UDK 811.163.6’36(091):929 Kopitar J.
Irena Orel
Filozofska fakulteta v Ljubljani
GRAMMATIK DER SLA VISCHEN SPRACHE IN KRAIN, KÄRNTEN UND 
STEYERMARK (1808) JERNEJA KOPITARJA IN PRIMOŽ TRUBAR
Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in 200-letnici Kopitarjeve slovnice bodo podrobno 
razčlenjeni in ponovno osvetljeni črkopisni, pravopisni, slovnični in jezikovnozgodovinski pogle-
di uglednega slovenskega slavista Jerneja Kopitarja v njegovi slovnici Grammatik der Slavischen 
Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (Laibach 1808) na začetnika slovenskega knjižnega 
jezika, kot se izražajo v njegovih izjavah, navedkih in presojah ter se potrjujejo s Trubarjevimi 
besedilnimi odlomki. Trubarjev jezikovni in književni prispevek je potrebno dojemati v kontekstu 
dveh časovno in družbeno različnih jezikovnih nazorov, saj je kljub znanim negativnim sodbam 
glede izbire pisave in pretiranega germaniziranja nespregledljiv tudi v očeh prvega znanstvenega 
slovničarja z začetka 19. stoletja.   
On the occasion of Primož Trubar’s 500th birthday and the 200th anniversary of Kopitar‘s 
grammar, the author thoroughly analyzes and re-examines the eminent Slovene Slavicist’s views 
of the founder of Slovene literary language in terms of alphabet, orthography, grammar, and 
historical linguistics, in his Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyer-
mark (Laibach 1808), as is evident from his statements, quotes, and opinions and confi rmed by 
excerpts from Trubar’s texts. Trubar’s linguistic and literary contribution must be understood 
in the context of two temporally and socially different linguistic viewpoints, and in the view 
of the fi rst Slovene scholarly grammarian from the beginning of the 19th century it cannot be 
overlooked, despite the notorious negative opinions concerning Trubar’s choice of alphabet and 
excessive germanization.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenska slovnica, Jernej Ko-
pitar, Primož Trubar
Key words: history of Slovene literary language, Slovene grammar, Jernej Kopitar, Primož 
Trubar
1.0 Uvod
1.0.1 Kopitarjeva slovnica Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten 
und Steyermark (Laibach 1808)
1
 je po Bohoričevi (v treh izdajah: 1584, 1715, 1758), 
Pohlinovi (v dveh: 1768, 1783), Gutsmanovi (1777 in tri izdaje), Zagajškovi (1791) 
ter rokopisnih slovnicah razsvetljenskega obdobja (Japelj, Kumerdej, Debevec, Vod-
nik)
2
 v 225 letih šele peta tiskana avtorska slovnica slovenskega jezika, ki jezikovno 
zgradbo razčlenjuje v slovenski in medjezikovni diahroni ter sinhroni primerjalni in 
kontrastivni večplastnosti. Dediščina Bohoričeve slovnice je vidna tudi v historični 
1
 Prava letnica izida je 1809. O njej prim. Toporišič (1981), Orožen (1991), z jezikovnoprimerjalnega 
vidika 16. stoletja Merše (1996) idr. 
2
 O predhodnih slovnicah prim. Toporišič 1980: 7, ki poudarja dve vrsti prednic, bohoričevsko in 
pohlinovsko, in Orožen 1996: 80.  
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

116 Jezikoslovje
navezavi na slovansko pisno tradicijo in v primerjalnojezikovnem izhodišču, ki ga Ko-
pitar dopolnjuje ob starocerkvenoslovanskih in klasičnojezikovnih (grških, latinskih) 
vzporejanjih (ob omembi nepoznavanja hebrejščine) z razgledanostjo po slovanskih 
jezikih (hrvaškem, srbskem, češkem, poljskem, ruskem, lužiškem). Obenem razširja 
opis sočasne slovenske knjižne norme s poznavalskim navajanjem slovenskih ujemal-
nih ali razlikovalnih narečnih podatkov (predvsem gorenjskih proti dolenjskim, pa tudi 
notranjskih, cerkniških, istrskih, belokranjskih idr.) ter z vključevanjem slovenskih je-
zikovnozgodovinskih besedilnih primerjav, ki vključujejo zlasti dela piscev 16. stoletja: 
Trubarja, Krelja (Postile 1567), Postile 1578,
3
  najpogosteje Dalmatinove Biblije (1584), 
slovnice A. Bohoriča za 16., Hrena, Schönlebna, Kastelca za 17., Svetokriškega, Hipo-
lita, Basarja, Paglovca, Popoviča, Linharta, Pohlina (p. Marcus), Kumerdeja (slovnice), 
Japlja, prevoda Svetega pisma (Japelj, Kumerdej, ponovni prevod nove zaveze 1804) 
do V odnika za 18. stoletje. Z navedbo in primerjavo jezikovnih značilnosti iz njihovih 
del ter omembo rabe v tedanji jezikovni praksi slovnično jedro razširja jezikovno- in 
kulturnozgodovinsko. Slovnica z vključevanjem zgodovinskih podatkov v obeh delih 
(»Elementar-Orthographie« in mestoma v »Etymologie«) prerašča v zgodovinsko 
slovnico besedilnega tipa. Je prva, ki v svoji zgodovinskorazvojni zasnovi osnovnega 
pravopisa uporabi besedilno ponazarjanje in dokumentiranje, ki omogoča bralcem ne-
posredno preverjanje zapisanih dejstev, stališč ali argumentov.
4
 Kaže se tudi v specifi ki 
Kopitarjevega  sloga, saj v slovnični metajezik vpleta komunikacijske povezovalce, 
s katerimi navezuje stik z naslovniki. Sklicevanje nanje – poimenuje jih osebneje z 
izrazi der Leser (bralec), der Sprachfreund (jezikoljub), navadno v ednini (1808:
5
 
53) – mu pomeni sredstvo prepričevanja, (čustvenega) presojanja ali opozarjanja na 
pomembne izjave, kar izrazi s performativnimi glagoli (npr. prepričati se, obžalovati, 
videti). Slovnico zaključuje bibliografski dodatek s predstavitvijo slovenik 16. stoletja 
in temeljnih jezikovnih idej iz predgovorov. Kopitar je v uvodu eksplicitno razložil 
svoj slovnični nazor (ob kritiki Kumerdejeve primerjalne slovnice) in poudaril, da je 
zanj slovnica analitično zgodovinsko poročilo o nekem jeziku, za katero so odločilna 
dejstva, ne razglabljanje.
6
  
1.0.2 Trubar je v Kopitarjevi slovnici omenjen v vseh delih, zaradi začetništva pa 
največkrat v poglavju o pravopisu v zvezi z zgodovino črkopisa in pisave. Primerjal-
no so upoštevani odlomki iz njegovih prevodnih svetopisemskih besedil (prvega dela 
novega testamenta iz l. 1557, celega iz 1582 in psalterja). Trubarjeve oblikoslovne 
prvine pa niso sistematično preverjene, temveč so opažene le posamezne posebnosti. 
3
 Gre za prevod celotne Spangenbergove postile Jurija Juričiča, ki ga je Kopitar, ker  ni imel naslovnice, 
z dvomom pripisal Dalmatinu (1808: XXXV), a ob kasnejši najdbi Kreljeve Postile Slovenske ugotovil 
vpliv slednjega (o tem natančneje Merše 1996: 94). Ker je Juričičev jezik kompromis med Trubarjevim in 
Kreljevim (prim. Merše 1998), je treba v tem oziru selektivno razumevati oz. odmisliti nekatere Kopitarjeve 
oznake Dalmatinovega jezika, tudi v primerjavi z jezikom celotnega prevoda Biblije. 
4
 O tem prim. Orzechowska (1981: 414, 417).
5
 Samo z letnico brez navedbe avtorja je vedno označena Kopitarjeva slovnica. 
6
 »Die Grammatik aber iſt analytiſcher hiſtoriſcher Bericht über eine Sprache; Facta entſcheiden hier, 
nicht Räſonnements.« (1808: XLVI). To opredelitev slovnice navajata v prevodu tudi M. Orožen (1996: 80) 
in J. Toporišič (2003: 353, op. 24).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 117
V dodanem delu so predstavljena do tedaj nedostopna trubariana, ki jih ni v Schnurrer-
jevem seznamu, in pregled že znanih del ter ključne misli iz Trubarjevih predgovorov 
k tem delom, od Katekizma (1550) do Hišne postile (1595).
1.0.3 Kopitar Trubarja poimenuje večinoma po narečni pripadnosti (Unterkrainer 
‘Dolenjec’), po njegovi začetniški vlogi za knjižni jezik (der Anfänger Truber (začetnik) 
(1808: 37), Ur-Autor (praavtor): »unſer Ur-Autor Truber« (1808: 340), unſer erſter 
Autor (naš prvi pisec) (1808: 298)), priimku in nazivom pogosto dodaja svojilni za-
imek unser ‘naš’, določa pa ga tudi po poklicnem nazivu (der Domherr Primus Truber 
‘stolni kanonik’ (1808: XXXIV)). Najbolj odmevno pa je Kopitarjevo apologetično 
priznanje njegovih zaslug, ko mu v znamenitem navedku nadene ime našega odkritelja 
Amerike, »našega Kolumba«, začetnika kranjskega pisanja, ter primerjavo osmisli s 
slikovito prispodobo o zmanjševanju vrednosti njegovega dejanja, izraženo s primero 
o Kolumbovem jajcu.
7
 S to simbolično primero mu je izkazal osebno spoštovanje in 
povrnil zasluženo vrednost antološke razsežnosti.
 
1.0.4 Trubarjevo pisno začetništvo je Kopitar strnjeno poudaril v uvodnem delu 
slovnice z dodano omembo v opombi, da je Trubar začel 30 let pred Bohoričem, ki se 
nanaša na Linhartovo navedbo mesta iz predgovora k Dalmatinovemu prevodu Biblije 
o funkcijski rabi slovenskega jezika (1808: XXXII, *
8
). Še določneje je pri Linhartu 
razvidno stališče o obstoju knjižnega jezika iz Trubarjevega predgovora k celemu 
novemu testamentu iz l. 1582, ki ga je Kopitar povzel le po Schnurrerjevi knjigi o 
slovanskih knjižnih tiskih iz l. 1799.
9
 
1.1 Elementarni pravopis
1.1.1.0 Največjo pozornost je Kopitar, s poudarjeno navezavo na Trubarja, namenil 
eni od osrednjih tem svojega jezikoslovnega razmišljanja, tj. vprašanju izoblikovanja 
ustreznega črkopisa za naš fonetični sestav. Ideal mu je kot že Krelju v 16. stoletju 
predstavljala Cirilova prireditev pisave za Slovane, zato je bil do Trubarjevih rešitev 
odklonilen. Do neke mere je pri opisu njegovega črkopisa zaznati objektivnost »opazo-
valca jezika«, ki pa se ne more odreči lastni presoji o pravopisnih odločitvah in jezikov-
nih pojavih svojih predhodnikov. K pisavnim so pridana tudi glasoslovna opažanja, 
večinoma narečnega značaja, glasoslovni podatki iz Trubarjevih del so vezani na do-
lenjsko narečje, ki ga Kopitar protistavlja svojemu gorenjskemu – tako sta že s stališča 
lastnega govorjenega jezikovnega izhodišča antagonista. Trubarjeva »dolenjskost« 
7
 Slovenski prevodi nemških navedkov so bili zaradi dolžine besedila izpuščeni.
»Truber war der erſte, der Krainiſch ſchrieb; er iſt alſo unſer Kolumbus, und würde mit Recht über 
Undank klagen, wenn wir  ſein V erdienſt ſchmälern, und ſagen wollten: »So das Ey auf die Spitze zu ſtellen, 
ſei keine Kunſt.« (1808: 146). 
8
 Z zvezdicami so oštevilčene opombe v Kopitarjevi slovnici. 
9
 »V or 34 Jahren war kein Brief oder Regiſter, viel weniger ein Buch, in unſrer Windiſchen Sprache zu 
finden, man meinte, die Windiſche in Ungriſche Sprache ſeyen ſo grob und barbariſch, daß man ſie weder 
ſchreiben noch leſen könne.« (1808: XXXIII; Schnurrer 1989: 123).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

118 Jezikoslovje
opredeljuje in tudi upravičuje drugačno glasovno podobo, saj ji Kopitar zaradi manjše 
spremenljivosti izkazuje celo prednost,
10
 narečno nasprotje med njima se tako delno 
nevtralizira. Opisovalec jezika z začetka 19. stoletja za Trubarjev jezik poudarja več 
nesprejemljivih dejstev, ki dobijo na več mestih kritični prizvok: Trubarju očita, da »ne 
uporablja naglasov, ne nakazuje v pisavi s Francozi in Italijani skupnega mehkega l in 
n, daje samostalnikom člen in nasploh močno germanizira« (1808: XXXVI).
11
1.1.1.1 Kopitar v pomenljivem navedku, ki predstavlja strnjeno oceno Trubarjevega 
pravopisa in jezika sploh, ugotavlja, da je leta 1550 poskusil  kranjski jezik pisati z 
latinskimi črkami po nemški izreki, za duhovnike, ki so razširjali reformacijo in druge 
izreke niso poznali.
12
 Trubarjev črkovni sestav mu je v primerjavi s Cirilovim, ki ima 
za vsak fonem svoj znak, nepopoln. Trubarjevo rešitev pisave primerja s Cirilovo ter 
kasnejšo Juričičevo in Bohoričevo.
1.1.1.2 Trubar po Kopitarjevem mnenju kot Nemci ni razločeval med s in z, š in 
ž, kdaj je treba s in enako kombinirani sh izreči ostro in  kdaj blago: to odločitev je 
prepuščal bralcem, kar Nemci še sedaj delajo s »σ« na začetku besede, kot v ſieben 
‘sejati skozi sito’ in ſieben ‘sedem’. Dodaja pa, da so primeri v slovanščini veliko 
pogostejši kot v nemščini in je zato potreba po razlikovanju v pisavi veliko večja 
(1808: XXXIV). Trubarjev primanjkljaj v njegovem času ni ostal neprezrt, saj je 
prevod Spangenbergove Postille iz l. 1578,
13
 ki je v Zoisovi knjižnici ostal neopažen, 
imel boljšo ortografi jo (semla, shivite, ſlovo, ſha, n’, l’), kar pomeni, da ni bil zado-
voljen s Trubarjevo preveč krajevno zamejeno, iz individualnih razlogov germanizirano 
dikcijo. Za razliko od Trubarjevih nevter na -u ima -o kot Gorenjci in drugi Slovani, s 
čimer prekaša »tako Trubarjevo intenzivno kot ekstenzivno jezikovno znanje« (1808: 
XXXVI). Po oceni Kopitarja je Trubarjev pravopis »zu Beförderung reiner Lehr«,
14
 
medtem ko Dalmatinov (= Juričičev)  »zur Aufnehmung  der Sprachen ſelbst« (kar se 
lepo ujema s tedaj Kopitarju nepoznanim Kreljevim nazorom o »proprietas linguae«), 
čeprav je Kopitar ugotovil s poznavalsko utemeljenostjo, da je v Postilli več besed in 
10
 Prim. točko 1.1.1.3.
11
 M. Merše je v razpravi o Kopitarju in njegovi obravnavi Postile 1578 poglobljeno ovrednotila Kopi-
tarjevo obravnavo knjižnega jezika 16. stoletja in njegove poglede na Trubarjev jezik, pisavo in nemčevanje 
ter primerjalno razbirala stopnjo Trubarjeve, Kreljeve in Jurčičeve odvisnosti od nemških prevodnih predlog, 
potrdila veljavnost Kopitarjevih splošnih ocen ter jih vsebinsko in gradivsko dopolnila (Merše 1996). 
12
 »Ums Jahr 1550 verſuchte es der Domherr P r i m u s  T r u b e r, das Krainiſche mit Lateiniſchen 
Buchſtaben, nach d e r  D e u t ſ c h e n  A u s ſ p r a c h e  derſelben, zu ſchreiben /…/« (1808: XXXIV).
13
 Kopitar navaja naslov: «Poſtilla, to ie Kerſhanſke Euangelſke Predige, verhu Euangelia skos celo leto 
/…/ inu v p r a u i  S l o u e n ſ k i  J e s i k  prepisana /…/ Drukano VLiublani skosi Joannesa Mandelza. 
Za prevajalca domnevno omenja Dalmatina (»Der Ueberſetzer iſt wahrſcheinlich Dalmatin«), a v opombi * 
poudarja po poročilu Dobrowskega, da tega pravopisa ne upošteva niti Dalmatinov Pentatevh iz l. 1578 niti 
celoten prevod Biblije v Wittenbergu, ki vsebuje kasneje določeno Bohoričevo ortografijo. Nadalje sprašuje 
tudi o Dalmatinu in o njegovem imenu. (1808: XXXV–XXXVI.) 
14
 Kopitar te definicije ne utemeljuje posebej, zato ostaja delno nepojasnjena, a jo lahko povežemo z 
njegovo opredelitvijo poslanstva slovnice, navedeno na koncu točke 1.0.1, kjer kritizira spekulativno gledanje 
na jezik,  tako morda zveza »čisti nauk« meri na Trubarjevo umetno določeno in uresničeno, od jezikovne 
narave oddaljeno, idejno zasnovo pisave. 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 119
oblik, ki jih ne najdemo ne pri Trubarju ne pri Dalmatinu, a se pojavljajo v »Alt-Sla-
vonischen Sprache«. Sledi še navedba Schnurrerjeve izjave o Trubarjevi slabi izbiri 
navadnega slovenskega jezika, kot se govori na Raščici.
15
1.1.1.3 V opombi, ki se navezuje na zgoraj navedeno, se Kopitar posveča vprašanju 
osnove knjižnega jezika in poudarja Trubarjevo dolenjsko rojstno izhodišče (za Dalma-
tina pa navede le podatek, da je bil pridigar na Gorenjskem), v teh dveh narečjih pred-
stavi osnovne fonetične razlike pri o-ju, obenem pa spregovori tudi o ljubljanščini, ki jo 
opredeli  kot bolj dolenjsko, a prehodno narečje, in jo predvideva za knjižno jezikovno 
podstavo, motivirano sociolingvistično (1808: XXXVI–XXXVII). V opombi omenja, 
da je bil »Trubar Dolenjec iz Rásčice pri Auerspergu (Triák)«. Narečje tega dela naše 
dežele zaznamuje razvlečenje besed in posebno odpravljanje o-ja, iz katerega je u ali 
a.
16
  V Ljubljani se govori bolj dolenjsko, a brez razvlečenja, ker je na ločnici obeh 
glavnih narečij in ker je razred služinčadi, od katerih se mladi gospodi učijo kranjščine, 
večinoma z Dolenjske. Pisci so lahko mislili, da je jezik glavnega mesta tudi knjižni 
jezik, toda ker so meščani večinoma tujci, pri Slovanih to ne velja brezpogojno. Zato 
je v naših maloštevilnih  knjigah prevladujoč dolenjski dialekt, ki mu pripada tudi v 
etimološkem oziru prednost pred obrušenim gorenjskim (1808: XXXVI–XXXVII). 
Tezo o ljubljanskem izhodišču knjižnega jezika je torej postavil že Kopitar.   
1.1.1.4 Za Bohoriča poudarja, da je ob dveh pravopisnih načinih vzpostavil tretjega: 
od Dalmatina (= Juričiča) je vzel osnovni pravopis, obdržal je Trubarjeva nevtra na -u, 
uporabil pa je naglasna znamenja (1808: XLI). Po daljšem navedku iz njegove slovni-
ce je podčrtal posebne zasluge, ki jih ima za razvoj slovenskega jezika, pozornost pa 
mu zbuja dejstvo, da se kranjski jezik ni spremenil.
17
 Kopitar s pohvalo jezikovnega 
oblikovanja protestantskim piscem pomenljivo daje priznanje, ki si ga s svojim delom 
zaslužijo, svoje mesto pri tem ima nedvomno tudi Trubar.
18
    
1.1.2.1 V najobsežnejšem delu slovnice, ki obsega predvsem predstavitev pravo-
pisnega in črkopisnega razvoja (Elementar-Orthographie), je Kopitar v prvem odsta-
vku protistavil Cirilov južnoslovanski dialekt z grškimi črkami iz 9. stoletja s Tru-
barjevim »našim kranjskim dialektom« z latinskimi črkami iz l. 1550, ko je bil prvič 
15
 »/…/ Truber »schlecht bey der gemeinen Windischen Sprach wie man ſie auf der Raſzhiza redt, 
bleiben, und ungewöhnliche Krobatische Wörter weder aufnehmen noch ſelbſt bilden wollte (Schnurrer.)« 
)*« (1808: XXXVI).
16
 Navaja zglede z u: kuſt, ſlabúſt, dabrúta, ſi vidil mja mater, pſheniza na prudaj pejlem namesto o: 
koſt, ſlabóſt, dobróta, Si vidil mojo mater pſhenizo na prodaj pélem, medtem ko imajo Gorenjci o tudi za u 
(proti ſonzo, kaj mo je za ſonzu, mu).
17
 O, ja, biederer Bohoritſch! dir und deinen Freunden hat es unſere Sprache zu danken, daß ſie gleich 
bey ihrer erſten Erſcheinung jene grammatiſche Correctheit und Cosequenz mitbrachte, welche andere 
Sprachen erſt nach und nach, nach vielen Modeln und Aendern – nicht erreichen. Auffalend iſt es, daß die 
Krainische Sprache ſeit Bohoritſch’s Zeiten (frühere Documente haben wir nicht) ſich gar nichts verändert 
hat! (1808: XL). 
18
 Ali je mednje štel tudi Trubarja, ni neposredno izrečeno, vendar bi navedek lahko razumeli tudi tako, 
zlasti če upoštevamo še njegovo mnenje o nespremenljivosti jezika od Trubarjevih časov dalje (o tem prim. 
1.1.3). 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

120 Jezikoslovje
zapisan (»zuerſt in die Feder gerichtet, und auf Papier  gebracht«) (1808: 1). Neenak 
uspeh ni pripisoval različni izbiri črk, temveč nadaljnjim prizadevanjem obeh mož.
19
 
1.1.2.2 Po analizi Cirilovega slovanskega črkopisa obravnava Trubarjevo priredbo 
latinskega črkopisa za kranjski jezik (1808: 13, § 2). Omenja, da je Trubar sicer globlje 
prodrl v bistvo jezikoslovja, a je moral postopati po tevtonski metodi, ker je pisal za 
tisk.
20
 Predstavil je nemško izreko latinskih črk in poudaril, da je vse te črke uporabil 
Trubar za pisanje kranjščine po tej izreki in metodi, le y mu velja za dolgi i, razen kjer ni 
pozabil na to: nemški w piše kot latinski, francoski, italijanski v; c = k, z; I = i, j (1808: 
16–17). Kopitar se je zavedal, da s temi preprostimi latinskimi črkami ne bi mogel 
napisati niti dveh besed kranjskega očenaša. Primerjalnojezikovno ugotavlja, da ima 
Trubar h za nemški ch,
21
 in zato tudi sh za sch, ki  sovpada z angleškim ſh. Za nemški 
manj navadni, a ne tuji zlitnik (v quetschen, fl etschen, Deutsch) je našel odebelitev  
pripornika z, tj. zh. Kopitar je priznal, da se je pri tem postopku pokazal Trubar kot 
dosleden mislec in prijatelj preprostosti,
22
 drugače bi lahko ravno tako dobro uporabil 
sch Nemcev za sh in tsch ali tsh za zh.
23
 
1.1.2.3 V 7. točki je podrobneje predstavil Trubarjevo priredbo črkopisa s pripom-
bo: »Dieß iſt nun Truber’s Einrichtung alle!« (1808: 17). S mu služi za semla in ſlovo, 
sh za shivite in ſha: samo sredi besede in včasih na koncu je s podvojen po nemškem 
načinu, da bi se slišal ostro. Za lastno presojo podaja bralcu z diplomatično zvestobo 
50. (49.) psalm iz Trubarjevega Psalterja. Po navedbi besedila Kopitar zastavlja bralcu 
vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o tem pravopisu in še bolj, o tej kranjščini, ne 
da bi prispeval svoj komentar (1808: 20).
24
 Spretno prikrita kritika pravopisa in jezika 
19
 V točki 9 je bralcu za vajo podal «lep« 25. verz iz 36 (37) psalma iz Ostrovske  Biblije z novimi 
ruskimi črkami zaradi pomanjkanja cerkvenih črk ter ustrezni mesti po »Kurzbeckiſchen Psalter« (Wien 
1777)« in Trubarjevem Psalterju (»Jeſt ſem mlad bil /…/«) (1808: 12–13).  
20
 Kopitar obžaluje, da rezultati teoretičnih spekulacij le počasi prehajajo v praktično rabo, zato manjkajo 
v mnogih nemških tiskarnah še zdaj velike črke za preglašeni a, o, u. Ob tem hipotetično razmišlja o možnosti 
uporabe Cirilovih znakov pri Trubarju: če bi Trubar pisal slovanskemu jeziku lastne glasove s Cirilovimi, 
tudi sprejetimi, iznajdenimi znaki, in bi kot posnemovalni genij tem figuram dal pripadajoče razmerje do 
latinske pisave, ne bi mogel svojega pisanja dati tiskati zaradi tiskarskih omejitev. Nato izrazi željo, da bi 
se znanstveniki latinsko pišoče polovice Slovanov mogli sporazumeti za enotno oblikovan pravopis (1808: 
14–15).
21
 O Trubarjevi pisavi h za ch spregovori še pri obravnavi posameznih črk v poglavju »Verbeſſerter 
Bohoritſch«, kjer navaja več možnosti pisanja (prevzem nemškega ch, latinski oz. enojni h): »Truber hätte 
eben ſo gut, wie die Böhmen, das ch der Deutſchen entlehnen können, aber da wir, außer in ha, ha, ha! den 
Laut des h gar nicht haben, ſo that er beſſer, w e n n  er ſchon den Lateiniſchen Laut verfälſchen m u ß t e , 
wenigſtens das  e i n f a c h e r e h zu wählen.« (1808: 170).
22
 »Bey dieſem Verfahren zeigt ſich Truber als conſequenten Denker, und Freund der Einfachheit.« 
(1808: 17).
23
 Da Kopitar ni bil le kritičen sodnik Trubarjevih jezikovnih nazorov, dokazuje tudi opažanje v drobnem 
podatku iz nemškega predgovora h Katekizmu 1550, iz katerega je razbral njegovo poznavanje novogrške 
izreke b kot w, ko je primerjal izgovor črke v (»kot mehki f ali grški vita«) (1808: 390).  
24
 »Was ſagt der Leſer zu dieſer Orthographie, und noch mehr, zu dieſem Krainiſch?« (1808: 20). 
Toporišič je menil, da mu je kranjščina pomenila germanizme, kot so«klyzhe k ſebi ta Sueit; en punt; Offrou; 
ta nebeſſa bodo vunkai klyzala to nega prauizo, Rihtar; Folk; ſtalla, taushent; shlaht Ptyze« idr. (Toporišič 
1980: 10).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 121
dobiva svoj epilog v omembi Trubarjeve izjave o novih prevajalcih in o zaslugah »starih 
in prvih« iz predgovora iz l. 1557, ki je hvaležni nasledniki ne bodo pozabili upoštevati 
(1808: 20).
25
 Ali jo vendarle lahko razumemo kot Kopitarjevo priznanje Trubarjevih 
jezikovnih prizadevanj?  
1.1.2.4 Ko Kopitar predstavlja pisavo Dalmatina (= Juričiča) kot prevajalca Span-
genbergove Postille, ugotavlja, da je Trubarjevo pisno metodo sicer izboljšal, da je 
«dvojno kurentno fi guro latinskega S, tj. s in z, pisal za ostri s kot ſ in za blagi z kot z«, 
ni pa razločeval med ſh za š in sh za ž (v Postilli ne najdemo pisave ſh, ampak samo 
sh za shivite in ſha) (1808: 20–21, § 3). Dokončno razlikovanje je uvedel šele tretji 
sodobnik Bohorič.
26
 Po obsežnejšem izpisu različnih odlomkov psalmov z vzporednim 
Trubarjevim besedilom iz Psalterja (1566) in Juričičevim iz Postille (1578) Kopitar 
poda znano sodbo, da se lahko v njih bralec sam prepriča, da piše Trubar nemško s 
kranjskimi besedami, v kateri nedvomno meri na njegovo skladenjsko in ne besedno 
nemčevanje, na dobesedno prevajanje nemških struktur v slovenščino.
27
 Nato navaja 
nekaj daljših mest iz evangelijev v Juričičevi Postilli, ki v Trubarjevem novem testa-
mentu drugače zvenijo, ter skuša z njimi dokazati, da je Dalmatin (= Juričič) germani-
ziral veliko manj kot Trubar (in tudi njegovo »dalmatiziranje« je veliko manjše zlo kot 
Trubarjevo germaniziranje), saj je precej pozorneje poslušal glas slovanskega genija 
kot začetnik Trubar (1808: 37). 
1.1.2.5 Kopitar v Dodatku analizira odkriti Kreljev prevod Spangenbergove Postil-
le) in se upravičeno sprašuje, zakaj Dalmatin (= Juričič) v Postilli njegovih pisavnih 
rešitev ni v celoti upošteval.
28
 Kreljeve pravopisne in glasoslovne posebnosti je ocenil 
tudi primerjalno glede na Bohoriča v slovnici in v Bibliji. Priznamo mu lahko, da je 
za jezik 16. stoletja podal ugotovitve, ki veljajo še danes. 
1.1.2.6 Kopitar na različnih mestih poudarja Bohoričeve velike zasluge za popol-
nost osnovnega pravopisa proti Trubarjevemu in Juričičevemu pomanjkljivejšemu:
29
 
ureditev pisave s in z, š in ž, i in j, u in v, e in é po določenih pravilih (1808: 53). 
Vendar ugotavlja pri Bohoriču zelo nepravilno in neenotno rabo za zapis y, ki je bil s 
25
 Prim. celotni navedek v sklepu  pod 2.4. Trubar je podobno misel o svojem začetniškem oranju je-
zikovne ledine v krajši obliki izrazil že v predgovoru k prevodu Evangelija svetega Matevža iz l. 1555, ki 
ga Kopitar navaja v bibliografskem opisu besedila (1808: 392–394).
26
 To trditev je postavil, ker Kreljevega dela še ni poznal. V Dodatku je pri obravnavi Kreljeve Postile 
slovenske ugotovil, da je to razlikovanje v celoti uvedel Krelj, Juričič pa le delno.  
27
 »Der Leſer ſieht ſelbſt, daß Truber Deutſch ſchreibt mit Krainiſchen Wörtern.« (1808: 28).
28
 Natančno analizira njegov pravopisni prispevek: razlikovanje med ſ za s in s za z ter  ſh za š in sh za 
ž, med v in u, ločevanje predlogov v, k, s z opuščajem, označevanje jata z ostrivcem nad e-jem (é), pisavo j 
za a, u, e z ij, ki je v cirilici zaznamovana z vodoravno črtico, označevanje palatalnosti s črticama ali pikama 
nad samoglasnikom, odpravo dolenjskega u-ja.
29
 Trubarjev pravopis omenja tudi pri navedbi Bohoričevega pisanja predlogov tipa k’Adamu itd., tako 
da v oklepaju zapiše opazko o rabi predlogov H, K, S, V pri Trubarju in Juričiču brez opuščaja, ki se pred 
lastnimi imeni piše z veliko začetnico (npr. Vieriho, Siesuſom) (1808: 46)). Podobno navaja v opombi pri 
obravnavi svoje lastne vizije pisave Trubarjev in Dalmatinov (= Juričičev) zapis vgradi, kmeni, stabo (1808: 
197, * pri črki v). 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

122 Jezikoslovje
Trubarjem prvotno določen za dolgi i: piše ga kot y, ij namesto ii ali ji. Kljub odpravi 
pravopisnih slabosti mu pripisuje večjo odvisnost od Trubarjevega ponemčenega kot 
od Juričičevega »podalmatinjenega slovničnega pravopisa«, razloge išče v skupni po-
krajinski – dolenjski – pripadnosti oz. v želji po spoštovanju Trubarja.
30
 
1.1.3 V razdelku »Reſultat des vorhergehenden Paragraphs« (1808: 158–160) se 
ponovijo nekatere ključne ugotovitve v zvezi z jezikom 16. stoletja, v katerih je omenje-
no tudi Trubarjevo ime.
31
 Kopitar v njem naslika tudi idealizirano podobo ohranitve 
oblikoslovnih in besednih značilnosti. Prvič navaja, da se naš jezik od 16. stoletja pa 
do njegovih časov ni spremenil, sklanjatev, spregatev in tudi tvorbene končnice so še 
vedno iste, kot so bile v Trubarjevih časih, celo besede niso zastarele.
32
 Ali ta miselni 
preobrat v sintezi prvega dela pomeni novo gledanje na Trubarjev jezikovni prispevek, 
historistični proti racionalističnemu?
33
1.2  Etimologija – tvorba in pregibanje besed
1.2.0 Drugi del slovnice (Etymologie), ki raziskuje pravila  tvorbe in pregibanja 
besed in zajema predvsem oblikoslovje in delno skladnjo, Trubarjevo rabo in zglede 
iz njegovih besedil upošteva le pri nekaterih oblikah, značilnih samo zanj, vendar se 
večkrat sklicuje na Dalmatina
34
 in Bohoriča, iz svojega časa pa na prevod Svetega 
pisma (1886, 1804). 
1.2.1 Trubarja v tem delu slovnice ne omenja npr. pri določnem členu kljub 
najpogostejši rabi in čeprav je njegovo pretirano rabo člena omenil v uvodu (1808: 
XXXVI),
35
 ampak navaja le zapis o rabi člena pri Bohoriču pri sklanjanju samostalnikov 
(ta mosh, tiga mosha, timu moshu etc.) po vzoru latinskih slovničarjev (1808: 214, **) 
ter sodbo Dobrovskega o izjemni rabi v germaniziranih narečjih – slovenščini v Kranju 
(Windische in Krain) in lužiščini (Wendische in der Lausitz) – zavrača z opozarjanjem 
na neposvečene pisce, del njihove krivde pa pripiše odsotnosti slovanskega šolstva in 
izobraževalnih ustanov ter jih kot avtodidakte opravičuje in opozarja na razlike v pri-
merjavi drugega dela prevoda novega testamenta iz l. 1804 z Dalmatinovim ali celo 
Japljevim iz 1786 (1808: 215, **). O Trubarjevi rabi člena spregovori tudi v opombi k 
30
 «/A/ber in der Grammatikal=Orthographie lieber in Truber’s Germaniſirende,  als in Dalmatin’s 
Dalmatiſirende Fußſtapfen treten wollte, entweder weil er ſelbſt ein Unterkrainer war, oder weil er Truber’n 
ehren wollte; denn Sprachgründe waren gewiß mehr auf Dalmatin’s Seite.« (1808: 38).
31
 O tem prim. M. Orožen: »Obsežno analizo črkopisnega glasoslovja je Kopitar zaključil z ugotovitvijo, 
da pravzaprav kranjski črkopis (od Trubarja do sodobnosti) ni slabši od drugih latiničnih evropskih – češkega, 
poljskega, hrvaško-kajkavskega in dalmatinskega po italijanskem.« (Orožen 1991: 15).
32
 »«Selbſt von den Wörtern iſt keines veraltet« (1808: 158).
33
 Prim. Raecke 2002: 263, ki pojasnjuje protislovja v slovnici s prepletom dveh miselnih paradigem: 
razsvetljenskega racionalizma in individualističnega romantičnega historizma. 
34
 Npr. zgled pred boshjima ozhima, ki ga pozna tudi Trubar, navaja le iz Dalmatinove Biblije (1808: 
213, *), pri srednjem spolu pridevnikov omenja, da  Dalmatin praviloma uporablja -a (d o b r a  dela), v 
(Juričičevi) Postili pa je našel primer z -e: nebeſa ſo ſe nad njim o d p e r l e,  Trubarjeve rabe pa ne preverja 
(1808: 261). 
35
 Podatek o tem gl. pod točko 1.1.1.0.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 123
nemškemu predgovoru k prvi izdaji Katekizma iz 1550, ko omenja Trubarjevo ugotovi-
tev, da potrebuje naš jezik malo členov (»braucht wenig Articulos«), kjer dodaja svoje 
opažanje, da je v njegovih prvih delih manj rabe člena kot v kasnejših, npr. Psalterju, 
povod za večjo rabo so tudi  tujejezični prevodi, kjer je germaniziranja največ (390).
36
 
O opuščanju člena pri Krelju glede na Trubarja priča tudi navedek iz njegove Postile 
(1808: 426, **).
1.2.2.1 Pri samostalniški sklanjatvi je Trubar omenjen pri navedbi oblike moškega 
spola za tožilnik ednine, kjer je opazil premeno končnice -a z -e (Tolmazherie 
‘tolmačerja’), česar ne razloži glasoslovno položajno ali pojasni narečno, poudarja le 
pogostnost rabe, ednino pa prepoznava  po zaimenskih oblikah (ga, nemu, on) (1808: 
401).  
1.2.2.2 V obravnavi dajalnika množine na -om (ozhétom) pri Bohoriču in njego-
vih sodobnikih Kopitar opozarja še na enako Trubarjevo končnico pri samostalnikih 
ženskega spola: nòga – »nogom den Füßen« (1808: 235–236), ki pa je ne razlaga kot 
glasoslovno narečno premeno. Za Trubarjevo rabo samostalnika predguuor v ženskem 
spolu  poudari, da gre za germanizem (V orrede) (1808: 399).
1.2.2.3 Pri srednjem spolu omenja dolenjski -u za -o v gorenjščini in pri vseh drugih 
Slovanih ter daje za primerjavo opozicijo med latinščino in grščino: pulchrum facinus 
– καλὁν ργον. Dolenjski u v knjigah upravičuje s Trubarjevim dolenjskim izvorom
37
 
(sklicuje se še na zapis na strani XXXVI o tej glasoslovni narečni posebnosti), ugotav-
lja pa tudi, da sam ni bil prvi, ki je uvedel -o, pred njim sta ga pisala že avtor Postille 
1578 in V odnik v V eliki pratiki l. 1797. V slovnici je naveden tudi razlog za Trubarjevo 
zapisovanje u-ja, to je njegova izreka.
38
 Kaj je boljše za knjižni jezik, pa očitno odloča 
»consensus populorum« – vsa ostala slovanska narečja potrjujejo o Gorenjcev (1808: 
238). Kopitar je s takim normativnim stališčem predvidel  razvojno pot slovenskega 
knjižnega jezika, ki se je s t. i. novimi oblikami sredi 19. stoletja normiral po podobnih 
smernicah in enakem načelu splošnosti (slovanske) rabe.
1.2.3 V skladu s Kopitarjevo normo je ocena, da Dalmatin ni bil absolutni slovanski 
slovničar, ker ima spolske končnice pri primerniku pridevnikov: eno vekſho luzh – eno 
manſho luzh, Ta ſtariſha – ta mlajſha. O tem navede Bohoričevo pravilo in mu doda 
svoje dopolnilo z omembo avtorjev Trubarja in Dalmatina, ki poznata razlikovanje po 
spolu v imenovalniku.
39
  
36
 Po splošnem vtisu ob prebiranju prvih del do l. 1560 in po ugotovitvah Neweklowskega na podlagi 
konkordanc Katekizma 1550 in Pisma Rimljanom iz 1560 (Neweklowsky 1995: 316–317) bi lahko temu 
mnenju oporekali, saj je oblika ta po pogostnosti na 4. (Katekizem) oz. 3. mestu (Pisma Rimljanom) za inu, 
ie, v, (de), ker pa ni napravljena statistika podatkov za Psalter, bo treba rabo člena v njem še preveriti.
37
 »Truber war ein Unterkrainer, daher das u in unſern Büchern« (1808: 238). 
38
 »Truber ſchrieb ja auch ſein u, weil er es  ſ p r a c h« (1808: 238).
39
 »/M/ o v e n t quidam (Truber und Dalmatin) comparativos et ∫uperlativos in nominativo, ∫ed           
i n u  s i t a t e« (1808: 261, *).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

124 Jezikoslovje
1.2.4 Od Trubarjevih zaimenskih posebnosti je omenjena samo oblika vprašalnega 
zaimka du, dur ‘kdo, kdor’: »/K/do lautet im gemeinen Leben häufi g dó, und unſer 
erſter Autor Truber ſchreibt immer du, dur ſtatt kdo, kdor.« (1808: 298, *) 
1.2.5 Pri glagolu je opozoril na prvoosebno obliko sedanjika ednine ſem (»kot piše 
Trubar«), z izreko ſ’m namesto ſim (1808: 319).
40
 Trubarjevi zgledi mu služijo tudi 
za ponazoritev rabe dovršnih oblik sedanjika.
41
 Pri nekaterih Dolenjcih, posebno pri 
»našem prapiscu« Trubarju, so v rabi trpne deležniške oblike, ki se končujejo name-
sto na -ít delno na -íen (tj. -íjen), delno na -íven, delno vseeno na -it,  kar ponazori z 
njegovimi zgledi iz prevoda novega testamenta.
42
 
1.3 Besedje
1.3.0 Največ ostrih besed v Kopitarjevi slovnici je namenjenih Trubarjevemu ger-
maniziranju, v rabi prevzetih besed iz nemščine in na skladenjski ravni, zlasti v dobe-
sednih prevodih glagolskih zvez.
43
 O nemčevanju je spregovoril v vseh delih slovnice, 
saj ga je v skladu z razsvetljenskimi nazori o jezikovnem izvoru in avtohtonosti jezika 
najbolj motilo in ga kot slabost pretirano poudarjeno omenja ravno pri Trubarju, tudi 
v pohvalah in pri naštevanju drugih jezikovnih značilnosti, čeprav tudi druge pisce 
presoja s tega stališča. Kopitarju lahko očitamo enostransko gledanje na Trubarjevo 
rabo besedja, saj ne omenja njegovih starinskih besed slovanskega izvora, ki potrjujejo 
starodavno ustno in domače obredno izročilo.
1.3.1.1 Da je bilo »germaniziranje« splošen in neizogiben pojav ob nastanku 
knjižnega jezika do njegovega časa, je bilo Kopitarju razumljivo, a ne sprejemljivo 
dejstvo, zato v zgodovini pozitivno vrednoti težnje po navezavi na slovansko besedno 
dediščino in zavrača nemške vplive na slovenski knjižni jezik. Pri obravnavi Bohoričeve 
slovnice omenja Dalmatinovo (= Juričičevo) pot približevanja sestrskim jezikom, od 
katere se Bohorič oddaljuje in se raje okorišča z nemško, tako kot Dalmatin v prevodu
40
 To obliko Trubar dosledno uporablja, medtem ko ima Bohorič v slovnici in  Dalmatin v Bibliji (1584) 
le ſim, ki  jo ima v slovnici kot edino ustrezno tudi Kopitar.
41
 Luc. XIIII, 2–4: Inu Ieſus o d g o u o r i  /…/ Aku ſe ſpodobi ob tei Soboti  o ſ d r a u l a t i? Oni pag  
o m o l z h e. Inu on nega prime, inu ga o ſ d r a u i, inu ga prozh p o s h l e« (1808: 310).  
42
 »Jesus je bil b y e n (d. i. bijen) per kajfashu; r e s b y e n a  poſóda; und dobru je letimu, katiriga 
greihi ſo  s a k r í v e n i, aber doch auch Matth. XXVI, 28. Pyte is letiga vſi, letu ie muia, kry, katera bode  
p r e l i t a  ſa doſti, kodpuſzhanu tih grehou«. V opombi dodaja še tovrstno obliko (rasodiuen) pri glagolu 
rasodéti (offenbaren) z zgledom iz Dejanj apostolov (IIII, 16): »Sakai leta zaihen« /…/ »ie resodiuen vſeim« 
/…/. (1808: 340–341.)
43
 O germanizmih pri Trubarju prim. J. Toporišič (1980, 1988, 1991 idr.), M. Orožen (1996), A. Janko 
(1986, 1999), M. Merše (1990, 1996, 1998), Jazbec (2007) in drugi. M. Merše je s primerjavo germaniz-
mov pri Trubarju, Krelju in Juričiču (1996) ugotovila značilne zamenjave besedja. Če upoštevamo, da je v 
Trubarjevi Eni dolgi predguvori le 4% nemških izposojenk (Jazbec 2007: 101) in podobno tudi v Trubarje-
vem Katekizmu 1550 (Janko 1986: 433), je Kopitarjeva kritika pretirana, čeprav s takratnega jezikovnega 
položaja razumljiva.  
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 125
 Biblije l. 1584.
44
 Za potrditev nemškega načina jezikovnega izražanja, razmišljanja, 
ubesedovanja pa navaja Trubarjeve germanizme: »Truber’s leben, lebati, shpisha, 
mordane, ſhtritati, hudobo trybati, jeſt ſem ſhazau(!) sa mertviga, fershmaati(!), punt 
(Bund), Goſpod je vunkaj vlekel (ausgezogen) s’naſhimi vojſkami, gori jemle, doli jem-
le, zajhen, ſhenkinga, poberi ſe tjakaj, vunkaj klizati (ausrufen), gvant, fl egar, Rihtar, 
ſpendia, folk u. ſ. w. u. ſ. w.« so mu »take cvetke iz mestne kranjščine«, kot jih poime-
nuje »alegorično« (1808: 54). Ne prezre niti skladenjskih kalkov, ki jih običajno tudi 
njegovi predhodniki niso prepoznali in odpravili, saj so »domače cvetke spletali v venec 
na nemški način, brez alegorije to imenuje mestni »Kauderwelsch«, ki so ga sedanji 
avtorji slišali v letih izobraževanja«. Da vse zgoraj naštete »cvetke« niso zrasle le na 
Trubarjevem travniku, se lahko prepričamo tudi iz izrazne podobe, beremo jih lahko 
pri različnih pisateljih, kot zatrjuje Kopitar, a jih vendar pripiše Trubarju, morda kot 
njihovemu prvemu ubesedovalcu, ki je bil zgled nadaljnjim piscem. 
1.3.1.2 Iz njegovih navedkov se lahko prepričamo, da je bilo stanje nezavidljivo še 
v njegovem času: besedje novega svetopisemskega prevoda od l. 1784 dalje pozitivno 
ovrednoti glede na Trubarjevo neprimerno rabo (1808: 55),
45
 čeprav so pri drugi izdaji 
nove zaveze revizorji našli še veliko besed, ki bi jih bilo treba izboljšati, Kopitar pa se 
sprašuje, koliko bi jih ostalo še za tretji slovnično-kritični pregled. Tudi v stari zavezi 
(z izjemo  2. izdaje po l. 1800) odkriva skladenjske interference, ker se v njej še vedno 
nahajajo »čisto nekranjsko« oblike osebnih zaimkov (jeſt, ty, on, my, vy, ony), zvalnik 
z o (o vy otrozi), aku – taku, določni člen idr. (1808: 55). Čeprav bi bilo utemeljeno 
primerjalno upoštevati kot vir le Dalmatinov prevod Biblije, je tudi v tem primeru Ko-
pitar  Japljevo besedje vzporejal samo s Trubarjevim, morda zaradi izhodiščne vloge 
ali v prepričanju, da so bili kasnejši prevajalci  pod njegovim vplivom. 
1.3.1.3 V odlomkih iz Trubarjevega prvega dela novega testamenta komentira tudi 
nekatere izraze, kot npr. para (die Bahre), ki se uporablja pri ponemčenih meščanih v 
množinski obliki (pare), v ednini pa pomeni čisto nekaj drugega (ti prekléta para; ti 
léna para) (1808: 409); zveze »nei gori nehala kuſhouati muie noge« še ni slišal in jo 
zavrne: »Das iſt zu viel!«, ker noben Kranjec ne govori  gori nehati, temveč le néhati ali 
bolje jénjati (1808: 410); márini in márine (staro nemško Mähre) za ‘novica, zgodba’ ter 
glagol marunovati, kar je rabljeno na Gorenjskem in Koroškem (1808: 412–413).
46
44
 Očitek o nepotrebnem germaniziranju  v nekaterih besedah in skladnji razlaga s tedanjim 
sociolingvističnim položajem v mestih kot središčih izobrazbe in kulture, saj zadeva vse naše »prevajajoče« 
pisatelje, ki so pri osmih do desetih letih  zapustili očetovo slovansko ognjišče in bili vzgojeni v nemškem 
mestu od Nemcev v nemščini za nemške državne uslužbence.
45
 »So iſt z. B. unſere neue Bibel-Ueberſetzung (ſeit 1784), von Truber’s  u n n ö t h i g e n,  recht nach 
der Städter Art bloß aus  B e q u e m l i c h k e i t,  (wenn ihm das echt-Krainiſche Wort nicht sogleich 
beyfallen wollte) hergeſetzten, und unter dem L a n d v o l k e  nicht einmahl  b e k a n n t e n,  e i n z e l n-
e n  Deutſchen Wörtern  ziemlich frey«.  
46
 Z današnjega zornega kota se ponovno zastavlja tudi vprašanje glede družbene vloge in rabe kranjskega 
in t. i. ponemčenega mestnega jezika: kateri sloji so znali oz. govorili kranjsko v Trubarjevih oz. v Kopitarjevih 
časih, kot  pričajo najdeni rokopisi, tudi višji sloji. Glede na Trubarjeve izjave je vprašljiva tudi trditev, da je 
kranjščina mestnega okolja določala rabo v besedilih. Trubar je svoj izbor besedja pogojeval tudi s pozna-
vanjem in rabo pri splošnem naslovniku, ki ni znal drugega jezika kot slovenskega (Trubar 1555: A 2), kar 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

126 Jezikoslovje
1.4 Bibliografski in jezikovni podatki Trubarjevih del v Kopitarjevi slovnici 
1.4.0 V Dodatku (Nachſchrift, 385–452)
47
 je Kopitar s profesionalno bibliografsko 
natančnostjo predstavil nove najdbe, protestantske tiske, ki jih v Ljubljani ni našel: 
celi novi testament iz graške licejske knjižnice ter spisek z opisom kranjskih knjig iz 
dunajske dvorne knjižnice. Opisal je bibliografske podatke, dokumentiral naslovnico, 
navedel vsebino predgovorov ali njihove pomembnejše dele, predstavil vsebinsko 
delitev in predvsem v opombah dodal svoje misli. Navedel je tudi seznam v dunajski 
knjižnici manjkajočih slovenik in hrvaških glagolskih in cirilskih del. Tako slovnica 
vsebuje tudi bibliografski popis protestantskih del, med njimi 21 Trubarjevih knjig, 9 
ohranjenih z navedbo ključnih mest iz predgovorov, ki predstavljajo Trubarjeve po-
glede na jezik, prevajanje in družbene okoliščine, in 12 evidentiranih. Razdeljena so 
na tri dele glede na vrsto pisave: A. kranjske knjige z latinskimi črkami, znotraj teh 
razdelkov pa oštevilčene po kronološkem zaporedju; B. hrvaške knjige z glagolskimi 
črkami; C. hrvaška knjiga s cirilskimi črkami. 
1.4.1 Med novimi primerki posebej omenja Trubarjevo 2. izdajo celotnega nove-
ga testamenta v dveh delih v osmerki iz l. 1582 iz graške licejske knjižnice, ki mu ga 
je priskrbel baron Zois in ga pri poli b žal še ni imel v rokah (1808: 388). Odlomek 
iz Lukovega evangelija (X, 30–36) na strani 157 v tabeli je navedel po tej izdaji kot 
besedilo prve izdaje, ker je Trubar v predgovoru k izdaji l. 1582 zatrdil, da je v njej 
ohranil prvi prevod in prejšnji pravopis in ga ponovno natisnil v pomanjšani obliki v 
eni knjigi. 
1.4.2 Kopitar naknadno navaja spisek in opis kranjskih knjig iz dunajske cesarske 
dvorne knjižnice, kjer je odkril »pravi zaklad naše literature iz Trubarjevega obdobja«,
48
 
ko je med tiskom slovnice odpotoval na Dunaj. Med njimi je 9 Trubarjevih del, razpo-
rejenih kronološko.
49
 Ker jih večino opisuje Schnurrer v svoji knjigi slovanskih knjižnih 
tiskov (Tübingen 1799) in odtod Dobrowsky v Slavinu, je ponekod dodal le svoja 
opažanja in podrobneje opisal le tista, ki tam niso opisana (1808: 389).
1.4.2.1 Ob prvi knjigi Catechiſmus in der Windiſchen Sprach /…/ (1550) predsta-
vlja nemški predgovor s kontrastivnimi pravorečnimi in pravopisnimi napotki, kranjski 
omenja v Dodatku po Trubarju tudi  Kopitar (prim. 1.4.2.2), zato je uporabljal »te gmainske Crainske preproſte 
beſſede, kateri uſaki dobri preproſti sloueniz lahku more ſaſtopiti« (Trubar 1555: predgovor, A 3), na podlagi 
rabe so se o rabi »nemških besed« odločali tudi pisci iz 17. in 18. stoletja. Tudi v naših krajevnih govorih se 
je po vsem slovenskem ozemlju, tako na zahodu in vzhodu, ohranilo mnogo besednih germanizmov. 
47
 Toporišič (1996: 1) naslov  prevaja z izrazom Dopis. 
48
 »Wie froh überraſcht war ich, hier auf der Kaiſerl. Hofbibliothek beynahe den ganzen Schatz u n ſ-
r e r Literatur aus der Truber’ſchen Periode, ſammt den Glagoliſchen und Kyrilliſchen Nebenerzeugniſſen 
derſelben, beyſammen zu finden!« (1808: 388–389).   
49
 Catechismus in der Windischen Sprach iz l. 1550, Abecedarium iz l. 1550, Ta Euangeli Suetiga 
Mateusha iz l. 1555, Abecedarium in Catechismus iz l. 1555, Ena Molitou tih Kerszhenikou, kir ſo ſa volo 
te praue Vere Vieſuſa Criſtuſa pregnani (1555), Ta perui deil tiga noviga Teſtamenta iz l. 1557 z natančno 
navedbo vsebine, komentiranimi deli predgovora, odlomki; Ta drugi Deil tiga Nouiga Teſtamenta iz l. 1560 
in Articuli oli Deili te praue ſtare Vere kerszhanske iz l. 1562 (1808: 389–417). 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 127
nagovor, numeracijo, errata in navaja opravičilo, da se dotlej ni pisalo ne tiskalo v slo-
venskem jeziku, ter navedbo psevdo-tiskarja in kraja tiska (1808: 389–391). Ob Abe-
cedariju (1550) omenja, da se Trubar poslužuje nemške pisave. Za oba tiska razkriva 
težke pogoje izida (naskrivaj v odsotnosti avtorja) (1808: 392).  
1.4.2.2 Iz predgovora h knjigi Ta Euangeli Suetiga Mateusha (1555), Kopitar 
izlušči nekaj bistvenih misli o jeziku, npr. navedek, da večina ljudi v naši deželi ne 
zna drugega jezika, kot samo slovenski; stavek »Mateusha vsamite koker enu koſſilice 
oli iushinizo«, razčleni navedek o narečni različnosti in pojasni, da so mu »Crainzi« 
Gorenjci in  Ljubljančani z okolico, ter ugotovi, da se pri Trubarju naš dialekt v širšem 
pomenu, ki bi ga lahko poimenovali s staroslavnim imenom kot karantanski, deli na 
pet podnarečij, ki jih govorijo: a) Gorenjci, b) Koroški Slovani, c) Štajerci, Dolenjci 
in Bezjaki,
50
 d) Kraševci in Istrijani, e) (sedanji mejni) Hrvati (1808: 393). Z delnimi 
besedilnimi odlomki (o temeljitem razmisleku pri izbiri črk) predstavlja tudi predgo-
vor Slovanom (Lubi Slouenzi). Njegovo oceno glede pisave več soglasnikov v enem 
zlogu, kot to delajo Čehi in drugi, dopolnjuje s pojasnilom, da v predgovoru k celemu 
novemu testamentu »druge« poimenuje z Bezjaki (1808: 394, *).
1.4.2.3 Ob predstavitvi Trubarjeve nove izdaje Katekizma in Abecednika z latinski-
mi črkami iz l. 1555 popravlja Schnurrerjevo datacijo, češ da sta izšla skupaj s prvo, 
ampak 5 let kasneje. Za knjige, ki jih je imel Schnurrer za izgubljene, pa sporoča, da 
so odkrite. Obenem poudarja, da bi mogli biti Trubarjevi rojaki Schnurrerju hvaležni 
za njegovo delo ter dodaja, da je bil Trubar res Slovan in ne »Germanus inter hos Ve-
nedos natus«, kot je imenovan pri Frischu (1808: 397–398, ***). Tu posreduje podatke 
o starših in poudarja slovanski izvor njegovega priimka.
1.4.2.4 Za Eno Molitou tih Kerszhenikou iz l. 1555, ki ni še nikjer omenjena, za-
gotavlja, da je kranjski prevod zagotovo Trubarjev, čeprav je podpisan na koncu Ver-
gerij, ki je sestavil italijansko besedilo, dokaz mu je Trubarjeva raba »ne rodimo« za 
ne maramo (non curamus) (1808: 398). 
1.4.2.5 Nemški predgovor v prevodu Ta perui deil tiga nouiga Teſtamenta iz l. 
1557 zaradi zanimivosti obširneje opisuje (o lažjem razumevanju hrvaščine od drugih 
slovanskih jezikov, o pisavi, o Trubarjevem znanju jezikov, besednem primanjkljaju, o 
hrvaškem prevodu Biblije itd.). Odlomke iz evangelijev po  Mateju in Luku iz Postile 
1578  (1808: 28–37) dopolnjuje z enakimi Trubarjevimi (1808: 406–415). 
1.4.3 Seznam kranjskih del iz Trubarjevega obdobja, ki v dvorni knjižnici na Du-
naju manjkajo, navaja po svoji vednosti. Med Trubarjevimi knjigami je registriral še 
12 del z izvirnimi naslovi ali nemškimi približnimi opisi verjetno po Schnurrerju, za
50
 Za Bezjake zapiše, da so «Provinzial=Kroaten« (1808: 394 in 404, *) oz. Slavonier (1808: 432, *).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

128 Jezikoslovje
 nekatere navede tudi druga mesta hrambe (v Gradcu, Ljubljani pri Zoisu, v Semeniški 
knjižnici).
51
 V obeh seznamih je evidentiral skoraj celotna trubariana.   
1.4.4 Pomembna najdba je bil tudi Kreljev prevod Spangenbergove Postille Sloven-
ske (1567), ki je Kopitar prej ni poznal in je vse glasovno-pisne spremembe glede na 
Trubarja našel v Postilli 1578 in jih pripisal Dalmatinu. Ob opisu knjige in predgovora 
je Kopitar ugotovil, da se je zelo zgodaj pojavila literarna opozicija proti Trubarju na 
čelu s Kreljem.
52
 Najvišjo oceno pravopisnih prizadevanj je dal Krelju, s katerim se 
idejno ujemata in sta si enotna v kritični presoji Trubarjevega črkopisa proti »lepemu 
cirilskemu pismu«, germaniziranja in jezikovne rabe proti »proprietas linguae«, ki jo v 
predgovoru zagovarja Krelj.
53
 Krelj je v Kopitarju našel somišljenika, ki je njegov je-
zikovni nazor oživil in nadgradil v svoji slovnici 240 let kasneje, ali pa obratno gledano, 
Kopitar je kot poznavalec starocerkvenoslovanskih besedil in znanstveno ter jeziko-
vno široko razgledan po slovanskem obzorju podobno kot Krelj častilec slovanskega 
vira in nadaljevalec njegove poti. Podobno nestrinjanje, kot ga srečamo pri Krelju do 
Trubarjevega jezika, veje tudi iz Kopitarjevih izjav o Trubarjevem jeziku, oba pa se 
sprijaznita pred močjo njegovega začetnega podviga, kar z razdalje 19. stoletja dobiva 
še daljnosežnejšo jezikovno razvojno ostrino. (1808: 424–426.) 
1.4.5 Tudi pri navedbi hrvaških tiskov pride do zanimivih ugotovitev v zvezi s Tru-
barjem. Pri vsebinski razčlenitvi hrvaškega katekizma s cirilskimi črkami (Katehiſmus. 
Edna malahna kniga, u koi ieſu vele potribni i koriſtni nauzi i artikuli prave karſtianſke 
vere /…/ prevajalcev Antona Dalmatina in Stipana Istriana) navaja: Primi Truberi 
ſermo de Fide, Croatice redditus, kar v opombi komentira s spoznanjem, da je ta pri-
diga Trubarjeva in ne delo Flacija Illirica, kot je pomotoma navedel Schnurrer, ker je 
zamešal psevdonim Philopatridus Illyricus s Flacius Illyricus, na kar je opozoril že 
Dobrowsky (1808:  452).
54
 
51
 To so: Pavlova pisma Korinčanom in Galatejcem (1561), Regiſter und ſummarischer Inhalt (1561), 
Duhovne pesmi (1563), Cerkovna ordninga (1564), Celi Pſalter Dauidou (1566), Katekizem in pesmi iz 
1567, 1579, Pavlova pisma Efežanom … (1567), Formula Concordiae, za katero je Trubar obljubljal pre-
vod, Noviga Teſtamenta puſledni deil (1577), Ta Celi noui Teſtament (1582), Hiſhna Poſtilla D. Martina 
Luthera (1595).
52
 »Alſo früh ſchon bildete ſich eine literariſche Oppoſition  gegen Truber, ſeinen eigenen Amts-Adjun-
cten, Krell an der Spitze!« (1808: 424).
53
 Krelj je uredil črkopis v idealni podobi bohoričice z razločevalnimi znaki za zveneče in nezveneče 
pripornike in je bil doslednejši od svojega naslednika Juričiča. To, kar je Kopitar hvalil pri Juričiću, je torej 
Kreljeva zasluga, kar je grajal, pa Juričičeva, tudi njegovo »dalmatiziranje«. Ne strinja se le z glasoslovno 
spremembo, novodalmatinsko obliko edan, ſarſhen itd., tj. z uvedbo a-ja za nenaglašeni polglasnik name-
sto zapisa z e, ter z odvečnim uvajanjem dvojnic c namesto z in ch namesto zh, kar se mu zdi neslovnično 
(»ungrammatisch«), zato se sprašuje, zakaj duplikati (1808: 426).
54
 V opombi omenja podpise pod predgovorom: Primush kranaz, Anton Dalmatin, Stipan Iſtrian, torej le 
krstno ime, kar se uporablja pri navadnih ljudeh še danes, če govorijo o duhovnih učiteljih (Goſpod Primosh 
/…/), njihovih priimkov pa ne omenjajo (1808:  450, *).   
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 129
1.5 Trubarjev jezikovni vpliv  v zgodovinskorazvojni perspektivi
Kopitar na posameznih redkih mestih v slovnici jezik drugih piscev primerja s Tru-
barjevim: pri njegovih sodobnikih in naslednikih Dalmatinu, Bohoriču, Juričiču, kot 
tudi pri avtorjih iz kasnejših obdobij. Jezikovno oznako Dalmatinovega Pentatevha iz l. 
1578 v primerjavi s Kreljem določa Trubarjev vpliv: razen večinskega razlikovanja med 
ſ in s je Pentatevh čisto trubarjevski (»ganz Truberisch«) (1808: 424). V 5. razdelku, ki 
obravnava usodo Bohoričevega pravopisa po 1584 do 1808, med drugim navaja tudi 
Schönlebnova pravopisna načela, njegov komentar, sklicujoč se na Trubarjev jezik, 
pa je oster in kratek: »Schlimm genug! Da wären wir alſo wieder bey Truber’s Art 
der Windiſchen Sprach!« (1808: 61). V Trubarjev prid pa ugotavlja, da je pri Pohlinu 
članek o Trubarju v Bibliotheca Carniolica glede na njegova dela popolnoma skažen 
(1808: 445, *). 
1.6 Kopitarjevi pogledi na Trubarja kot reformatorja in domoljuba
Kopitar je bil med prvimi, ki je prerasel še mnogo kasneje žive ideološke pred-
sodke do predstavnikov reformacije in jih vrednotil po njihovem jezikovnem in kul-
turnozgodovinskem prispevku. Sam v slovnici omenja Trubarjevo, Dalmatinovo in 
Bohoričevo versko strankarsko pripadnost, ki je bila podvržena volji Ferdinanda II. 
Verska gorečnost je ustvarila pošast, ki je povzročila zanemarjanje  z barbarizmi in 
sovraštvo, ki je zadevalo tudi njihovo pisanje.
55
 Ko je prebiral predgovore k njegovim 
knjigam in hrvaškim tiskom, je bil navdušen nad njegovim patriotizmom, ki je segal 
na vse Slovane: »Truber’s Patriotismus umfaßte alle Slaven!« (1808: 406). Zaradi tako 
tople domoljubnosti mu odpušča celo germaniziranje.
56
 
2 Sklep
2.1 V luči dihotomije dveh velikih duhov svojega časa, Trubarja in Kopitarja, 
temelječi na dveh izjemnih individualitetah v dveh družbeno- in duhovnozgodovin-
sko različnih obdobjih, lahko razumevamo genezo slovenskega knjižnega jezika ter 
razpoznavamo razvojno pot od njegovih začetkov z neobhodnimi ovirami na ravni 
kodnega prenosa v pisno obliko in njegovega normiranja, kot se odstira iz jezika sa-
mega s slovničarjevo metodo jezikovne deskripcije na podlagi besedilne dokumenta-
cije in interpretacije, zgodovinskorazvojne oz. primerjalnojezikovne konfrontacije ter 
znanstvenokritične kontemplacije. Iz Kopitarjevih razčlenitev Trubarjevega jezikov-
nega ustvarjanja se izrisuje neenovita, večobrazna, kubistična podoba, ki dobiva zdaj 
ostrejše, zdaj milejše poteze. Osrednje mesto zavzema kritičnost prvega slavista do 
njegove izbire črkopisa in pravopisa, jasno argumentirano nestrinjanje s osnovnimi 
55
  »S e l o t i s m u s hatte ſie zu K r a i n i ſ c h e n Schriftſtellern gemacht, ein Unhold, vor welchem 
die l i b e r a l e n Muſen fliehen. Die erſte Folge davon war, daß dieſe ihre Vernachläſſigung durch B a r-
b a r i s m e n  rächten, und die zweyte, daß der haß, der die Proteſtantiſche Parthey verfolgte, auch ihre 
Schriften mit traf.« (1808: 57).
56
 »Ich muß geſtehen, daß ich, ſeit dieſer genauern Bekanntſchaft mit Truber, durch ſeine ſo warme 
Vaterlandsliebe beynahe ganz entwaffnet worden bin gegen ſein Germaniſiren.« (1808: 393).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

130 Jezikoslovje
smernicami pisanja, ki se oddaljuje od ideala pisave bratov Cirila in Metoda, čeprav 
se zdi, da kljub negativni oceni deloma odobrava njegovo težnjo po t. i. preprostosti 
(»die Einfachkeit«) pri izbiri grafemov, poenostavljanju nemške pisave … Glasoslov-
no razhajanje, izvirajoče iz njune narečne  različnosti, je izraženo predvsem na ravni 
dolenjskega u proti gorenjskemu o-ju, vendar vidi v dolenjskem glasoslovju pozitivne 
silnice ob manjši spremenljivosti drugih fonemov.   
2.2 V slovnici se je Kopitar pokazal kot neizprosen, včasih pretiran, drugič pravičen 
presojevalec Trubarjevega jezikovnega prispevka. Njegovo z mladostjo priostreno 
kritično pero je bilo usmerjeno v za tisti čas pereče vprašanje germanizacije slovenskega 
jezika, ki so jo na Kopitarjevo pobudo uspešno prepoznavali in zavestno odpravljali 
njegovi sodobniki. Trubarju je dal priznanje prvega jezikovnega upovedovalca, iskre-
nega domoljuba, obenem pa je z razvojne distance lahko pokazal na začetniške slabosti, 
ki so jih nasledniki presegli. Ker v času pisanja ni imel na voljo več Trubarjevih del 
in jih je natančneje predstavil šele v dodatku, ni mogel upoštevati Trubarjevih obliko-
slovnih, besednih posebnosti in arhaizmov, ki ohranjajo starejšo jezikovno razvojno 
stopnjo. Njegov primerjalni besedilni pristop je omogočil bralcem potrditev njegovih 
argumentov in je v zgodovinskem jezikoslovju še danes neobhoden pri ugotavljanju 
jezikovnih sprememb. 
     
2.3 Kopitarjeva presoja Trubarjevega prispevka je mestoma nedosledna in nesklad-
na: ko v sintezi spoznanj ob koncu jezikovnozgodovinskega pregleda elementarnega 
pravopisa (1808: 158) ugotavlja oblikoslovno in oblikotvorno nespremenljivost od Tru-
barjevega do svojega časa, posplošeno poudarja ujemalni vidik, čeprav je v primerjalni 
analizi besedil že v 16. stoletju opisoval razlike med Trubarjem, Juričičem, Dalmatinom, 
Bohoričem. Kopitarjevo posredno izraženo priznanje njegovemu začetniku, strnjeno 
v ponovljeni misli, da se naš  jezik od 16. stoletja do njegovega časa ni prav nič spre-
menil, je apologija našemu prvaku, saj delno zavrača ne le omenjene kritike, temveč 
tudi objektivne ugotovitve in ustvarja idealizirano podobo jezikovne kontinuitete. Ob 
poudarjanju germaniziranja na besedni in skladenjski ravni preseneča Kopitarjeva 
izjava o nezastarelosti besedja. Kljub odklonilnim sodbam o izbiri besedja, za katere 
Kopitar poišče tudi sociolingvistične vzroke, ki jih osmišlja glede na jezikovno stanje 
v mestih, je zaznati pozitivno naravnanost tudi do njegovega jezika. 
2.4 Kopitarjevi pogledi na Trubarja so pogledi mladega jezikoslovca na prvega 
jezikotvorca, nazori razgledanega teoretika na jezikovnega praktika; stališča kritika, 
ki je jezikovno ostalino presojal tudi z znanstveno neprizanesljivostjo oz. čustveno pri-
zadetostjo z merili dobe; nazori slovničarja, ki je s širokim evropskim in slavističnim 
jezikoslovnim obzorjem iz več kot dvestoletne razdalje objektivno ovrednotil kolum-
bovski jezikovni podvig evropsko priznanega humanista in reformatorja s slovensko 
tiskano knjigo. Trubarjeva preroška misel, ki jo parafrazira tudi Kopitar in razodeva 
nekoliko ironično Kopitarjevo znanstvenokritično brezkompromisnost, a soizraža tudi 
vso veličino Trubarjeve izjemne osebnosti, naj bo vodilo tudi za naš in prihodnji čas. 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

Irena Orel, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten … 131
»Die dankbare Nachwelt muß jedoch folgende Aeußerung Truber’s zu beherzigen nicht 
vergeſſen: »Ich bin der Hoffnung, Gott werde nach mir Leute erwecken, die das von mir 
angefangene unvollkommene Werk beſſer ausführen und vollbringen: doch ſind auch die 
Alten und die Erſten, ſollten ſie es gleich nicht immer recht getroffen haben, nicht zu vera-
chten« (1808: 20).   
VIRI IN LITERATURA
JANKO, Anton, 1986: Raba in pogostnost iz nemščine prevzetih besed v Trubarjevem Katekizmu 
(1550). 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6. Ur. B. Pogorelec 
s sodelovanjem J. Koruze. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 427–434.
– – 1999: Der Einfl uss des Deutschen bei der Entstehung der slowenischen Schriftsprache. 
Language encounters across time and space. Ur. B. Brendemoen, E. Lanza, E. Ryen. Oslo: 
Novus Press.  
JAZBEC, Helena, 2007: Nemške izposojenke pri Trubarju. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
KOPITAR, Jernej: 1808 [i.e. 1809]: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und 
Steyermark. Laibach: Wilhelm Heinrich Korn.
MERŠE, Majda, 1990: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. Razprave 2. 
razreda SAZU 13. Ljubljana: SAZU. 163–179.
– – 1996: Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Kopitarjev zbornik, Jernej Kopitar 
in njegova doba, Obdobja 15. Ur. J. Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 93–104.
– – 1998: Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile. Vatroslav Oblak, Obdobja 17. Ur. 
Alenka Šivic – Dular. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 217–231.
ORZECHOWSKA, Hanna, 1979: Typologiczny aspekt postulatow slawizacyjnych B. Kopitara. Ob-
dobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 1. Ur. B. Paternu 
s sodelovanjem B. Pogorelec in J. Koruze. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 137–153.
– – 1981: Skladnia miedzy wierszami Grammayki  B. Kopitara. Obdobja romantike v sloven-
skem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 2. Ur. B. Paternu s sodelovanjem B. Pogorelec 
in J. Koruze. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 409–419. 
OROŽEN, Martina, 1991: Kopitarjeva slovenska slovnica. Kopitarjevi študijski dnevi I. Preda-
vanja iz 1989 in 1990. Ur. J. Mahnič. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Šiška. 7–17.
– – 1996: Kopitar kot pobudnik skladenjske in besedijske preobrazbe osrednjega slovenskega 
knjižnega jezika v prvi polovici 19. stoletja. Kopitarjev zbornik, Jernej Kopitar in njegova 
doba, Obdobja 1. Ur. J. Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 79–92.
RAECKE, Jochen, 2002: Schreibe wie du sprichst, dann ist es richtig, weil vernünftig, shreibe 
wie Bohoritsch, dann ist es besser, weil Krainisch” – Kopitars Ortographie-Konzeption 
zwischen Rationalismus und Historismus. Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, li-
terature in kulture, Obdobja 18. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 261–283.
RUPEL, Mirko, 1966: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: DZS.
SCHNURRER, Christian Friedrich, 1989: Slavischer Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrhun-
dert. München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik. 
TOPORIŠIČ, Jože, 1980: Kopitar kot slovničar. XVI. Seminar slovenskega jezika, literature in 
kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 7–16. 
– – 1991a: Besedni germanizmi v Trubarjevem Cathechismusu. Družbenost slovenskega jezika. 
Ljubljana: DZS. 21–31. 
– – 1991b: Zgodovinska perspektiva nemčevanja pri Trubarju. Družbenost slovenskega jezika. 
Ljubljana: DZS. 33–44. 
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39

132 Jezikoslovje
– – 1996: Kopitarjev slovanski svet v Slovnici 1808/1809. Kopitarjev zbornik, Obdobja 15. Ur. 
J. Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 1–[9].
– – 2003: Oblikoslovje v Kopitarjevi Slovnici slovanskega jezika. Oblikoslovne razprave. Ljub-
ljana: Založba ZRC. 351–366.
TRUBAR, Primož, 1555 (1993): TA EV ANGELI SVETIGA MATEVSHA. Ljubljana: DZS.  
– – 1582: TA CELI NOVI TESTAMENT NASHIGA GOSPVDI INV ISVELIzharie Ieſuſa 
Criſtuſa. VTIBINGI. 
SUMMARY
Jernej Kopitar’s Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark
(1808) and Primož Trubar 
Jernej Kopitar’s Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark 
(1808) and Primož Trubar
One can understand the genesis of Slovene literary language [SLL] in light of a dichotomy 
of two great thinkers of their respective times, Trubar and Kopitar, founded on two exceptional 
individualities in two socially and philosophically different eras. On this basis, one can also 
discern the path of development of SLL from its beginnings with inevitable obstacles in code-
transfer to written form and its normalization, i.e., from the language itself with the grammarian’s 
method of linguistic description, textual documentation and interpretation, analysis of historical 
development, linguistic comparison, and scholarly-critical contemplation.
In his grammar, Kopitar presented himself as an unyielding, extreme, yet impartial judge of 
some basic aspects of Trubar’s linguistic contributions. Central to the Kopitar’s assessment is 
his consistently emphasized criticism of the fi rst author’s choice of alphabet and orthography, a 
clearly argued disagreement with his basic writing system guidelines, removed from the ideals of 
“Cyril’s writing system”. Kopitar, however, partially approves of Trubar’s tendency to simplify 
the German writing system. Phonological disagreement, based on dialectal differences, is refl ected 
mainly on the level of the Lower-Carniolan u vs. Upper-Carniolan o, but Kopitar nevertheless 
favors the Lower-Carniolan phonology because of its lesser variation in other phonemes. His 
critical eye was focused on the topical issue of the Germanization of Slovene on syntactic and 
lexical levels. He recognized Trubar as the fi rst compiler of Slovene texts and an ardent patriot. 
On the other hand, from historical distance, he was able to point out the beginner’s shortcomings 
that were overcome by those who followed. Since at the time of  his writing he did not have 
access to a larger corpus of Trubar’s work – which he presented later in the appendix – he could 
not take into account Trubar’s morphological and lexical peculiarities and archaisms, refl ecting 
an older stage of language development. His comparative textual approach allowed the readers 
to confi rm his arguments and linguistic changes. Kopitar’s assessment of Trubar’s contributions 
is occasionally inconsistent, i.e., when in the synthesis of his fi ndings at the end of linguistic-
historical survey of the elementary orthography he claims morphological uniformity and denies 
obsolescence of words from Trubar’s to his era, he uses a generalized view of linguistic continuity, 
which has been overcome in the comparative analysis of the 16
th
-century texts by identifying 
the differences in the texts of Slovene Protestant writers. Kopitar’s view of Trubar is a linguist’s 
view of a literary-language founder; a view by a person who theoretically studied the Slovene 
language of a person who used it practically; a position of a critic who judged the language 
heritage with scholarly or emotional sharpness with the criteria of his era; the viewpoints of a 
grammarian who objectively assessed the tremendous linguistic feat with printed Slovene book 
by a European humanist and reformer, i.e., from a more than two-hundred-year distance, using 
his broad European and Slavic linguistic background.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_8.pdf | DOST. 15/03/24 10.39
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)