128                                            Splošni pregled.
Prevodi iz tujih jezikov. Kakor se nam poroča, izda g. Ivo Sorli v prevodu zbirko Maupassantovih novelic, in sicer izide zbirka v kratkem pri Bambergu.
Dr. Jos. Karasek, „Havliček in Slovenci". O znamenitem češkem politi-čarju Havličku, ki je 1. 1848. odločilno posegel v smer češke politike, ki pa ga je par let potem zrušil Bachov absolutizem, jt 1. 1869 izšla posebna brošura (ponatisk iz „Slov. Naroda"). Glaser jo imenuje v svoji »Zgodovini slovenskega slovstva" na dveh mestih, (III., 145, IV. 420), a jo pripisuje enkrat Bož. Raiču, drugič A. Tomšiču. Dr. Jos. Karasek, češki pisatelj, ki je lani pri Goschenu objavil svojo: „Geschichte der slav. Lit.", je letos v smotri „Nova Doba" (št. 10., 11., 12.) priobčil študijo o tej slovenski knjižici, ki je po knjižnicah ni mogel dobiti, ki pa so mu na poziv v „Slovanu" z njo postregli gosp. okr. glavar Pire, g. Valenčič v Trnovem in prof. dr. Šlebinger. Prof. Šlebinger je Karasku sporočil, da je brošuro spisal B. Raič. Raič jo je napisal iz hvaležnosti do svojega učitelja »slovanske politike" ter dokazoval, kak vpliv je imelo mišljenje Havličkovo tudi na Slovence, kako nas je zlasti seznanilo z ruskimi razmerami in s slovansko mislijo, ki smo jo dotle umeli romantično. Raič je Havličkov životopis vzel doslovno iz »Slovnika naučnega", a vanj so vpletene kulturno-zgodovinske in politične paralelke s Slovenci (tako n. pr. o razmerah v bogoslovnici graški in mariborski). „Pri vsakem političnem koraku", pravi Raič, „bi Slovenci morali misliti na jugoslovansko združenje ... Mi Slovenci moramo gravitirati k jugoslovanskemu središču v Zagrebu . . . Svetišče muz in vseučilišče jugoslovansko naj bo ognjišče in središče naše ... v Ljubljano pravniško akademijo, a ne vseučilišča!" — Nato popolnjuje Karasek še životopis Raičev po privatnih podatkih Glaserjevih, Murkovih i. t. d.                                  Dr. Fr. I.
Tri častne nagrade za razstavo z geslom »Otrok" — eno za 100 K in dve po 50 K — razpisuje »Splošno slovensko žensko društvo" v Ljubljani za tri najboljše ilustracije slovenskih pravljic, oziroma za tri najboljše otroškemu razumu primerne slike ali risbe, katerim je zajeta snov iz slovenskih pravljic, bajk ali narodnih pesmi. Glede poslanih umetnin bode razsojala posebna jury, sestavljena iz slovenskih umetnikov, literatov in pedagogov. Vse sprejete slike in risbe se izlože občinstvu na ogled in v nakup. Slovenski umetniki naj blagovolijo vposlati svoja konkurenčna dela najkasneje do 15. maja t. 1. brez podpisa ter naj predlože v zaprtem ovitku, na katerem je zapisano geslo, priimek in naslov. Isto geslo naj se zapiše tudi na zadnji strani slike.
Listnica uredništva. Gosp. Miloš. Neporabno! — Gosp. B—t. Vaša eno-dejanka diši vendar malo preveč po — žganju. Ker zahtevate moško, da Vam izrečemo odkrito sodbo, naj Vam povemo, da nismo mogli v tem Vašem proizvodu zaslediti ničesar, kar bi obetalo talent. Sicer pa se nam zdi, da ste še jako mladi, zato ni treba, da Vam naša sodba podere vse upe.