odločitev delavca.
Iz vseh navedenih nalog lahko ugotavljamo, da ima vodja samoupravne delovne skupine pomembno in odgovorno nalogo za uspešno delovanje samoupravne delovne skupine Zato bo
V planskih izhodiščih se stališča vse bolj usklajujejo
V toku usklajevanja pred- - ■ toženega dogovora o teme-
G 0---------o
ljih družbenega plana občine Litija je bil na pobudo predsednika občinske skupščine Litija, Jožeta Dernov-ška, sklican razgovor v naši delovni organizaciji. Razgovora so se udeležili člani komisije za plan in razvoj, predstavniki delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Namen razgovora je bito skupno pretehtati utemeljenost pripomb delegatov delavskega sveta na nekatera dotočila dogovora.
Predsednik občinske skupščine je utemeljil, da je rast družbenega proizvoda, v katero smo z našimi pripombami podvomili realna in načrtovana na osnovi planov delovnih organizacij, ki so bili v avgustu letos ponovno preverjeni. Nadalje je navedel, da bodo nekatere po-
stavke v dogovoru (za krne' tijstvo, požarno varnost kra-jevne skupnosti in še nekatere druge) v predlogu zn' Žane.
Sprejeli so nekatere naŠe pripombe za dopolnitev dogovora, s katerimi bomo zagotovili izvajanje posameZ' nih določil tega. Splošna 'j1 skupna poraba se bosta P bali 10 % za realno rasU0 dohodka in se bosta nataa čneje opredeljevali sproti letnimi plani. Razgovor J bil koristen, saj so udeleže ci prepričali drug drugod o utemeljenosti trditev, veda pa v postopku dogov® . jan j a in usklajevanja n'v eni niti drugi ne morem0 celoti vztrajati na svojj-To je pa tudi namen usk g_ jevanja. Izpopolnjen d°S vor bomo prejeli v tem seču v sprejem delavske svetu.	iz zapisnik^
AKTUALNO
x_________
s
s
y
Plan za leto 1981 in kolektivni dopusti
Člani komisije za plan in programiranje razvoja so na sestanku konec meseca oktobra, poleg ostalega obravnavali tudi plan proizvodnje za leto 1981. Ugotovili so, da bo možno uresničevati zastavljene cilje — izdelati načrtovane količine bombažne kardirane preje, pri kateri smo •etos presegli plan. Pri ostalih prej ah bomo plan dosegli Pod določenimi pogoji.
Pri česani preji letos nismo dosegli načrtovanih količin, ker smo zamujali z yključitvijo linij za predpre-jo. Te sedaj delujejo in je doseg plana odvisen le od ustreznih številk. Enako velja za prejo iz umetnih vlaken. * v.
Za leto 1981 smo predvideli, da bomo mesečno izdelali 101,5 ton slabše mešanice in 107 ton boljše mešanice bombažne kardirane preje; predvideno ->2 ton bombažne preje ? 9E stroji; 58 ton bombažne česane preje; 300 ton Preje iz umetnih vlaken in . Jon efektnih sukancev, ce.bo od teh izdelano 20 ton nKnh številk.
potrebno zagotoviti tudi prodajo.
Poleg teh pogojev moramo zmanjšati še število menjav na strojih. S kupci moramo uskladiti tak proizvodni program, da bodo stroji polno izkoriščeni — to pa pomeni proizvodnjo večjih količin enake preje.
V pripravi je predlog, da prihodnje leto uvedemo delne kolektivne dopuste v poletnih mesecih. Praviloma bi se pričeli okoli 10. julija in bi trajali 3 x po 14 dni. Na dopustu bi bila hkrati ena od treh izmen, ostali dve pa bi v tem času delali le dopoldan in popoldan. S tem bi za mesec in pol ukinili nočno delo.
, N» OE predilnih s
°°m° morali za dose
v. doseči tudi plai hUrosti turbin, 55 ^m'n’ Te so sedaj lil se stroji še ut X ' scdaj začenjajo z čevanjem obratov, ne Pa predvideti more ^Pletov. Do začetka r Vn ’ to nc bi smelo bi
vprašanje.
Pri efektnih sukane
^ dosegu plan, če 1
sečn Vane8a vsaJ 20 preje n‘"jih.številk iz J • Zlasti za te t
Na vprašanje, na kakšen način lahko kolektivni dopust vpliva na doseganje planirane proizvodnje, nam je Niko Stamatovski, direktor proizvodnega sektorja odgovoril:
»Težko bi rekel karkoli določenega. Vsekakor bi morali popraviti planske obveznosti, letni plan znižati za pol meseca, kolikor bi ta dopust trajal. Vemo pa, da je bil potek proizvodnje zaradi neplaniranih dopustov, zlasti v poletnih mesecih tudi okrnjen, česar pa plan ni predvideval.
V času kolektivnih dopustov mora biti proizvodnja pri dveh izmenah v polnem teku. Torej, zaposleni teh izmenah v tem času ne bi mogli zahtevati daljšega dopusta. S tem bi dosegli tudi manjše število zaposlenih v rezervi. Z novostjo moramo uskladiti še uporabo počitniških domov. Delavci na kolektivnem dopustu bi imeli v tem času popolno prednost pri prijavljanju za letovanje v počitniških domovih. To usklajevanje bo zahtevalo še dosti drobnega dela — veliko je še odprtih vprašanj.«
Kako bi prihodnje leto delali oz. počitnikovali med kolektivnim dopustom:
Od ponedeljka — 13.7., do nedelje, 26.7. bi šla na dopust 1. izmena; v tem času bi delala prvi teden dopoldan 3. in popoldan 2. izmena, drugi teden obratno. Od ponedeljka 27. 7., do nedelje 9. 8. bi bila na dopustu
2.	izmena; prvi teden bi delala dopoldan 3. in popoldan
1.	izmena, drugi teden pa zopet obratno. Ko bi bila
3.	izmena od ponedeljka 10.8. do 23.8. na dopustu, pa bi delala prvi teden dopoldan 2., popoldan 1. izmena in drugi teden obratno.
Predlog je v pripravi, sprejeti bi ga pa morali do konca leta, skupno z letnim delovnim koledarjem.
Predlog delavnega koledar,ja v času kolektivnih dopustov
	15.7.-27.7.		27.7.-10.8.		10.8.-25.8.	
	dopoldan	popoldan	dopoldo	popolda	dopolda'	popoldan
n n delu 1. teden		2		1	2	1
no delu 2.teden	?	5	1		1	2
na dopustu	1. izmena		2. izme ia		. izmena	
Primerjajte! (cene veljajo od 1.10.1980)
Cena kardirane bombažne preje, št. 20, je 155 din za kg, za št. 60 pa 156. din — torej le za 1 dinar več pri 3 x manjši proizvodnji.
Pri česani preji (št. 20 je 163 din, št. 60 pa 168 din za kg) je razlika malo večja (5 din) vendar tudi ne zadošča.
Pri efektnih sukancih so večkrat cene za nižje številke višje od cen višjih številk.
In kaj pomeni »preja št. 20, ... 60« itd?
S številko določimo debelino preje. Številka 20 pomeni, da tehta 1 g 20 m preje (1 kg 20 km), številka 60 pa, da tehta toliko 60 m preje (1 kg 60 km), torej je ta trikrat daljša pri isti teži in zato tudi trikrat tanjša. Stroj pa več metrov kot more, ne more izdelati.
Ob dvajsetem delovnem jubileju so nam iz delovne organizacije KARPOS iz Krive Pa-lanke poslali plaketo, kot znak priznanja zasluge in prispevek k razvoju tega kolektiva. Za dolgoletno delovno sodelovanje in za sodelovanje na drugih področjih družbenega življenja in dela z njimi.
OBVESTILO LJUBLJANSKE BANKE, GOSPODARSKE BANKE
Ljubljanska banka, gospodarska banka Ljubljana, nam je pretekli mesec poslala pismo, naslovljeno na predsednika delavskega sveta, sledeče vsebine:
Dne 2.10.1980 smo vam poslali dopis, v katerem vas opozarjamo na sklepe izvršilnega odbora naše banke, ki določajo, da bo banka neporavnane obveznosti obravnavala kot element kreditne nesposobnosti pri dodeljevanju novih in podaljševanju obstoječih kreditov, kar še posebno velja za kredite za izplačilo osebnih dohodkov.
Glede na to, da se še vedno ne držite dogovorjenih rokov vračila kreditov za izplačilo osebnih dohodkov, vas obveščamo, da je kreditni odbor za naložbe v tekoče poslovanje, dne 9.10.1980 kljub nepravočasnemu vračilu kredita za izplačilo osebnih dohodkov za mesec avgust, izjemoma dovolil kredit za izplačilo osebnih dohodkov za mesec september, vendar je sprejel sklep, da tistim OZD, ki ne bodo vračale kredite za izplačilo osebnih dohodkov v roku, v bodoče ne bo dodeljeval novih kreditov za isti namen.
Upamo, da boste navedeni sklep dosledno upoštevali, da ne bi prišlo do nezaželenih težav ob izplačilu osebnih dohodkov.
Delavski svet je na seji dne 29. oktobra obravnaval navedeno pismo in ugotovil, da bo delovna organizacija, zaradi težavnega likvidnostnega stanja še imela težave s pravočasnim vračilom kredita. Zato naj se banko ponovno seznani s plačilno problematiko delovne organizacije.
Naša delovna organizacija je zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, prisiljena skoraj vsak mesec najemati premostitveni kredit pri omenjeni banki, s čemer omogočimo izplačilo mesečnih osebnih dohodkov. O vzrokih, zakaj nimamo obratnih sredstev, je obširneje pisano v prejšnji številki Litijskega predilca.
Za izplačilo mesečnih osebnih dohodkov potrebujemo 13 milijonov dinarjev, ki jih ne moremo pravočasno zbrati, ker je treba med mesecem poravnati tudi druge obveznosti, kot so anuitete in zapadle lastne menice, medtem ko nam kupci plačujejo račune večinoma le z menicami.
Pogoj, ki ga postavlja Ljubljanska banka, gospodarska banka, je za našo delovno organizacijo, razen izjemnih mesecev, neizvedljiv prav zaradi plačevanja z menicami, katere avalirajo druge delovne organizacije in jih banka ne odkupi. Kot rečno, bomo banko o našem položaju obvestili.
A. K.
Vremenska opazovalnica bo služila klimatskih naprav, saj bodo sedaj vplive.
mojstrom za uravnavanje lažje upoštevali zunanje
V hišici je higrograf, ki meri in beleži procent relativne zračne vlage, termometer in termograf pa meri in beleži zunanjo temperaturo. Kasneje bomo montirali še barometer.
Takšno luknjo je na vetrobranskem steklu naše »katrce« naredila granitna kocka, ki jo sicer uporabljajo za tlakovanje cest, da bi bila vožnja varnejša. Sprožila se je izpod koles mimovozečega tovornjaka, ko jo je ta povozil v trenutku srečevanja. Naš Zvone jo je, na veliko srečo, odnesel le z lažjimi praskami. Kaj bi bilo, če bi kocka priletela le 1 cm bolj na desno?
Iz splošnega združenja tekstilne industrije
Izvršilni odbor Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije je 9. septembra razpravljal o poslovnih rezultatih te panoge v prvem polletju. Menil je, da so bili razmeroma ugodni, glede na stanje oskrbe z repromaterialom da pa je pričakovati v drugem polletju večje težave. Tekstilna industrija se je racionalno obnašala tudi pri delitvi dohodka. Osebni dohodki so razmeroma nizki in glede na visoko povečanje živ-Ijenskih stroškov se predlaga povišanje osebnih dohodkov v skladu z izboljšanimi rezultati. Delovne organizacije si zelo prizadevajo za izvoz, v katerem pa imajo praviloma nižji dohodek. I o pa ne bi smelo ovirati doseganja normalnih osebnih dohodkov, zato se predlaga korigiranje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkov v I. 1980.
Omejitev porabe deviznih prilivov na 60% povzroča tekstilni industriji hude probleme. Odbor se je zavzel za to, da bi predvsem delovnim organizacijam, ki imajo predilnice dovolili uporabljati več deviznega priliva. Menil je tudi, da bi morala konfekcijska industrija več izvažati, kar bi omogočilo boljšo oskrbo z devizami v celotni reprodukcijski verigi tekstilne industrije. O tem so sklenili sklicati sestanek predstavnikov konfekcijske industrije in izvoznikov.
izdelal tekstilni inštitut v IV bom, je izvršilni odbor oh naval vprašanje nočnega zena in ugotovil oziroma „ lagal:
—	pristop k odpravi nočnega dela žena ni organiziran,.ker terja preveč sredstev, zato vsakdo rešuje problem nočnega dela po svoje;
—	izredno visoke investicije predvsem v predilnice, tkalnice in plemenitilnice, kjer nočno delo žena še obstoja, terjajo maksimalno izkoriščanje kapacitet, kar opravičuje nočno delo žena;
—	obstoja pa nasprotno mnenje, da so tudi v drugih industrijah drage naprave, ki Pa se ne izkoriščajo tudi ponoči;
—	vsekakor bi morali žene osvoboditi naporov nočnega dela ter bi se ga moralo post n' poma v naslednjem srednjeročnem obdobju opuščati, in vest1' cijski programi za investicij1-morajo upoštevati tudi ta vidik-Prizadevati si je treba tudi za namensko pridobivanje bane n ih kreditov za odpravo noe nega dela žena;
—	kjer nočno delo žena 'V odpravljeno, je treba poskrbe za izboljšane delovne pogbb (transport, prehrana, dodatk'* razsvetljava klime itd.); ,
—	kazalo hi proučiti kako izvaja konvencija o nočnem du lu v drugih državah;
—	v primeru pomanjkanj kapacitet bi morali zaintcrc^ rani porabniki preje in tk1,n v pristopiti k sovlaganju src’LL.l-za razširitev kapacitet kot ‘ domestilo za odpravo nočneg
dela;	Jh se
—	v nekaterih pri men
je nasprotovalo ukinitvi nljjj nega dela žena, ker so odp' nočni dodatki na OD.
GOSPODARSKI V h:s^/g|l
POŠKODBE V SEPTEMBRU IN OKTOBRU
POŠKODBE V MESECI' SEPTEMBRU 1980 Marjan Klemenčič, transportni delavec, se je peljal z mopedom z železniške postaje I-itija proti Predilnici Litija. Ko je na križišču zavijal v levo. ga je zaradi izsiljevanja prednosti podrl voznik osebnega avtomobila Pri padcu si jv poškodoval gleženj leve noge.
Stanislav Zewell. valjčkar-.iertnenar. se je peljal z vlakom ' službo. Na železniški postaji Litija je izstopil iz. vlaka in šel Po peronu proti izhodu Nenadoma mil je postalo slabo in !e padel po asfaltnem peronu 111 si pri padcu poškodoval zadnji del glave.
Po končani montaži nvlon mreže na filter napravah v od-ovlku OE predilnice, je Franc j-'ven. valjčkar-jermenar. po 'vstvi zlezel v jašek klimatskih naprav, odpri je vrata in opazoval delovanje, pri tem pa sp jv z desno roko držal za okvir vrat. Takrat pa so se "ata zaradi pritiska sama zaprla in mu poškodovala s| edinec desne roke.
'-»reti Urbanija, snemalka od*>SOX ' vfektni sukalnici. je i >r|Vl|a*a P'Ti o 'z navitka. Pri shranjevanju vrhnje plasti ovitka je uporabljala nož. ki *p spodletel in jo vrezal \ stanec leve roke tiu *Kin Fortuna, voznik \ .‘»»jem transporiu. je z sinf41 .J1'11' vozilom vozil bale kvi m ' imvdmešalnico vla-u: \ ‘V* ovinku je zaradi večje hlk 1,8,1 paglo zavrl, z desno da ° *’ia jp hotel zaščititi hale. viru’* 'i l)ar*lv naprej. Med za-l)rit".lt:li" 11,11 i‘‘ prednja bala ol> ISI'la komolec desne roke
*U„dnv'd n°	'n S8 P°-
liablr1 . 'ujatranjevanjem em-ken ' lz_hale sintetičnih vla-
k
iv Stanislč
služev i olunl81av Koci. po-n^^^ .mikahnkov. z desno ga i za. konec pločevinaste-vst r,;,a1 Pri tem se je ranil M»palo desne
noge
Štefka Simončič, čistilka strojev, je med rednim čiščenjem na prstančnem stroju z medeninasto kljukico odstranjevala bombažno vlakno, navito okoli gredi raztezala. Nenadoma je poškodovanki kljukica spodletela in je zato zadela z desno roko oh rob jeklene vzmeti ročice raztezala, ki ji je ranila hrbtišče desne roke.
Nedeljko Lovič. transporter preje in predpreje. je nakladal zaboj s cevkami na ročni viličar. Pri dvigu zaboja se je vrezal v pločevinasti trak zaboja.
Veronika Skobe, čistilka, je vozila s kolesom za avtobusom. ki je pripeljal delavce iz. Zagorja. Ko je avtobus ž ustavil in je zavijala s kolesom proti kolesarnici, je avtobus naenkrat začel voziti vzvratno in zadel delavko, ki je padla in si poškodovala desno ramo.
POŠKODBE V MESECU OKTOBRU 1980
L JOŽEFA POTISEK, previ-jalka, je rinila voziček, na katerem je bil pločevinasti zabojček napolnjen z navitki po vodilu klasičnega previjalnega stroja. Pri tem ji je padel na-vitek iz zabojčka na nart leve noge in ji ga poškodoval.
2.	LJUDMILA KOLEDNIK, sukalka, je hotela na sukal-nem stroju z dvojnim zasukom povezati pretrgano nit. Ko je pritisnila z roko na zavoro, ji je spodletelo in je s palcem leve roke zadela ob trak za pogon vreten in si ga poškodovala.
3.	STANISLAV AJDO NI K. vzdrževalec strojev v predilnici bombaža, je čistil prstančni predilni stroj. Ko je ležal pod strojem, mu je padla v oko smet (nečistoča), ki je čez 2 dni povzročila reakcijo (vnetje) očesa.
4.	Pri nadzornem obhodu je JANEZ ZUPANČIČ, vodja izmene v čistilnici bombaža stopil na rob parketnega poda in si zvil gleženj desne noge.
5.	ZVONE KONČINA, šofer se je z avtomobilom vračal iz službenega potovanja iz Kranja. Na odseku ceste Dol—Dol-
sko se je srečal s poltovornjakom. Ta je povozil granitno kocko, ki je odletela izpod njegovih koles v vetrobransko steklo službenega avtomobila in ga razbila. Drobci stekla so mu ranili, oz. poškodovali obraz.
A. Krhlikar
Zdravstveni pregledi slušnih organov z avdiometrijskimi meritvami v delovni organizaciji nemoteno potekajo. Zdravnik medicine dela, dr. Čadež med pregledom ugotavlja splošno zdravstveno stanje in po potrebi izpira ušesa pregledanim delavcem. Ob zaključku preventivnih pregledov bo izdelal strokovno analizo, ki bo objavljena v našem glasilu.
ODŠLI
ODŠLI V MESECU OKTOBRU 1980
7.10.1980	ANTON SOBOČAN, Šmartno, Vrata 2, transport, odhod v JLA.
7.10.1980	JANEZ AVBELJ, Litija, Ul. 25. maja 1, predpre-dilnica 2. izmena, odhod v JLA.
8. 10. 1980 LEOPOLDINA JE-RAJ, Litija, Prvomajska 2, predilnica bombaža 2. izmena, upokojitev.
10. 10. 1980 ANA ŠTUHEC, Litija, Trg na Stavbah 6, predilnica sintetike L izmena, upokojitev.
15.9.1980	ISMIRA HUSA-NOVIC, Trbovlje, Kolodvorska 15, predilnica bombaža 3. izmena, izključitev.
14. 10. 1980 MARTIN BOLTE, Litija, C. kom. Staneta 18, predpredilnica 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavca.
14. 10. 1980 ANA RENKO, Litija, Ul. solidarnosti 3, sukal-nica L izmena, upokojitev.
30.9. 1980 STANIKA ANTIČ, Litija, Kidričeva 64, predilnica bombaža 2. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke.
16. 10. 1980 MARIJA MARKOVIČ, Litija, C. kom. Staneta 14, predilnica bombaža 3. izmena, upokojitev.
25. 10. 1980 VINKO BERČON, Šmartno, Jelša 5, predpredilnica 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavca.
31.10.1980	LJUDMILA ANTONIČ, Litija, C. kom. Stane-
ta 14, sukalnica 2. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke.
31.10.1980	MARTIN STRAŠEK, Litija, Prvomajska 2, proizvodni sektor, pismeni sporazum — odpoved delavca.
31. 10. 1980 ANICA NOVŠAK, Litija, Trg na Stavbah 3, sukalnica 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke.
31.	10.	1980 LJUDMILA
ŠTEMPIHAR, Šmartno, Ustje 2, sukalnica efektn. sukancev, upokojitev.
DELAVKI, PREMEŠČENI NA DRUGA DELA IN NALOGE V MESECU OKTOBRU 1980
20.10.1980	KATA PRIMC, snemalka kopsov, zbiralka cevk pri zbiralnici cevk;
15. 10. 1980 ANI POVŠE, vodja knjigovodstva OD, analitik dela in nagrajevanja, v kadrovsko-splošnem sektorju.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 10. 1980 zaposlenih 1081 delavcev, od tega 739 žensk in 342 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je bilo 38 mladoletnih oseb. Zanimivost tega meseca je, da nismo zaposlili nobenega novega delavca.
M. ŠRAJ
KDAJ NA SODIŠČE?
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Spori o delovnih terjatvah, ki izhajajo
iz delovnega razmerja
Pri denarnih terjatvah, ki izhajajo iz delovnega razmerja velja, da delavcu ni potrebno, da bi terjatev zahteval najprej pri pristojnem organu v delovni organizaciji, ampak lahko svojo terjatev zahteva neposredno preko sodišča. Tudi ni potrebno, da delavec uveljavlja terjatev v 30-dnev-nem roku od dneva, ko je prejel dokončno odločbo o svojem zahtevku. Vsekakor pa mora delavec zahtevati terjatev preden je zastarana. Zakon o združenem delu določa za denarne terjatve iz delovnega razmerja zastaralni rok 3 leta. Po preteku tega roka delavec pred sodiščem ne bo uspel, če delovna organizacija poda ugovor zastaranja.
I.	Spori o plačilu osebnega dohodka
Delavcu za njegovo živo in minulo delo pripada osebni dohodek, ki se izračuna po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu o delitvi osebnega dohodka. Delavec lahko zahteva varstvo svojih pravic v delovni organizaciji ali pred sodiščem združenega dela, če meni, da je pri izračunu osebnih dohodkov prišlo do razlike zaradi tega, ker niso bila upoštevana vsa merila in osnove, kakor tudi, če je pri izračunu osebnih dohodkov prišlo do računske napake, zaradi katere je prikrajšan. Delavec lahko pred sodiščem uveljavlja tudi, da njegova dela in naloge niso pravilno sistemizirana oz. da so premalo ocenjena. To pa lahko stori le takrat, ko prejme odločbo o razporeditvi na delo, v kateri je določena njegova točkovna vrednost del in nalog in rok za ugovor. Če delavec proti taki odločbi ne ugovarja, ta postane pravnomočna in je delovna organizacija ne more spremeniti, razen pri novi razporeditvi ali ob spremembi samoupravnega sporazuma. Po našem mnenju pa ima delavec lahko zaradi takšne odločbe, če je nezakonita, kljub pravnomočnosti, denarni zahtevek zaradi prikrajšanosti pri osebnem dohodku, ki ga lahko pred sodiščem uveljavlja.
Kljub temu, da delavec lahko uveljavlja svojo denarno terjatev naravnost pred sodiščem združenega dela, se takšne zahteve primarno re-
šujejo pri delovni organizaciji. Sodišča združenega dela namreč predloge z denarnimi terjatvami v primerih, ko delavec ni najprej zahteval varstvo pravic v delovni organizaciji, odstopijo v reševanje pristojnemu organu v delovni organizaciji. Pri tem se šteje dan, ko je delavec vložil zahtevo pri sodišču, za dan, ko je delavec vložil zahtevo pred pristojnim organom v delovni organizaciji.
II.	Spori o denarnih nadomestilih
Denarna nadomestila osebnega dohodka pripadajo delavcu za različne vrste izostankov z dela kot so redni dopust, izredno plačani dopust, študijski dopusti, bolezenski izostanek, porodniška, izostanek zaradi vojaških vaj itd. Denarna nadomestila osebnega dohodka za odsotnost z dela pripadajo delavcu po zakonitih prednisih, samoupravnih sporazumih in pravilniku o delovnih razmerjih. Višino denarnega nadomestila za različne vrste odsotnosti z dela gredo delavcu po osnovah in merilih, ki jih določa samo-unravni snorazum, zato za ta nadomestila velja vse, kar smo povedali v prejšnji točki.
Tudi v teh primerih lahko delavec zahteva varstvo svojih pravic, če gre za denarno terjatev, ali pa kadar gre za samo upravičenost do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila.
Pri vseh vrstah izplačanih nadomestil lahko delovna organizacija zahteva vračilo izplačanih zneskov nadomestila osebnega dohodka, če se naknadno izkaže, da so bila neupravičeno izplačana. V praksi je najpogostejši zahtevek delovne organizacije za vračilo izplačanega nadomestila osebnega dohodka v času bolniškega staleža, če je bolniški stalež delavca delovne organizacije zakrivila tretja oseba. Ta zahtevek se uveljavlja proti tretji osebi, zato delavec, ki mu je bilo nadomestilo osebnega dohodka izplačano, ni neposredno prizadet. Seveda pa prihaja do tega, da v nekaterih primerih tretja oseba, ki je povzročila bolniški stalež delavca, živi z njim v ekonomski skupnosti ali je z njim v ne-
posrednem sorodstvu. V takšnem primeru je zaradi vračila nadomestila osebnega dohodka, izplačanega za čas bolniškega staleža, posredno prizadet tudi delavec, ki mu je bilo nadomestilo izplačano, zato je izterjava izplačane boleznine v takšnih primerih moralno vprašljiva, čeprav je zakonita. Povdariti pa je treba, da skupnost socialnega zavarovanja zahteva vračilo izplačane bolniške zaradi poškodbe po tretji osebi, če je bolniški izostanek trajal več kot 30 dni. Izostanek z dela do 30 dni namreč krije delovna organizacija.
III.	Spori zaradi
jubilejnih nagrad
Delovna organizacija podeljuje delavcem za 10, 20 in 30-letno delo jubilejne nagrade. Način podeljevanja nagrad in pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati, da so upravičeni do nagrade, določa pravilnik o razporeditvi sredstev sklada skupne porabe. Razlikovati je treba izpolnjevanje vseh pogojev za pridobitev nagrade, ki jo določa pravilnik in dejansko možnost, da se nagrade tudi podelijo. Sredstva za jubilejne nagrade je namreč treba v skladu skupne porabe zagotoviti že 1 leto pred njihovo podelitvijo. Ce teh sredstev ni zagotovljenih, potem delovna organizacija jubilejnih nagrad ne more podeliti. Torej ne moremo govoriti o nekakšni pravici do nagrade, ker je nagrada od-
visna od tega, ali bo na razpolago dovolj sredstev. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja se lahko zgodi, da v skladu skupne.porabe ne bo dovolj sredstev za podelitev jubilejnih nagrad. Če pa ima delovna organizacija sredstev za podelitev jubilejnih nagrad dovolj, potem je dolžna zagotoviti' da jubilejno nagrado prejmejo vsi delavci, ki so do nje upravičeni. Delavec, ki izpolnjuje pogoje za podelitev jubilejne nagrade, jo torej lahko zahteva le, če je na razpolago dovolj sredstev in če delavski svet sprejme sklep, da se bodo nagrade podeljevale, ker je bilo eno leto prej razporejenih dovolj sredstev v skladu skupne porabe.
Sporov o jubilejnih nagradah v Predilnici Litija do se; daj ni bilo, med drugim tudi zato, ker smo vsako leto v ta namen v skladu skupne porabe zagotovili dovolj sredstev. Vprašanje pa je, če bo to mogoče tudi v prihodnje.
Če torej sredstev za jubilejne nagrade v skladu skupne porabe ne bomo mogli za_gj£ loviti, je delavcu tudi sodisce ne bo moglo podeliti. Delavec torej lahko zahteva varstvo pravic v delovni organizacij ali pred sodiščem združeneg dela le v primeru, če ni dob)1 jubilejne nagrade, pa je bi do nje upravičen, ob predp0-stavki, da so bila v skladij skupne porabe eno leto PreJ za ta namen zagotovljena sredstva. Te ugotovitve velj
jo tudi za izplačilo regresa z letni dopust in odpravnin delavcev ob upokojitvah.
Odškodninske terjatve delavcev zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Načine prenehanja delovnega razmerja smo obravnavali v prejšnji številki Prcdilca, kjer so bili poudarjeni spori o prenehanju delovnega razmerja. Pri teh sporih je šlo za to, da se delavcu prizna lastnost delavca v združenem delu, kadar mu je zaradi nezakonitega ravnanja delovne organizacije prenehalo delovno razmerje.
hanja delovnega razmi lahko delavec uveljavlja čilo odškodnine za čas, kt bil zaposlen. Višina odško, ne je v tem primeru dena nadomestilo zaradi prikra nja vseh pravic, ki grede delovnega razmerja. V r vrsti lahko delavec zaht Plačilo osebnega dohodka bi mu šel v času, ko je nezaposlen, hkrati pa tudi, ga delovna organizacija v t času prijavi pri zavodu za cialno zavarovanje in zanj j
ča vse prispevke. Delavec D ■ ko uveljavlja tudi škodo, jo je imel zaradi neizkorisc nega letnega dopusta, regre-za letni dopust itd. Navad se odškodninski zahtevki lavca zaradi nezakonitega P' nehanja delovnega razme .J uveljavljajo hkrati z *7-I?, je-janjem akta, s katerim je lavcu prenehalo delovno 1 merje, možen pa je tudi mostojen odškodninski z, „cj vek. V teh primerih delaje navadno ne zahtevajo v. gjji, pravic v delovni organi#1 ampak se neposredno °b. jejo na sodišče. Kakor P.nvnih narnih terjatvah iz razmerij, velja tudi za od* ^ ninske terjatve zastaram1 je 3 leta, razen v primerih, K ey-prenehanje delovnega ra jeja-ja nastalo s kaznivim njem odgovorne osebe lovni organizaciji.
Nadaljevanje prihodnji Kaplja Milan, dipl-tUf'
f Objavljamo oglas firme, ki jv naknadno finančno podprla | ki je liilo pri nas v mesecu maju.
organizacijo 4. zveznega tekmovanja prediv, k
zelo primerno
za široko in različno uporabo
Tesno praktično sodelovanje kvalificiranih znanstvenikov, inženirjev in praktikov, je privedlo k razvoju programa vlaken DOLAN. Družba Hoechst AG je edini proizvajalec kemičnih vlaken, ki nudi mokro in suho predena akrilna vlakna.
Tako je uporaba DOLANA v različnem obsegu. Na primer DOLAN program za pohištvene tkanine, z DOLANOM 44, novim nesvaljka-jočim tipom za plosko tkanino in DOLAN 31, posebno vlakno za visoko
kvalitetne velurje.
DOLAN seje izkazal v sledečih uporabnostnih področjih:
• dekorativne tkanine • posteljne odeje • pohištvene tkanine S pletenine • markis tkanine • talne preproge vsekakor s klasičnimi prednostmi DOLANA: lepota, sposobnost za večjo uporabo in lahkotno vzdrževanje.
Poleg DOLANA izdeluje Hoechst AG svetovno znano vlakno TREV1RA in viskozno vlakno DANUFIL - izbira skupaj 400 variant vlakna. Pogovorite se z nami, če gre za vlakna.
Izrabite naš know-how, izkoristite
(lola ii
naše spodbude.
HOECHSTAG Frankfurt/Main, BRD.
Kaj je rekreacija in zakaj ?
S;i nut beseda »rekreacija« je latinskega izvora in pomeni aktivni počitek. S to aktivnostjo si človek obnavlja pri delu uporabljeno psihofizično energijo ter sprosti porušeno ravnotežje v svoji naravi. Razvoj proizvajalnih sil je sprožil večjo produktivnost in s tein znatno povečal prosti čas v katerem se človek rekreira. V preteklosti je bil prosti čas in s tem rekreiranje privilegij vladajočih družbenih razredov. Sedaj pa postajamo tega vse bolj deležni tudi vsi člani sodobno razvitih družb.
Zelo težko je v nekaj stavkih opisati predmet, cilje in naloge rekreacije. V tem sestavku opredeljujem športno rekreacijo, ki nam je v naši delovni organizaciji najbolj »poznana« in priljubljena. S športno rekreacijo v kratkem času dosežemo za-željene cilje, hkrati pa je ne-kašna desna roka preventivni medicini. Tega se še premalo zavedamo in premalo poznamo delovanje človeškega organizma.
Za rekreacijo so se začele zanimati razne znanosti, ki iim je predmet človek (psihologija, sociologija, medicina, geranto-logija in druge). Strokovnjak na področju psihologije pravi, da je športna rekreacija igra v obliki športa in v sedanji stopnji civilizacije vmesna postaja med delom in počitkom — spanjem. Sociolog pravi, da je športna rekreacija svobodna in neplačana aktivnost, ki človeku neposredno prinaša zadovolj-
l
stvo. Gerantolog meni, da je športna rekreacija svobodna in neplačana aktivnost, ki človeku neposredno prinaša zadovoljstvo. Gerantolog meni, da je športna rekreacija naravno zdravilo proti staranju za pomlajevanje in podaljševanje življenjske dobe. Medicina pravi, da je športna rekreacija korektor funkcionalne sposobnosti človeškega organizma. Najbolj razumljivii in vsestranska pa je definicija, da je rekreacija tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestrano razvito osebnost. Ta definicija nam pove, naj k rekreaciji ne prištevamo tistih aktivnosti, ki po svoji naravi niso redne in organizirane in ne delujejo rekreativno ali pa prinašajo družbi in posamezniku .škodo. Z najrazličnejšimi aktivnostmi se lahko
Fotografija Litije pred več kot dvajsetimi leti. Foto: Jože Zupančič — (reprodukcija s panoja na razstavi — foto: M. M.)
sprošča prenapete mišice ali prerazdražene živce, oblikuje aparat za gibanje, izostruje čutne sposobnosti, obnavlja izgubljeno telesno in duševno energijo, kar kaže, da so sprostitev, obnova in oblikovanje elementi, ki rekreaciji določajo vsebino.
Aktivnost pa so sredstva, s katerimi dosegamo te elemente — cilje. Torej cilji rekreacije so predvsem sprostitev, obnova in oblikovanje s katerimi dosežemo, da je človek, ki se ukvtirja s športno rekreacijo
Ob letošnji proslavi krajevnih skupnosti levi in desni breg so odkrili spominsko ploščo učitelju in publicistu Jožetu Župančiču. Minilo je deset let od njegove smrti. Ob 'tej priliki je bila odprta tudi razstava o njegovem delu. Na razstavi je obiskovalec lahko
šole Šmartno na razstavi
sposobnejši za doseganje večje produktivnosti. Pa ne samo produktivnost, gre tudi za to, da bi bil človek tudi takrat ko ne dela srečen, da bi bil z mo* talnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in akti' ven član družbe. Seveda mora* mo razumeti, da športna rekrč' acija nima neposrednega odnO' sa v smislu gospodarskega pri' dobivanja. Nasprotno, celo tro* ši še posebna sredstva prid0' hijena z delom, vendar so 10 majhna sredstva, ki ne pred' stavljajo obremenitev delovnm organizacij, vendar pa moramo vedeti zanje. Ena od funkcij rekreacije v sedanjem času Py nas je tudi zadovoljitev druZ' beniji interesov. Pri tem grt predvsem za ustvarjalno del°’ za produktivnost, za fizičn sposobnost, za zdravje in nazadnje za obrambno spos nosi.	...
Interes za športno rekreacij ne sme biti samo posameze,^' marveč interes vseh osrtovn družbenih institucij, to jc. cj. žine, šole, delovne organih je, KS idr.	ji
Premalo smo naredili v j. delovni organizaciji za orgtf zirano športno rekreacijo. goje i mttmo še kar dobre, dar nimamo dovolj usposo > n ih ljudi, da hi hitro in v krat ^
flC
zob-
časti to aktivnost poživili
■	•, stot"
kiij osnovnih korakov je
jenih in mislim, da m°rarrl^ji korake pospešiti, da bodo
/f1
in da jih bo več.
Sporočite svoje želje ' ;.(,|i športno rekreacijo urL‘<*"_„iiC
,’is<
l itijskega predilea.	/ii'
želje dajte v skrinjico ah I .(|)y. vrtite i ut. tel. številk« 7 Matic Malenšek).	„
Janez lla..|>"»1"'