Razne stvari. Iz domačlh krajer. Osebne vesti. DavCni nadzornik dr. 0 p u s t i 1 iz L;utomera je prestavljen k okraj. glavaratvu v Slovenjgradec. — K okraj. glavarstvu v Konjice ja pndeljen k davčnemu oddelku fiaančni konopist dr. Fr. Stoschir. Prideljen mu je davčni prakt. Tschepin. lz pošte. V Maribor so prestavljeni: poStni tficijal Jurij Miihlbacber v Celju in pcštna asistenta Adalbert P u č e 1 i k na Zidanemmostu ter Ivan V o g 1 a r iz Lipnice. PoStni asistent Karol Strauss je prestavljen iz Zidanega mosta v Celje. — Poštni upraviteljici Idi M a r t i n c v MoSkanjcih je podeljeno mesto poštarice v Lučanah. — Poslnim asistpntom so imenovani siedeči gg. praktikanti: Ferd. Schweininger v Mariboru za Selzthal, Štefan Fritz v Ptuju za Gleiebenberg in Eduard R o 11 e r v Mariboru za Zidanimost. Mariborske novice. V Mariboru bodo postavili spomenik nekdanjega župana mariborskemu Aadr. Tappeiner. Spomenik bcdo postavili pred »šparkasso«, katero je on ustanovil. Vremensko hisico, ki stoii zdaj na tera prostoru, postavijo na drug prostcr. — V torek, dne 13. t. mes. je ukradpl v neki gostilni delavec Franc Cerer iz Št. Jurija ob Pesnici svojemu tovarišu srebrno uro. To ho opazili drugi gosti, ki so zasledovali tatu. Ta pa je potegail nož ter je bližajega zasledovalca precej ranil. Corerja 30 izročili okrožai sodniji. — V ponedeljek, dne 19. okt. zvečer je ukradel predrzen tat izložbeno okno pri filijalki F. v dravski ulici. V oknu }e bilo 25 ur budilnic, ki so vredne okoli 56 kron. — Aoa AleS, dekla M. Jekovca v Studencih, je hotela odpotovati v Belopeč na Kranjsko, kjer je doma. Ko je odšla. zapazi njena gospa, da ji manjka zlata ura. Na sumu ja imela deklo, da jo je ukradla ter je bila ista aretirana na južnem kolodvoru, ravno ko se je hotela odpeljati. Drugi dan jc nasla Jekovec uro, katera je padla za postelj A!eS, katero je polcija že oddala sodniji, so izpustili. Shod političn. društva nPozor" na Ptnjski gori. Gospod dr. Aaton Brumea, odveinik v Ptuju nam piSe: VaS poročevalec 0 shodu polit. društva »Pozor« na Ptujski gori me je v jednem delu mojega govora napačno razumel. Jaz nisem trdil, da je slučfcj BratuSa v teku 25 let že drugt s!u5sj justicne zmote, ker jaz justičnih pomut naSih sodišč n mara v statističnem pregledu. Jaz sem slučaj Leopold Grossmana le radi tega omenil, da dokažem slični načia postopaaja dotičnih preiskovalnih sodnikov iz prej^ne Waserjeve in iz sedanje Gleispachove dobe, ki so se jako skrbno brigali za tiste okolnosti in dokaze, kiobtežujejo obdolženca, niso) se pa brigali z jednako skrbncstjo (§ 3. k. z. za tiste okolnosti in dokaze, ki govore za obdolženca. Slučaj Laopold Grossmana, kojega sem osebno poznal, mi je baš radi tfga ostal tako dolgc v živem spominu, tako da sem ga zbog jednakosti zasnovanja, teka io svrSetka pravde deval v primero s slučajem Franc Bratuše, katerega osebno ne poznam. Nikakor pa nisem trdil, da se med tema slučajema niso vr-Sile Se druge obžalovanja vredne justične pomote bodi si v Waserjevi ali v Gleispachovi — eri. OdliCnim spoStovanjem udani dr. Anton Biumen. Shod na Dobrni. V zadevi shoda na Dobrni nam piSe g. Žčkar: Pred nekaterimi dnevi mi je povedal g dr. Dačkodež. vzbornici, da sva povabljena, naj poročava na Dcbrni prihodnjifi enkrat in sicer gosp. dr. Dečko 0 deželnem, jaz pa 0 državnem zboru. Odgovoril sem: »Meni je nemogoče ob tem času, kedar zboruie deželni ali državni zbor, pnhajati na shode. Toliko opravil se rai nabere za čas, ko pridem iz Dunaja ali Gradca domu, da je komaj dovrSim do trenutka, ko moram zopet oditi v Gradec ali na Dunsj Ob času, kadar ni zasedanja deželnega au državnega zbora, se pa vsikdar rad odzovem vsakemu povabilu, 6e me kaj izrednega ne zadržuje.« Ko sem pozneje čital v časnikih, da pridem na Dobrno k shodu, sem v zgornjem smislu naznanil, da mi ni mogoče priti. V tera cbziru se mi pač ne more očitati, da bi bil zanemarjal svoje poslanske dolžnrsti; saj sem priSel na več kakor 40 politi&nih išhodov tudi v tiste kraje, kjer \e bilo pričakovati, da mi vtegnejo »ustrojiti mojo SuSterSičj^nsko kožo«, kakor piSe »S'ov. Narod«. — J. Žičkar. Mariborske porotne obravnave. Pred porotniki se bodo zagovarjali: 17. novembra Gencv^ ia Bračič zaradi tat?ine in goljufiie (predsednik vižji dež. scdoi svetnik Vcušek); dne 21. novembra Jan. Drewenschegg, Norb. Jahn, Wilh. Blanke in Ignac Spritzey zaradi prestopka tisk. zak. vsled tožbe Julijane Mustafa (predsednik dež. sodni svet. Morocutti). Pri zadnjein porotniskem zasedanju preložena obravnava proti Francu Mlaker zaradi uboja pride tokrat na vrsto. Iz sloven. slovstva. V tiskarni sv. Cirila je izSla v krasni obliki knjižica »S v. Pavel, apostolnarodov. Spevoigra z deklamacijo in živimi podobami«, obsezajoča 52 strani. To ie ponatis glediščne spevoigre, katero so vprizorile s petjem in zelo mičDimi živimi p"dobami gojenke v zavodu Solsk;h sotter v Št. Petru niže Maribora dne 20. apr. 1902. Besedilo je zložila čast. šolska sestra Melanija Plonder iz istega zavoda, napeve pa je zložil veleS. g. Fran Grabner, kapelan v Lučanah. V knjižici je sedem prav ukusno izdelanih samotiskov, posnetih po f jtografiji živih podob imenovane predstave. Knjiga je posvečena premilostl. knezoSkcia lavantinskfmu, dr. Mih. Napotniku. nZgodovinsko društvo za Sl. Štaj." J6 imelo dne 6. vinotoka odborovo sejo. Iz poročila tajnikovega }e razvidno, da se je (glasflo doslej — z ozirom rja naše tesne razmere — povoljno Stevilo rednih in pod- pornih udov. Vendar se zdi, da so naSi zagrizeni sovražniki mncgj bolj sprevideli važnost tega druStva, kakor je sklepati iz strastnih izbruhov »Marburger Zeitung« (štev. 67.) in »Grazer Tagblatt-a« (4t. 153). So pač Ijudje, katerim je pamet in pravica neznana stvar. Ugonobiti nas hočejo gospodarsko, pritiskajo nas na steno v narodnem oziru, ne privoSčijo nam Sol, tudi iz znanstvenega polja nas hočejo potisniti, le da bi nas lažje črnili kot divjake. Zlasti zgodovina je ono polje, iz katerega nas hočejo izpodriniti, da nam tako zaduše vsako samozavest in spodmaknejo pravico do obstoja na lastni grudi. Zatorej \e >Zgodovinsko društvo« ena najvažnejših kulturnib naprav v druStvenem in zaanstvenem življenju Stajerskih Slovencev. Le škoda, da se že pred 30 leti ni kaj takega ustanovilo. Zatorej na noge sedaj, bije že enajsta ura! Novemu društvu lahko pomaga vsak, naj si bo kmet ali delavec, učitelj ali duhovnik, trgovec, obrtnik ali uradnik. Kdor ne more pristopiti kot redni ud (5 K na leto ali 100 K za vselej), pristopi lahko kot podporni ud z manjso svcto, ali poSlje kako najdeno starino, ali vsaj poroča 0 starinskih najdbah in narodopisnih posebnostih svojega kraja. Koliko znamenitih reči Se tiči skritib, koliko se jih vnifii, koliko jih pride v roke tujeem, ki se za naSo proSlost bdj zanimaio kakor mi sami! DruStvo ima za daljno bodočnost velik načrt, zatorej mu, rodoljubi, priskoCite na pomoč, da doseže tri sedaj najnujnej5e reči: da si nabavi potrebnih prostorov, da začne izdajati slovstvena dela ter začne kopati na nekaterih zgodovinsko važnih krajib. — Denarni prispevki se pošiljajo advokatu g. dr. R. PipuS-u, predmeti za rauzej in knjižnico g. prcf. A. Stegenseku, poročila in spisi pa društvenemu tajniku prof. Fr. Kovafiiču, vsi v Mariboru. — Prav lep vzgled je dal društven predsednik, vlč. gosp. Matej Slekovec, ki je družtvu prepustil celo svojo zgodovinsko knjižnico in vplačal povrh dosmrtao udnino. Da bi na§el veliko posnemovalcev! Izžrebaui porotniki v Mariborn za 4. porotno zasedanje, ki se prične 15. t. m.: Glavni porotniki: A. Drobnič, strojevodia v p., Rupert Eisl, mizarski mojster, Janez Ferk, hišni posestnik, Jožef Kafar, hiSni posestnik, Jožef Kaučič, trgovec, Anton Kleinschuster, vrtnar, Kail Kccianfiič, kamnoseški mojster in Franc Kueher, mesarski mojster, vsi v Mariboru; Lorene DruSkovič, posestnik v Sp. Ssnarski, Matija Šuman, posestnik v ArmeSko, Miha Hade, posestnik v Jedlovniku, Janez Kraner, posestnik v Ruperčah, Franc Hlade, mlinar v Jelovcih, Franc Pahernik, posestnik v Gornji Sr. Kuoigundi, Janez Jager, posest. v Pesnici, Karol Vodenik, gostilničar v Rošpahu, Jurij Vračko, posestnik v Tragučovi, Jurij Žsbct, posestnik v Selnici ob Muri, Alojz Hamer, posestnik v Cršaku, Karol FJuher, posestnik v Cirknici, Šttfin LeSaik, posestnik mlina v Framu. Mihael Koprivnik, posest. mlina v Gornjih Hjčah, Fp. Grizcld, posestnik v Smolniku, dr. vitez FichtenauSixt, odretnik, Konrad Fiiršt, trgovec, Miha Marčič, čevljar, Leopold Slavič, trgovec in Viljem Šrab, trgovee, vsi v Ptuju; Jožd Pogačnik, gostilničar in posestnik v Spod. Pobrežah, Janez Kočevar, trgovec in Maks Robič, trgovec v SrediSču, A. Krajnc, trgovec in Karol Sponda, ravnatelj mtSčaaske Sole v Ljatomeru, Anton KaliSnik, posestnik v Breznu in Peter Gregl, trgovec v RemSniku. Namestniki porotnikov: Jožef Merkl, mesarski moister, Aaton Prek, jermenar, Jožef Racek, dimnikarski mojster, Janez Sirk, trgovec, Janez Sobota, korespodent, Pavel Srebre, trgovec, Aleksander Starkel, trgovec, Adolf Vezjak, trgovec in Jakob Colenštein, čevljar, vsi v Mariboru. Letošnji mošt. Vinogradniki se pritožujejo, da je grozdje vsled dežja precej trpelo. LetoSnji moSt ima 15 do 18 stopinj sladkorja in se proda od stiskalnice liter po 32 do 44 vinariev. Nasledki žganja. V ponedeljek po noči }e naSel redar na tržaSki cesti v Mariboru ležati Da ulci pijanega 531etnega dninarja Jožtfa Radolič iz L^iteršberga pri Mariboru. Prenesli so ga v neki hlev, kjer je prespal svojo pijanost. Obolel je pa tako močno, da so ga prepeljali v bolnico. Ni čuda, če je v takem vremenu ležal na cesti! Služba okrajn živinozdravnika je razpisana v Šmarju pri JelSah. Prosilci morajo biti veSči sloveDskega in nemSkega jezika. ProSnje so vposhti okrajn. odboru do 15. novem. t. 1. Vpisovanje v realko v Ljutomeru. Za pnhodnje SoUko leto 1903/04 se bodo sprejemali učenci v ljutomersko Solo realko v torek, t. j. dae 3. novembra 1903 ob 9. uri predpoldne. Zglasiti se je v Solski sobi na glavnem trgu v Liutomeru. Vsaki na novo vstopivži učenec naj prinese seboj zadnje Solsko naznaailo, ali pa odhodnico dotične Sole. Umrl je dne 9 t. m. pri Daviei Mariji v PuSCavi, v občini ČiQžat, poseatnik Lukež B 1 a ž e j po Jom. Lusež. Rojen je bil 2. fabr. 1809 ter je doživel visoko starost 94 let. Rajni je bil posebno priden in marljiv gospodar ter sploh jako priliubljen mož med tamoSnjim Ijudstvom. Lahka mu zemljica! — Na D o b r n i je umrl dne 15 okt. Fr. Orosel, nekdanji poveljnik nemSke bratnbe in ustanovitelj »SiHmarke«. — V Vojniku je umrla 16. t. m gospa M. Kooks v 88 letu svoje starosti. — V Kozjem je umrla 15. t. m. gospa Aatonija Hffaer, soproga učiteljižčDPga ravnatelja v Gorici. Ogenj. V Gavcah pri S/. Mertinu ob Paki je zgorelo dne 8 t. m. gospodarsko poslopje posestnika Tomaža Napotnik (Pak). Zgorel je tudi trileten fint, ki je bil takrat z dvema drugima fantoma v starosti 8 ozir. 9 let na podslrešju. Starejša fdnta sta kadila ter tako zanetih ogenj, potem pa zbežala, ko je začela goreti slama. Najmlajšega sta pustiia na podstresiu, kjer je revež zgorel. Celjske novice. Celjsko pevsko društvo priredi na dan Vseh svettiikov dne 1. novembra prvo gledališko predstavo tNa Osojah». Dae 15. novembra na dan shoda slovenskih odvetniSkih uradnikov bode druga predstava. —Celjski okrajni odbor je poslal na Stajerski deželni zbor peticijo zaradi sloven. kmetijske šole na Spod. Štajerskem. — Vsled dolgotrajnega deževja je zopet nastala nevamost, da preplavijo obrežje naSe reka in potoki. Posebno Savinja zelo narašča. Krajni šol. svot v Tinjah pri Konjicak je v svoji seji dne 2/8 1.1. enoglasno sklenil, mojstru čebela;ju, g. Jan. Jursnčiču pri Sv. Andražu v Stov. gor., izraziti pismeno pohvalo, ker je čebelni paviljon, ki ga je kraj. fiol. svet pri njem naročil, res mojstrsko, liCno in solidno izdelal iz nsjboljSega lesa in najnatančnejše po duaajski druStveni meri; zato gospoda mojstra najtopleje priporoča vsem slov. čebelarjem in kraj. šol. svetom, ki si nameravajo nabaviti čebelajake. Krajni Solski svet v Tepanjah, dne 19. oktobra 1903. Občinski odbor na Policah je imenoval tri nove castne občane, med njimi dva huda Netnca. Ker zadnja dva nimata nobenih zaslug za občinr, naj vložijo Slovenci proti takemu imenovaniu protest. ,Leseverein' v Senvici ob Savi je imel te dni svojo letno zborovanje. »Obman« je nadučitelj Tomič(tscb). Iz plodonosnega delovanja tega druStva posnemamo, da je imelo druStvo sarao 43 (?!) udov. (So, če so vsi tako pristni germani kakor je Tomič, potem jib je lahko 43) Drugega posebnega delovanja ni bilo, kakor da so se žalostni ostali spominjali odJlih. Za »obmana« so zopet izvolili Tomiča, kateri jih je spodbujal, naj pridno agitirajo za nacijonalna diuStva »Schulverein« in »Siidmarko«. Torej le na delo! Sevniski Sloveaci, tudi vi agitirajte za naSe narodno društvo »sv. Cirila in Metoda« ! Cerkvene strarl. Dahovniške vesti. Imenovan je veleč. gosp. kanonik J jžel M a j c e n nadzornikom veronauka na srednjih Solah v lavantinski skcfii. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Vid J a n ž e k o v i č od Sv. Miklavža pri Ormožu k S>. Lsnartu v S'ov. gor., Maks Ocvirk cd Sv. Lsnarta v Slov. gor. k Sv. Lovrencu v Slov. gor. — V pokoj jn stopil 6. g. Mat. Meznarič, kaplan v Št. Lovrencu v Slov. gor. Drustvena poročlla. (Jledališka predstava v Mariborn. »Slovanska čitalnica« pnredi v nedeljo, dne 25 okt. v veliki dvorani »Narod. doma« v Mariboru gledališko predstavo. Predstavljalo se hode: I. »Popoina žena«, veseloigra v jednem dejanju. II. »Bratranec«, burka v jednem deianju. III. »Blaznica v prvem nadstropju«, veseloigra v jednein dejanju. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer, začetek ob 8. uri. Posneraanja vredno. Iz Gotovelj se natn poroča: Ravnokar smo dobili knjige družbe sv. Mohorja. V Gotovljah smo po navodilu g. župnika poleg poštnine Se tudi vsak po 10 vin. za sv. Ciril-Metodovo družbo vplačali. Če bi se to povsod zgcdilo, nabrala bi se ogromna svota za prekoristen namen. Eatol. del. društvo v Puščavi je imelo dne 11. t. m. ubčni zbor ter si je izvolilo novi odbor, ki se je sledeče sestavil: Predsednik Janez Gornjak, podpredsed. Jakob Konečnik; čast. gospod Adam GruSovnik, Janez Demin, Ivaa Lip, Simon Pečovnik, Jakob Konečnik, M.ha Jager, Matevž Germi6, odborniki; Franc Gornjak, Janez Paulič, pregledovalca računov; Jaaez Mlakar, Andrej Vesjak, namestniki; Alojzij Monetti, blagajnik. Ustanovni shod vseslovenske »Družbe treznosti«, se vrSi v pondeljek, dae 26. okt. v Liubljani v dvorani knezoSkc fijske palače (II. nadstropie) dopoldne ob 9 uri. 1. a. Otvoritev, b. pozdrav in nagovor g. drž. in dež. poslanca vodja PovSeta. 2 Govori: 1. »Boj proti pijančevenju — apostolsko delo*, govori Jurij T r u n k, župnik v Kazazah na Koroskem. 2. Pijančevanje in delavsko Ijuditvo«, dr. J. Ev. Krek. 3. »Alkohol in zdravje«, dr. med. Antcn Brecelj, zdravnik v Gorici. Popoldne ob 2. uri govori: 4. »Vzroki nijančevanja in kako jih preprečiti«, Ivan Š rukelj, učitelj na Robu. 5. »Popolna abstiaeriLia«, pojasnuje Fr. Avsec, župnik v Št. Jurijupid Kumom. II. a. Revizija praTil, b. razni nasveti, c. resolucije, d. volitev odbora. Nagovor premilostnega gospoda knezošk( fa. Shod bo posvečen spominu prvega velikega slovenskega bojevnika proti pijančevanju, Skofa-raisijonarja Friderika Baraga. Družba je vseslovenska, ker je alkoholno vpraSanje — sicer tukaj bolj, tam manj — toda splošno vendar po vsem Slovenskem akutno. Zato nujno želimo, da bi se tega prepotrebnega in velevažnega shoda udeležilo tudi kaj zastopnikov s alovenskega Štajerja, katere 8 tem prav uljudno vabimo. Vse rodoljube pa, ki na shod ne bodo mogli priti, prosimo, da se živahno udeležujejo dela in boja, ki ga bo društvo razvilo po shodu. — Pripravljavni odbor. Frankolovo. Gledaliska predstava naSega bralnega društva v nedeljo, dne 11. t. m. je zadovoljila občinstvo in prireditelje. Uprizorili so »Egiptovskega Jožefa«, svetopisemsko igro v Detih dejanjih in dvodejansko legendo »Skrb in Smrt«. Zgodba o egipt. Jož(fa je vsakemu znana po svoji ganljivosti, tem vefijo moč ima dobro uprizorjena 8 slikovito lepimi oblačili. Kar se more pnCakovati od kmečkih diletantov, to so storih hvalevredno, saj mi ni namen, da bi jih povzdigoval čezmerno. Naitežavnejšo in najdaljSo ulogo je seveda imel Jožef (GorenSek Jurij), pa se je tudi med vsemi najbolje odlikoval, vreden \e bil, da je slednjič nosil zlato krono. Veledobro je pogodil svojo ulogo očak Jakob (Veber), z vso častitljivostjo, potem Juda (Šibaoc Iv.), ki je imel za Jožefom največ govorjenja, Ruben (Šibanc Karel), Simeon (Vrišar Al.), Gad (Šiavs), Dan (Jakop Fr.), Faraon (Čretnik Fr.); pravi jutrovski sluga s prirojeno resnostjo je bil Jusuf (Podpečan), otrogko ljubezniv pa Benjamin (Vrišar Mat.). — Drugo igro: »Skrb in Smrt« bi kdo po naslovu sodil, da je žalobna, a je polna ljubkega humorja. Davna preteklost se sedanjostjo, bajka z resnico, humor z resncbo veže se v prijelnem sklariju v tem igrokazu. Nastonili so: sv. Peter (Cretnik Fr.), sv. Pavel (Čretnik Ber) v jutrovski obleki, starka Skrb (Čcetnik Roza), Smrt (Veber Micka), dva dečka Tinče (Čcetnik A) m Janko (VriSar Met), stric Marko (Šibanc K), hlapec Jaka (Veber V) in sosedje. Znano legendo Skrb m Smrt iz Solske čitanke (III. berilo) je tako spretno dramatizoval mladinski pisatelj Juraj Pangrac v letoSnjem »Zvončku«, da človeku nateza ustna na smeh, ako je le čita. Vai so dobro pogodili značaje r tej igri, zlasti pa starka S'irb, ki je izvršila najdaljšo ulogo s prar naravnim nastopom; dasi je izpod robca gledal premlad obraz, vendar smo po njeni govorici in kretnji radi verjeli, da je jako stara žen«. Smrt je govorila z veličastnim glasom. Žvahnima dečkoma je čarodejna hruSka vzela ves pogum, kar je občinstvu izvabilo mncgo smeha. — Prireditev teh iger je stala maogo časa, truda in denarja, ker je bilo treba za nje sešiti jutrovske obleke in pripraviti tudi posebne kulise. A veselje in navduSenost igralcev, lepa sloga in požrtvovalnost je vae zmogla. Vhod v šolsko poslopje in oder so fantje in dekleta okrasili z maji, s cvetjem in zeleniem. Počastili so nas s svojo navzočnosio mili prijatelji iz Vojnika, Nove cerkve, ČreSnjic, Stranic in Celja. Tudi rodbina generalnega angleškega konzula iz tukajšne graSčine je do konca prisostovala predstavi, dasi je neukanaSemu jeziku. — Z gledališkimi jgrami na naših vaških odrih uvede se kmečki narod v dramatiško pesnistvo, katerega dosedaj ni razumel, a zdaj pa Iahko s pridom čita igre, kojih morda nikdar ne bo videl v gledišču. NaS Stritar je spisal za Družbo sv. Mohorja mnogo iger priprostemu ljudstvu. Priporočam vam v Citanje »Divjega lovea«, prelepo narodno igro, ki jo je spisal Finžgar, in jo predstavljajo po vseh večjih odrih na deželi, ali Jurčičeve »Rokovnjače«, potem »Tugomerja*, ki kar kipi od navduSene domovinske Ijubezni. — Nekateri zabavljivci, ki nimajo niti pojtna, koliko je treba pri uprizoritri gledaliskib iger dela in skrbi, tu za male, tam zopet velike stvari, govorijo iz same objestnosti proti njira. le da imajo kaj čenčati. Naj bi raje roolčali, da bi se ne smeSili. Naši rodoliubni f:\ntje in dekleta pa bodo, kakor dosedaj, delovali v prilog »veri, domovini, o m i k i«, koje geslo blesti nad našim gledaliskim odrom. Graje vredno je tudi to, da so nekateri navzlic prijaznemu opominu preglasni pri predstavi ter motiio občinstvo z neslanimi opazkami. Povsod kažimo lepo vedenje, potem nas bo čislalo tudi izbrano občinatvo. Prisrčna hvala vsem, ki so pri vstopnini darovali preplačila ter vsem drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli k vspehu. Na občno željo se bo ta predstava ponovila v nedeljo, dne 25. t. m. popoldan po večernicah; zato uljudno vabimo vse bližajp io daljne prijatelje k mnogobrojni vdeležbi. Čisti dohodek je namenjen za nabavo novih knjig za knjižaico bralnega društva. Na veselo snidenje! Kmetijsko društvo v Lešnici pri Or- možu si je ustanovilo knjižnico ter prosi slovenske rodoljube, da bi jo podpirali z darovanjem knjig, ker je društveno premoženje preslabo za nakup knjig. Vsak dar se sprejme z veliko hvaležnostjo. Sv. Peter v Sav. dolini. Kmetijsko in bralno druStvo »Sloga« je imelo v nedeljo, dne 11. vinotoka svoje zborovanje. Zastopano je bilo precej mož in fanlov. Toda kje so pa ostali? Vsi bi morali pristopiti k tako koristnemu društvu, ki nam priskrbi poSteno berilo in naročuie dobre stroje. Čast. gospod župnik so nam v kratkih pa jedrnatih besedah razložili pomen in korist druStva. Vsem onim pa, ki še dremljete, vam kličemo, zdra- mite se do prihodnjega zborovanja! Nihče cd naSih vrlih mož in fantov naj ne manjka t naSih vrstah! To daj Bog! lz Petrovč. Pričakoval sem, da bode kdo drugi opisal veselico »prostovolj. požarne brambe v Arjivasi« ki se je vržila dne 4. okt. t. 1. v Petrovčah pri g. Kavčiču. Ker se pa ni nikdo oglasil, torej hoCem jaz tej veselici, ki se js tako izborno izvrSila, posretiti par vrstic. Prejšnji dan nas je strašilo slabo deževno vreme. A v nedeljo je vstala Iepa, jasaa jutranja zarja, oznanjajoč nam vesel in lep dan roženvenske nedelje. Veselica se je vrSila popoldne na prostem na prijaznem vrtu g. Kavčičeve gostilne. Zopet smo imeli priliko sliSati mile zvoke domačib tamburašev, ki pod vodstvom neutrudljivega kapelnika g. Fr. Jarh tako vrlo napredujejo. Pa tudi pevci so nas kratkočasili s svojimi krepkimi, ubranimi glasovi. Petje in godba razveseli vsakega človeka. Veliko zabave pa nam je napravila pri tej veselici tudi Saljiva poSta, ko smo sedeči okoli miz predstavljajoč razna mesta in kraje, dopisovali svojim prijateljein najboljie dovtipe, kar je povzročalo mnogo smeha in veselosti, požarni brambi pa z vplačevanjem poStnih glob precej dobička. Čstudi 8mo veselico Se v pozno noč nategnili, so nam vesele urice vse prenaglo potekle. Eo smo se poslednjič še spominjali godu Njih Veličanstva cesarja in zapeli skupno cesarsko pesem in zaklicali gromovito trikratni »živijo«, razSli smo se veseli vsak na svoj dom.