Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljal: Za eelo leto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 8 gl(l., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tisku enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so .tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jiG. uri popoludne.
Stey. 69.
V Ljubljani, v ponedeljek 28. marca 1887.
Letni!* XV.
Vabilo na naročbo.
»SLOVENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
velja, za Ljubljano pri opravništvu ali v „KatoI. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (i „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j 4:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo »Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 26. marca.
Vojaške vdove in sirote.
Zakon o pokojninah in miloščinah vojaških vdov in sirot, ki je stal že pred enim tednom na dnevnem redu državnega zbora, prišel je danes v obravnavo.
Pri splošnji razpravi je bilo oglašenih osem govornikov zanj, štirje pa proti ujemu, vendar pa tudi noben nasprotnih govornikov ni ugovarjal zakonu samemu, ampak le nekterim določbam njegovim.
Prvi nasprotni govornik je bil gorenje-avstrijski kmečki poslanec Rogl, ki se je spodtikal nad tem, da se bodo pokojnine iu miloščine oficirskim vdovam in sirotam plačevale iz vojaških taks, ki so postavno namenjene samo v podporo družin, vdov in sirot podčastnikov in prostakov. Tudi je grajal, da se bodo pokojnine in miloščine delile vsem vdovam iu sirotam ue glede na to, so li potrebne ali ne, so revue ali bogate, bolehne ali tako krepke, da bi se mogle še same preživeti, in da je tudi prevelik
razloček med pokojninami, ker bodo nektere dobivale po 2000 do 3000 gl., ene pa le 24 do 36 gl. na leto. Te pokojnine se bodo sčasoma tako ua-rastle, da vojaške takse ne bodo več zadostovale, in da ne bode nič preostajalo za uboge invalide.
Drugi nasprotni govornik, Graški poslanec Derschatta, je pa zakon grajal ravno iz nasprotnih razlogov; Roglu se je zdelo preveč, Der-schatti pa še veliko premalo, kar se vojaškim vdovam v novem načrtu ponuja in obeta. Po njegovem mnenji bi se bilo treba ozirati tudi na sedanje vdove in sirote, na pa samo na nje, ki bodo še le postale po razglašenji novega zakona; finančni minister pa naj skrbi za potrebni denar. Tako je modroval Derschatta; ali ko bi denarni minister predložil kak davčni zakon, s kterim bi zahteval denar za te nove stroške, bi se mu Derschatta gotovo enako silovito protivil, kakor se je danes poganjal za pokojnine vdov in sirot.
Ravno tako srdito se je znašal Dunajski poslanec Jaques, dokazovaje, da ni prav, ako se v zakonu prezirajo sedanje vdove in sirote, in da bi se zakon kaj lahko raztegnil tudi na nje. Samo dva nasprotna govornika, P o 1 a k in Furtmtiller, sta nekako pritrjevala, da ne gre zakona raztegovati že na sedanje vdove in sirote, ker bi se vsled tega davkoplačevalcem nakladala neznosljiva bremena in bi zlasti o vojskinem času prišli v hude zadrege.
Ravno v tem smislu, kakor uasprotni govorniki, govorili so pa tudi poslauci, ki so načrt zagovarjali.
Prvi med njimi je bil naš poslanec Pfeifer, čigar govor po stenografičnem zapisniku objavimo v celoti; rekel je, da bi vrlim vojakom rad več dovolil, ko bi mogel, ali da se je treba tudi ozirati na nje, ki imajo skrbeti za denar. Govoru so pogosto pritrjevali poslušalci, zlasti, ko je svaril, da naj ne devajo v pokoj krepkih ljudi, ki bi še kaj lahko služili, in da naj nas ue iznenadijo z novimi tirjatvaini, kakor pri domobranu.
Drugi je za načrt govoril grof Coronini, ki pa ui imel toliko vspeha, kakor sicer. Kakor Derschatta in J a q u e s, je tudi Coronini priporočal, da naj se v zakon sprejmo tudi sedanjo
vdove in sirote ter se je v ta namen posluževal neke primere po Lienbacherjevem okusu. Lienbacher le unidan zbornico primerjal z jetnišnico, poslance pa z jetniki, in daues je Coronini predloženi načrt primerjal z zakonom, po kterem so bile jetnikom odpravljene verige, češ, da ta dobrota vsled dotičnega zakona ni prišla na korist še le njim, ki so pozneje prišli v ječe, ampak tudi njim, ki so bili že prej obsojeni in v verige vklenjeni. Enako naj se skrbi tudi za sedanje vojaške vdove in sirote, in ne samo za prihodnje.
Vse razprave so si bile bolj ali manj podobne in so se tako skladale, da že poslanec D u b s k y ni imel nič novega več povedati, ter je ponavljal že omenjene razloge, drugi vpisani govorniki pa so se izbrisali.
Govoril je tudi minister Welsersheimb in izrekel zahvalo za sočutje, ki se je na obeh straneh razodevalo za vojaštvo. Zavračal je ugovore iu pomislike in priporočal zbornici, da naj pritrdi predloženemu načrtu. Res je bilo pri glasovanji soglasno sklenjeno pričeti posebno razpravo. To se bode zgodilo v prihodnji seji, ki bo v torek 29. t. m. Razun tega ima ta teden še na vrsto priti bankina uagodba, ki jo bode gospodska zbornica obravnavala v ponedeljek 28. t. m.
V današnji seji ste bile pred sklepom, ki se je vršil ob 3. uri popoludne, stavljeni še dve interpelaciji. Nemško - češki poslanec P i c k e r t je namreč vprašal kupčijskega ministra, kako je bilo mogoče pri pošti v Pragi oskrbništvu izneveriti veliko denarja, ne da bi se bilo to zapazilo; južni - tirolski poslanec B e r t o 1 i n i pa je vprašal, zakaj se italijanskim duhovnom pošiljajo nemški odloki zarad vravnavanja kongrue. Glede kongrue pripravlja se tudi na desnici jako ojstra interpelacija do bogo-častnega miuistra, ker je izdal dva ukaza, vsled kterih je povikšanje duhovenske plače preprečeno, na Dunaji pa naravnost ustavljeno. Prej pa se bode še privatno priporočalo ministru, da naj reč poravna z lepo, in še le ko bi se branil, se bode to javno zahtevalo z omenjeno interpelacijo.
Zadnja seja pred prazniki bo v petek 1. aprila, vendar pa bo budgetui odsek zboroval še v petek
LISTEK.
Gledišča solnčna in senčna stran.
(Govoril v ..Katoliški družbi" A. Kalan.)
Kdo ne ve, čestita gospoda, ktlko moč ima čas do človeka? Posebno so nekteri dnevi, ob kterih prav posebno čutimo, kak vpliv ima čas do nas. S kako nedolžno radostjo napoluuje ua pr. naša srca veseli Božič, sami ue vemo kako, pridružimo se, kakor otroci pastircem in se popolno brez vseh skrbi radujemo božjemu Detetu! Kako mogočno zopet dviga človeku srce veličastni dan vstajenja — zmage polna Velikanoč! In zopet kako milo-otožno mu je, ko gre na vernih duš dan na pokopališče v vas k svojim dragim! — Tak dan je tudi današnji dan; tak dau je tudi pepelnica. Z resnimi mislimi polni vsacega človeka pepelnica, ko se skloni pred duhovnika, ki mu potrese glavo s pepelom, rekoč: „Pomni človek, prah si in v prah se spremeniš!" — Na prvi pogled ta misel človeka potare: ah, kako neznatna stvar je Človek na svetu? Čemu le živi za
ta kratek čas? Toda ta pesimizem hitro ostavi človeka, ker ravno s to mislijo nas hoče cerkev dvigniti čez to zemeljsko ped, ravno s pepelenjen nam ona govori: Ni tu tvoj namen; tvoj namen je više, više ... In tako človek ravno v pepelenji najde uovih moči, da oblaži svoje nazore, okrepi svoje sklepe in dela vztrajno za vzvišeni svoj poklic. Zares, tam kjer svet najde netila, da goji svoje gorje, svoje duševno onemoglost, tam v prahu kristijau prejme novih sil, da gospoduje svojemu srcu!
Le škoda, da se dandanes svet tako malo briga za pepelnico, tako malo peča za prenovljeuje. Da je svet res tako vnemaren, tega ste se, cenjeui poslušalci, gotovo daues prepričali pri pepeljeuji. Kaj ne, kako lahko ste prišli na vrsto k pepelenju; kako malo so Vas trume ovirale ? Večidel so prišli k po-pelenju le priprosti, borni, ubožni ljudje, ktere že tako grenko življenje pepeli vsak dan. Bogati, mogočni, učeni ne pridejo, ker se nečejo spomniti, da so prah; kako bi tudi potem zagovarjali svoj brez-ozirni napuh? Nečejo se pepeliti, ker se ne marajo spomniti, kako vzvišen je človeku namen; kako bi potem tako brez skrbi živeli svojim nizkotnim stra-
stem? — Da, da: svet se izogiba pepelenju, a tudi ve zakaj. „Muudus vult decipi!" — On raje pred-pustne dneve raja po veseliščih pozuo v resno jutro pepelnično; pepelnico pa prespi, le da ga kaj ne spomui njegovih zmot!
Toda Bog tudi take ljudi ljubi iz usmiljenja; ni čuda zato, če jih Bog po kakem drugem potu spomni pepelnice; če jo pepeli kedaj ua kraji njih radovanja in jih spomni, da na svetu vse mine; ni čuda, da Bog dopusti, da se zanese pepel tudi na igrišča, tudi v gledišča — kakor nam to kaže Ljubljansko gledališče — sedaj kup pepela!
Ljudje poreko: lludobuež je podtaknil; ljudje so premalo pazili . . . sploh slučaj je bil, da jo gledišče pogorelo. Dobro, dobro; pritrdim vsemu, a ne pozabimo, da tudi slučajem je Bog gospodar!
Ker je sedaj med nami vsled glediščnega požara toliko govorice o gledišči, ker bo skoraj gotovo to nesrečo tudi naša dežela britko čutila, menim, da bo nocoj času primerno, ako rečemo ktero o gledališči.
Postavil bi vam rad pred oči s o 1 n č n o in senčno stran gledišča, kakor jo nam
A V;
i •'■. -V, V.
zvečer iu, ako bode treba, tudi v soboto, da dovrši pretrosauje državnega proračuna in se more precej po Velikinoči pričeti v zbornici budgetna razprava. Prva seja po Velikiuoči bo 21. aprila, to je v četrtek po beli nedelji.
Politično - cerkveni predlog v nemški zbornici.
V nemški gospodski zbornici je bila 23. t. m. razprava o cerkveno- političnem predlogu. Koj pri početku razprave govoril je škof Kop p iz Fulde, ter rekel: Vladni predlog jo nastal, ko ste se vlada iu kurija porazumeli, a isti veudar nima v sebi vsega, kar bi bilo potrebno, da se katoliki vpokoje. Njegovi pristavki (amendements) imajo namen, popraviti ta predlog. Govornik pred vsem zahteva, da bi bilo prepovedanim redovom dovoljeno, deliti svete zakramente. Redovi ne nadlegujejo drugovercev, radi bi prišli v svojo domovino, po kteri zdihnjejo in so v srcu hvaležni, da se jim je privolila povrnitev v domovino. Ako so katoliki zadovoljni z mojimi pristavki, potem kažejo, da vladi zaupajo. Jaz ne zahtevam samo, ampak prosim, kakor se spodobi podložnemu.
B e s e l e r je trdil, da so cerkveni redovi velika nevarnost javnemu miru. Drugovercev pridobivati si sicer ni v njihovih pravilih, kaj tacega se ne zapiše, a zgodi se to vendar le.
Knez Bismark pravi, da vlada ni bila preveč popustljiva, in ni tvegala svojih veličanstvenih pravic. On ni nikdar mislil na stalni boj s kurijo. Ako sedanji predlogi ne vodijo do pravega miru, lahko s pota spravimo, kar smo dosihmal napravili. Isto tako nevarni, kakor naprednjaki, so tudi nižji duhovniki, ki državi tla spodkopujejo; papežu in cesarju je na korist, ako to rovanje odpravita. Ako se papež in cesar zedinita, potem nima središče, ki papežu nasprotuje (!) in se zvezuje z vsemi sovražniki domovine, (!) nikake veljave in je brez pomena. Bismark je rekel na dalje, kar se tiče redov, je pa stvar taka, da katoliški sodržavljani mislijo, da jih potrebujejo. Tej potrebi je treba v soglasji s postavo vstreči. Država je vdeležena pri tem, da se duhovniki dobro izobražujejo. To se pa isto tako zgodi v semeniščih, kakor ua vseučiliščih. Najbolj zagrizeni sovražniki države so prišli z vseučilišč, a ne iz semenišč. Za dolžnost o naznanilu nastepa se govornik posebno no veže, vsaj se je videlo, da so duhovniki, ki so uradovali več let pred vladnimi očmi, spremenili svoje mnenje, ko so postali škofje. On je že kardinalu Antonelliju kazal nevarnost, ako se stvar jajo politično stranke. Odkar se kurija nagiba na mir, je on takoj sestavil program za mir, in deset let delal na to, da bi se mir v resnici dosegel. On misli, da bode s temi predlogi prišel do stalnega mini. Treba je središču, ki se veže z elementi deželi iu državi sovražnimi, po sedanji postavodajavi pre-striči nit, da ne bode podpirala opozicije. Z ozirom na mednarodno edinost in z ozirom na nevarnosti, ki žugajo ti edinosti, napeljal je on sedanjo postavo davstvo na cerkveno - političnem polji na to pot; on je prepričan, da se to ravnanje popolnoma strinja z njegovo odgovornostjo. Ce predlog pripelje do mirii ali ne, ni mogoče še sedaj vganiti, ko voditeljstvo
kaže zgodovina dramatične u m e t n o s t i.
I. Najprej mi dovolite, častita gospoda, da rešim nekaj ugovorov.
1. Kaj pa ima katoliška družba, kaj pa ima katoličan, kaj ima vera, cerkev sploh opraviti z glediščem? poreče kdo. Kako naj se druži luč s temo, kako Bog in Belial? pritrdi mu drug njegov z apostolom. Ali se ne pravi čas tratiti, ako govorim o gledališči? Ali ne oskrunim teh nekako svetili prostorov katoliško družbe?
Vsi ti in enaki na videz opravičeni ugovori utihnejo in se porazgube, ako pomislimo, kolikega p o m o n a da je dandanes gledišče za omikane in napol omikane ljudi posebno po mestih. Ako nam je ta pomen živo pred očmi, potem katoličani ne bomo prezirali gledišča, kakor bi ga ne bilo; nasproti bomo le obžalovali, da so katoličani posebno drugod predolgo časa v tem oziru roke križem držali in brez boja prepustili sovražniku dokaj važno bojno polje.	(Daljo prih.)
središča papeža nasprotuje. Ako se prepir zopet prične, potem se lahko napravijo majave postave, morda ravno take, kakoršne so te, ki jih sedaj odpravljamo.
Kako nujno je državi potreben notranji mir, razvidi se iz sovražnega in jako nevarnega postopanja opozicijo vsem naredbam vlade nasproti. Notranje razprtije vplivajo tudi na zunaj, kakor bi so na primer cerkveno-politične gotovo dotikale našo zveze z Avstrijo. Ako papež hoče mir, ne dvomim, da bode konečno premagal središče, ki se sedaj vzdi-guje zoper njega iu bode dosegel svoj, namen.
Naša dolžnost je sedaj podpirati kurijo pri njenem prizadevanji. Ako sem prej rekel, da za napred-njaštvom pride socijalizem, moram pa sedaj taisto reči o središču, da anarhizmu pot pripravlja. Ker ti elementi tako silno delujejo, nihče ne more reči, da ne bode huje v treh letih. Ako bota cesar in papež edina, potom bodemo lahko prestnli vihar, ki razsaja po Windhorstu. Nasvetujem, da sprejmete predlog s Koppovimi popravki.
Bismark je dosegel, po čemur je hrepenel, dobil je septenat in zmanjšal veljavo središča. Težko bode le-to toliko merodajavno v pruski notranji politiki, kakor je bilo prej. Središče je sicer zgubilo lo kakih sedem odpadnikov, ki so glasovali za septenat, ki se bodo pa pri drugih vprašanjih najbrž zopet središču pridružili, a vladna stranka je tako močna, da bode o enakih vprašanjih lahko zmagala. Ko Bismark središča ni mogel drugače oslabiti, pogajal se je raje s papežem sam. Še sedaj se na vso moč laska sv. očetu, a svojih pravih namenov vendar ne skriva; povsod gledajo rožički iz ovčje glavice. O slavnih (!) časih kulturnega boja hujskal je nižje duhovstvo zoper višje (škofe iu papeža), sedaj pa, ko se s papežem in škofi pogaja, pa uprav nasprotno ravna. Primerja nižjo duhovščino z demokrati, in tako hujska višjo duhovščino zoper nižjo. Zastonj jc Kopp predlagal, naj se duhovni od župnij ne odpravljajo, ako so spolnovali cerkveno dolžnost ali so se poslužili državljanskega prava, da so nemara šli volit itd. Vlada hoče duhovne še zmirom v oblasti imeti, niti ne mara župnikov, ki bi se v vseh, tudi v navadnih rečeh ne ravnali po ukazih od zgoraj. Za državljansko svobodo je gotovo velika škoda, da je središče prišlo ob nekdanjo veljavo, za cerkven mir je pa zelo dvomljive vrednosti; zakaj Bismarka ne vodi pravica in resnica, marveč vse, kar ravna, dela iz tega namena, da bi državno moč povzdignil. Iz tega vzroka jo tudi sklenil vsacega, kdor ga pri tem početji ovira, brezobzirno vničiti ter odstraniti. Moč pruske države, ta mu je edino merodajavna, v to naj mu pomaga tudi cerkveni mir, da, poglavar krščanstva sam. S Francijo pa se igra, kakor tiger s plenom; bolj ko so brezglavni, bolj so mu všeč. S politiko osvete delajo le na to, da se moč pruske Nemčije višje povzdiguje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. marca. Notranje dežele.
Med postajami Jurdani-Matulja-Opatija pri 441 kilometru zrušila se je vsled južnega vremena skala na železnični tir ter vstavila vlak št. 802, s kterim se je peljal cesarjevih Rudolf. Presolonaslednik je moral nadaljevati vožnjo v Opatijo z vozom.
Duhovščina ni nikoli kaj posebnega pričakovala od nove postave o kongrui. Že več desetletij se jo obetalo duhovščini, da se ji zboljša plača. Vsaka vlada jo je tolažila z obljubami. Po postavi 19. aprila 1885 so je nekaj vendar zgodilo. A čudno je, kar se je dogodilo na Duuaji. Ko namreč pridejo župniki in kapelanje s pobotnicami k deželni blagaj-nici, da potegnejo kongruo za zadnje tri mesece, zvedo, da je nova postava razveljavljena in se bodo dotacije izplačevale, kakor je bila navada pred 1. ja-nuvarjom 1886. Tako so toraj zopet črtali župnikom prvo polovico zboljšaue plače, in duhovni pomočniki so dobili po 26 gold. namesto po novi postavi določenih 41 gold. Je li deželno nainestništvo ravnalo v sporazumu z ministerstvom ali ne, ni še znano. V kratkem se vsa stvar pojasni; a čudno je vse-kako. če na Dunaji pri tem ostane, gotovo tudi v drugih deželah ne bo brez nasledkov.
Nemško-konservativni listi so mnogo pečajo z versko šolo. Kolikor poizvemo iz listov, se že pripravlja načrt nove postave, vendar ni še gotovo, kedaj pride v zbornico. Gotovo pa je, da se bodo prej posvetovali zastopniki vseh četirih desuiških
klubov. Le če bodo vsi edini v tem vprašanji, pridejo nemški kouservativci % novim šolskim načrtom na dan.
Mestni zastop v Opavi (Troppan) je sklenil poslati deputacijo do cesarja, da se pritoži zarad po-državljenja češkega gimnazija. Pač nemška strpljivostf
Poljska naselbiua na Dunaji je imela 26. t. m. v votivrii cerkvi slovesno sv. mašo za ranjcim pisateljem Kraszetvskim. Navzočih je bilo mnogo poljskih in čeških poslancev.
„Kurjer Lwowski" piše. da so nekteri gališki Rasi, med njimi tudi prejšnji poslanec Gierovvski in kanonik Pietruszevicz poslali adreso Aristovu, tajniku slovanskega dobrodelnega društva v Petrogradu. V tem pisanji izražajo upanje, da konečno zmaga slovanska ideja. Proti podpisanim se je pričela preiskava. No, Schonerer iu njegovi tovariši so bolj srečni.
Dolgotrajno pogajanje hrvaške in ogerske regnikolarne depatacije seje te dni končalo.' Obe stranki obžalujete, da posvetovanje ni imelo nobenega pravega vspeha. Dogovori so se razbili ob jezikovnem vprašanji. Hrvatje tir jajo, da mora biti v vseh uradih v Hrvaški in Slavoniji izključljivo le hrvaški kot uradni jezik. Potem takem bi morali tudi osrednji uradi v Budapeštu z vsemi hrvaškimi avtonomnimi in skupnimi oblastnijami občevati le v hrvaškem jeziku. Ravno tako bi hrvaški uradi pošiljali v Budapešt le hrvaška pisanja. Madjari so v tem oziru toliko prijenjali, da ostane hrvaški tekst avtentičen, le do osrednjih uradov v Budapešt naj bi se pristavljal poleg hrvaškega še madjarski. Dolgo se je vleklo pogajanje, dokler niso prišli do prepričanja, da je sporazuniljenje sodaj nemogoče. Veudar je upanje, da dobe novi odposlanci ogerske zbornice druga naročila, iu potom obestranskih koncesij bode končan vedni prepir.
Nekaj dijakov budapeštanskega vseučilišča je poslalo deputacijo do mestnega glavarstva naznanit mu, da hočejo dijaki zborovati v neki kavarni ter razpravljati besede honvednega minister-stva o nemškem jeziku. Minister je baje rekel, da noben rezervni častnik ne more narediti skušnje v madjarskem jeziku. Policija je naznanila dijakom, da ne dovoli shoda uiti v kavarni, niti kje drugje. Policija jo ravnala v sporazumu z rektorjem vseučilišča. Kakor se domneva, so dijaki nahnjskani od neke strani, da ue zaspi vojaško vprašanje, ki jo na Ogerskem na dnevnem redu.
V na nje d rž« ve.
V	Bolgariji je zopet mirno in tiho. Največjo pozornost vzbujajo odpuščeni častniki in uradniki, ki brez posla pohdjajo po ulicah, krčmah iu kavarnah. Ljudje trdijo, da so to najboljši častniki. Kje dobi vojaški minister dovolj namestnikov, ako se bodo ponavljali enaki slučaji? — Po vsi deželi se snujejo rodoljubna društva. V glavnem mestu iu mnogih drugih v severni Bolgariji so v zadnjem časi društva že pričela svoje delovanje. Isto tako se snujejo tudi v južni Bolgariji. Kot žeslo jim velja: Bolgarija sama za-se. Dijaški nemiri so potihnili, nekaj dijakov je izključenih, nekaj razredov so zaprli. V Samokovu so izključili 22 seminaristov. Ker so ostali seminaristi znova se ustavljali, bode vlada najprej znprla zavod. Tako poroča vladni list „Plovdiv". Dalje se poroča iz Sofije, da se snide sobranje v mesecu marcu ali takoj po Veliki noči. V poslaniških krogih širi se vest, da hote Bolgarijo razglasiti za kraljestvo. ■— V Reni se baje snujejo oboroženo čete, da vlomastijo v Bolgarijo. — Znana bolgarska častnika Grujev iu Benderov sta se podala v Moskvo.
Francoski minister Goblet je naznanil 24. t. m. v zbornici, da bo razpustil vse mestno zastope, ki bi delali nepostavno in se potegovali za komunarde, kakor se je zgodilo v Marselji. — Finančni minister Dauphin zahtova v proračunu za leto 1888. 136 milijonov novih davkov. Finančni odsek v zbornici se inu trdo ustavlja. — Zbornica je zvišala uvožnino za ovce od 3 na 5 frankov, uvožnino za sveže meso od 12 na 20 frankov in za teleta od 4 na 8 frankov.
Listi poročajo o pogovoru ministra Flourensa z dopisnikom ruskega lista „Novoje Vremja" : Flou-rens jo trdil, da je ključ evropsko politike v Petrogradu. Dokler je Rusija s Francijo, bode Nemčija mirovala. Francija iu Rusija ste stari državi, kterih moč je znana. Nova vojska Nemčijo lahko razdrobi na kosce.
Iz Rima so poroča, da je kalif Abdullah izpustil vse v Kartumu vjete kristjaue.
V	Bukarešta širi se vest, da so v Plevui, Vidinu in Koprivnici nastali novi nemiri.
„Pol. Cor." se poroča iz Carigrada, da jo ruski poslanik Nelidov 21. t. m. povdarjal pri sultanu, naj Rizo Beya pokliče iz Sofije. Poslanik je izrazil tudi svojo nezadovoljnost s turškim ministerstvom. Dalje je tirjal z dopisom dne 1. marca, da turška vlada prej ko mogoče izplača zaostalo odškodnino, ki je že narastla ua 443.007 turških funtov. Če moro namreč Turčija v inozemstvu naročevati orožje, mora storiti tudi svojo dolžnost do Rusije.
Iz Rima. se poroča, da zopet hočejo odstopiti vsi ministri. Zadnji poraz v Afriki hote zvrniti na generala Gen6-ja. A znano je, da general dela le po vladnih poveljih. Kaj pak, da v raznih okoliščinah more ali mora delati po svojem. Pri nezgodi
pa mora biti kriv vsekako general. „Italie" že imenuje nove ministre, vendar pristavi, da se bo še zavlekla sestava novega ministerstva. Sedanje ministerstvo hoče sicer odločno v Afriki popraviti zamujeno, vendar so mu dnevi šteti. Vedno se krči večina v zbornici, akoravno si Depretis mnogo prizadeva, da se vzdrži na krmilu.
Izvirni dopisi.
iz Škofje Loke, 21. marca. (Slovesnosti.) V tukajšnjem uršulinskem samostanu obhajali so danes trojno slovesnost. Prednica, čast. M. B e n e-d i k t a , obhajala jo svoj imendan, svojo 251etnico in blagorodni gospod okrajni glavar ji je izročil v pričo otrok iu cele samostanske družine zlati križec s krono, kterega so ji podelili presvitli cesar za njene zasluge.
M. Benedikta de Benaldj je bila rojena leta 1807 na Reki, sprejela je leta 1830 redovno obleko; celih 30 let je podučevala v znotranji šoli, ter je bila 21. marca 1862 od sosester za prednico izvoljena. To častno, pa težavno in odgovorno dostojanstvo zaseda neprestano še sedaj, ko je blizo SO let stara, pa še vedno trdnega zdravja in bistrega uma. L. 1882 je obhajala 501etnico slovesne samostanske obljube.
Iz teh črtic že zamore vsak spoznati, kako veliko je M. Benedikta delovala v svojem dolgem življenji. Koliko dela prizadeva taka mnogobrojna družina! Koliko sitnost in težav so provzročile samostanom nove šolske postave! Koliko skrbi pro-vzročuje odgojišče! Res, življenje polno težav in skrbi, pa tudi bogato zaslug za odgojo ženske mladine. Med tem časom so samostan dvakrat zdatno razširili, razrede znotranje in zunanje šole pomnožili, število gojenk se je podvojilo, samostan je deloval tiho, pa blagonosuo.
V Loki se veseli zato danes mlado in staro prav odkritosrčno. Vsi priznajo zasluge, ktere si je samostan pridobil za mesto in okolico, da, za vso gorenjsko stran. Vsaj visoko odlikovanje ne veljd le vsestransko zasluženi prednici, ampak celemu samostauu.
Na predvečer jo naredila tukajšnja požarna straža serenado, pri kteri so čitalnični pevci lepo peli. Danes ob 1/t3. uri popoludne je prišel blagorodni g. okrajni glavar, Josip Merk, iz Kranja, ter se je podal, spremljan od domače, mestne Staro-loške duhovščine iu mestnega zastopa v samostansko veliko dvorano, kjer je bila zbrana vsa domača družina in odlično ženstvo Loško. Lepo je g. okrajni glavar ogovoril častito gospo mater ter ji križec izročil. Gojenke so navdušeno zapele cesarsko himno. — V izvrstnem nagovoru je potem gojenka M. Golob primerjala življenje gospe matere križevemu potu ter ji voščila krono nebeško.
Na to so gojenke dovršeno prednašale igro s petjem: „Štiri letni časi" in potem: „Greh in sprava", v kteri se je ganljivo kazal greh, kterega je Eva naredila, in sprava, ktero je Marija posredovala. Pri zadnji živi podobi se je marsiktero oko solzilo.
Vse se je zares lepo in spodbudljivo vršilo; vsi so se gotovo vrnili iz samostana s srčno željo, da bi ljubi Bog ohranil gospo mater do skrajne meje človeškega življenja ter ji potem plačal obilni trud s krono nebeško.
(Prostovoljna zapuščinska razprodaja.) Dne 31. marca t. 1. dopoludne ob 9. uri se vrši na Vrhniki prostovoljua prodaja v zapuščino ranj-kega g. dekana Martina Šli bar-j a spadajočega premakljivega premoženja.
Iz Rudnika, meseca marca. (Nasledki letošnje zime.) Ubogi ptički, ki morajo vsled dolge in ostre zime toliko gladu prestati! Opazoval sem, kako prijazno in krotko se vsedajo na hišna okna, kakor bi hotle reči: Prosimo, pomagajte nam, da gladu ne poginemo! Nekaj euacega pripovedovala sta mi tudi druga dva soseda. Tudi to moram zapisati, kar so štirji cestni delavci sneg odkidovaje pretečeni tedeu opazili. No daleč od Lavrce proti Ljubljani videli so na neki sonožeti in sicer le za lučaj daleč od državne ceste, kako so tri lačne vrane četrto napadle, raztrgale in jo požrle. Enega delavcev le mika neprenehljivo kljuvanje, misle si, da trgajo kakega zajca, zabrede do pasa v sneg in korači do dotičnega mesta, kjer je pa našel le še uogi, oklju-vauo glavo in suhi peruti, drugo vse so požrle.
Druga stvar, radi ktere sem še največ dopis napravil, je ubogo sadno drevje. Ubogo pravim, ker ima neoporečeno največ sovražnikov na svetu. Bilo je še pred tem snegom, ko sem opazil na nekterih mladih drevescih boljše rasti, da je po sredi debla koža podolgoma počila, ter si mislil, da je ta razpoka od debla. Toda varal sem se, ko pridem bliže enega tacih dreves. Koža sama, a le na solnčni strani, odstopila je od debla in je zijala, da jo je bilo lahko kar do pol debla olupiti. Spominjamo se še, kako so bili nekteri dnevi v februvariji topli, po noči pa mrzli, da je zjutraj kar škripalo. Ta solnčna toplota o dnevu je morala mlado drevje po solnčni strani omužiti, po noči pa je muzga zmrznila in prignalo kožo, da jo počila. Se vč, da se ona drevesa sedaj sušije. Enako, kakor meni, se jih je bilo mojemu sosedu blizo do 20 na vrtu spridilo.
Kar pa jih ni mraz končal, oglodal jih je to zimo zlasti mlajših drevesec, silno veliko nesrečni zajec. Kmalo bi se bil zjokal, ko sem pred kratkim videl škodo celo pri takih mladih drevesih, ktera so že tri ali štiri leta rodila. Da, zdi se mi tako milo, da celo obupujem in ne mislim več sadnega drevja po vrtu saditi, kajti to se ni samo letos dogodilo. A že vem, dragi bralec, kako mi misliš ugovarjati in reči: Ogradi si vrt in bodeš zavarovan. Dobro! to je resnica. Ali kje je denar za ograjo? ker vsaka ograja, bodisi lesena, kakor zidana, prizadeva silne stroške. Tacih mali kmetovalci ne moremo nikakor zmagovati. Imel sem tudi nekaj drevesec z slamo povitih, kterim pa tudi ni prizanašal. Ves vesel sem bil pretečeno jesen, ko sem bral poročilo kmetijske družbe, ktera je sklenila vplivati na to, da se zajec popolnoma zatare in ga bode smel vsak ubiti, kdor ga dobi. No! mislil sem, vendar enkrat spoznanje na pravem mestu! Prišel je potem res zajec v letošnjem zasedanji deželnega zbora ua dnevni red, a kako se je o njem sklenilo, nam je pač predobro znauo, raje molčim. Rečem pa, Vi poslanci, ki ste zajca zagovarjali, rekoč: „Lovska najemščina nese občinam toliko, da se yečinoma vsi stroški z njo pokrijejo", le še malo preračunite, če je to kak dobiček. Za primero dam svojo lastno skušinjo. Naša podobčina Orle, ki je jedna manjših, ima v tej zimi blizo sto po zajcu poškodovanih drevesec, kar se je zvedelo po šolskih otrocih. Ako bi bilo n. pr. po otrocih to število za 30 pretirano, kar pa vem, da ni, jih računimo le 60 in sicer vrednost drevesca po 40 kr., kar bi znašalo 24 gld. Cela občina ima pa osem tacih podobčin, toraj smemo to štovilo goldinarjev še z osmico pomnožiti, kar bi znašalo potem toliko, da še ni iu ne bode nikoli lov toliko občini donašal. In to le v eni zimi. Poslanci, pravite, da delate za blagor kmeta, pa zajca zago-varjato ! čemu po drugi strani remuneracijo za kmetijski poduk v sadjarstvu na šolah po deželi? Čemu je Metelkova ustanova ? čemu se vzdržuje potovalni kmetijski učitelj? Čemu izhaja na Gorenjskem časopis „Sadjerejec" ? Kmet črti in po pravici obsoja zajca, ter ne more in tudi ne znil o njem povedati na pravem mestu. Tako sem slišal pred kratkim nekoga reči: če bi gospodje, ki se večidel le po mestnem zidovji sprehajajo, le enkrat videli grozno škodo, narejeno po zajcu, bi mu gotovo kmalo še tisti kratki rep, ki ga ima, zavili za vselej. Voi populi.	S. P.
Iz Št. Petra, 14. marca. Blizo 40 vlakov vsak dan prehaja memo Št. Peterske postaje po glavni južni iu stranski Reški železnici. Od osme ure včeraj je promet popolnoma vstavljen. Včeraj dopoludne so vlaki od Trsta in Reke še prišli, se ve z veliciini zamudami. Zdaj pa je burja na enih krajih tir tako zasula, da tudi suežni rivci, ki se vozijo pred lokomotivo in trebijo sneg s poti, ne morejo nič opraviti. Jeden vlak je obtičal v zametih na Reški cesti pred prvim predorom blizo Št. Petra. Dvakrat so mu šli že na pomoč in dali mu priprego, pa ni se dal premakniti. Treba bo popolnoma sneg izpod njega otrebiti, preden bo mogoče potegniti ga naprej. Kidači se brez vspeha upirajo s svojimi lopatami, ker jim burja sproti vse žamete. Reško in Tržaško železno cesto bodo ložje oprostili, ker vendar snega ni toliko, kakor proti soverui strani. Le-td pa ne bo poprej odprta, dokler se vihar ne poleže. Pri veliki cesti smo iu železnica nam daje priliko na tri strani se podati: proti Trstu, Reki ali Duuaju, zdaj pa že dva dni nikamor ne moremo iu od nikoder pisem in časnikov ne dobimo. Lepa je ta! ' Sušeč ne skazi uobeuo leto iu so trdovratno drži svoje hudomušnosti.
Dva ali tri dni bo že še preteklo, preden se zopet v rčd denemo. Pri železnici je, kakor pri uri. Ako se jeden kolešček v uri vstavi, zmedena je vsa mehanika in ura stoji. Ako je na železnici jedna itran odprta, gjavna črta pa ne, tudi po uni vožnja miruje, kajti vsi vlaki so jeden ua druzega glede vožnjega reda navezani.
Prvi in drugi teden v postu smo bili začeli drevesa po vrteh obrezovati in cepiti, gnojne gredice napravljati, pa vse prezgodaj.
S Pivke, meseca marca. (Snežen vihar.) Nedavno sem Vam poročal o rajski pomladi, ktera se je bila tudi po naših mrzlih goličavah nekoliko kazati začela. Toda naglost ni pridna. Prve pornla-dančice so zopet pod snegom, namesto njih pa drugo cvetlice, na oknih. Vse dni strahovito kadi s snegom in zima se nam je vnovič povrnila. Lopate, ki smo jih v kot postavili, misleč, da so za to zimo dovršile svojo nalogo, imajo zopet delo in zaslužek. Burja, menda prevzetna zarad ondanje pohvale, da „bolezni odnese in zdravje nam da", se glasi s svojim votlo donečim glasom v vseh raznih načinih, s snegom pa dela vrtince iu vijavice, da ti je težko priti do sosedove hiše. Kdor ima slaba pljuča iu oči, mora rad ali nerad dom;! ostati, ker mu burja in sneg zapira sapo in kali oči. Celo korak pred seboj ne vidiš, tako se ti snežen prah z vso močjo vsiplje v obraz.
Žametov je zopet vse polno po dva in tri metre nadebeloma. Nocojšnjo noč je po zavetjih toliko snega naneslo, da ga ne bomo z lepa spravili. Iz nekterih hiš živa duša ne more, dokler jim snega izpred vrat ne odmečejo. Že več let ljudje ne pomnijo takega viharja. Zastonj je ves trud pri zametih, dokler burja ne odjeuja. Do cerkve imam le deset stopinj, pa komaj so mi velikanski zamet toliko prekidali, da sem mogel do vrat. Po končanem opravilu je bilo treba čakati, da so mi gaz, ki ga je med tem, ko sem se notri mudil, zabrisalo, z nova odmetali. Ljudje so že izkušeni in se ne lotijo dela pri zametih, dokler vihra ne poneha.
Od Mure, 18. marca. (Nova zima in marsikaj nepovoljnega.) Ko smo se tukaj že vsi veselili bližnje spomladi in se pripravljali ua naj-potrebniša spomladanska opravila, prignal nam je 13. t. m. oster sever nenadoma snežne oblake, iz kterih je do danes bolj ali manj neprenehoma snežilo in sedaj imamo z nova zimo z obilnim snegom in ostrim mrazom. Nekteri so že shranjene sani zopet na svetlo privlekli, drugi pa so se že na stran djauoga zimskega dela zopet poprijeli, ker ni upati, da bi bilo kmalu mogoče na polju ali v vinogradih delo pričeti.
V preteklem teduu dne 14., 15. iu 16. t. m. so imeli naši mladenči v Ljutomeru vojaški nabor. Potrjenih je bilo bojda jako mnogo, kar se sicer tukaj navadno godi, ker so mladenči čvrsti in še ne preveč popačeni; vendar smo pri tej priliki letos že marsikaj nepovoljnega videli, česar v teh krajih v takošnji meri navadno ni videti. Zlasti dve napaki naših mladenčev moramo grajati, namreč, da kakor hitro kteri kaj v glavo dobi, česar jim pri taki priliki pač nihče ne zameri, da se takoj začenjajo prepirati in pretepati, kakor da bi brez pameti bili, in potem, da vsaki celi dan svoj „štiimbelj" (smodko) v ustih nosi, kakor da bi to bilo kaj dobrega ali lepega. Da je ta grda navada za marsikoga velika nesreča, smo že dostikrat slišali iu tudi zadnjo sredo tukaj doživeli. Po dokončanem vojaškem naboru je namreč v gostilni g. Vavpotiča, kjer so prej vojake nabirali, popoludne začelo goreti, in čeravuo je ga-siluo društvo bilo hitro ua svojem mestu, iu so tudi drugi marljivo pomagali braniti, je vendar zgorelo po-strešje na hlevih z vso obilno zalogo krme. Kako se je ogenj zatrosil, ni znano, pa če se vidi povsod v ust'h mladenčev, ki so nekteri tudi precej z vinskim duhom okajeni, toliko smodek, kdo bi se toraj čudil, ako se ogenj zatrosi, ne da bi se to nameravalo.
Kadenje in pitje ste sploh tukaj najhujši strasti naših mladenčev, kteri pa še žalibože jako podpirate tretjo napako, o kteri pa tukaj ne maram govoriti. Zoper te napake in strasti bi najlaglje starši otroke varovali, pa kaj, da se često vse to otroci še naučijo od staršev samih.
Govori se tukaj, da je našemu umrlemu okr. glavarju Trautvetterju namestnik že imenovan v osebi bivšega namestuiškega tajnika Franca barona Mac N e v i n O' K e 11 y-ja. Ali bode to imenovanje za nas povoljno ali nepovoljuo, tega šo sedaj ne moremo povedati.
Iz Rudolfovega, 26. marca. Svet se giblje; tako se gibljemo tudi mi, tu iu tam pač na slabo, ali vendar večinoma tudi na dobro stran.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki se je ustanovilo lani meseca oktobra, napreduje kaj lepo. Mladenči sprevidevajo, da jim je društvo živa potreba. Z malo izjemami so mu pristopili skoraj vsi pomočniki. Shode obiskujejo priduo — zlasti pa se zanimajo za petje. Dokaz temu je lep vspeh, kojega je dosegel ž njimi v primeroma jako kratkem času g. učitelj P. Otokar Aleš. Tudi v druzih tva-rinah podučujejo požrtovalno nekteri tukajšnjih gg. gimnazijskih profesorjev, za kar jim bodi tu očitna zahvala. Cvetno nedeljo bode imela družba skupno sv. obhajilo. — Občinstvo, smem reči, se zanima za družbo, da, ji je naklonjeno. Le-ta prijaznost je omogočila pomočnikom, da dobijo vže o binkoštih lepo zastavo, ki se je naročila v Ljubljani pri gospej Hofbauer-jevi. Ker smo ubogi, se ne bode dal od društvenega premoženja nobeu sold za zastavo — marveč poravnalo se bo vse le po prostovoljnih, navlašč v ta namen odločenih darovih. Pač manjka še precej; toda društvo je prepričano, da se bode dalo do bin-košti vse poplačati.
Gibljemo se tudi v cerkvi. Jutri začno tukaj očetje Jezuiti misijon. Tudi zanj se zanimajo novo-meščani bolj, nego je bilo pričakovati. Pač se smemo nadejati najboljšega vspeha.
Gibljemo se slednjič zlasti tudi v narodnih rečeh. Dobili smo v ^Narodni dom" prekrasen oder. Igralo se je enkrat; bodočo nedeljo se bodo pokazali naši diletanti vže drugič brezdvomno z dobrim vspehom. Zuanstvena predavanja se obiskujejo mnogoštevilno, tako, da je čitalniški blagajnik ž njimi lahko zadovoljen. — Pretečeni četrtek je predaval gospod profesor Ivan Vrhovec o Rudolfovem v prejšnjih časih. Gospod vrednik! le škoda, da niste bili pričujoči: govor je bil temeljit, a ob enem kratko-časen, gladak in ljubeznjiv, kakor je lasten učenemu gospodu profesorju. Takih govorov bi si pač še želeli. Dasi je bilo poslušalcev mnogo, vendar bi jih bil zaslužil gospod govornik še več.
Danes teden govori gosp. ravnatelj Dolenc o kipenju vina. Gospodje Novomeščani, gostilničarji, vinogradniki itd. glejte, da ne bote zopet napravili tako, kakor jeseni, ko je predaval ali bolj prav hotel predavati o kletarstvu, pa ga ni bilo blizu nobenega izmed vas! Verjemite mi, da bode vedel gospod marsikak lep nauk tudi za vas!
Domače novice.
(„Katoliška družba") je imela v nedeljo 20. marca tombolo, ktere dohodek je namenjen za orglji v „Marijanišču". Prav veliko družbenikov se je vde-ležilo tombole. Namenu te tombole primerni zanimivi, z občno pohvalo sprejeti govor je imel društveni odbornik g. Jožef Pihler o izmišljenih in minljivih zakladih in o pravih neminljivih zakladih.
(Skupno velikonočno obhajilo) so tudi rokodelski užeuci, ki so v tesni zvezi s katoliško družbo rokodelskih pomočnikov, na praznik Marijinega oznanenja prav spodbudno in z obilno vdeležbo opravili v Uršulinski cerkvi pri zjutranjem opravilu. — Zvečer pa so se zbrali v knježjem dvoru v družbinih prostorih, da obhajajo svojo običajno obletnico. Vde-ležilo se je tudi več prijateljev rokodelskega stanu. Učenci so gladko in veselo odpeli več primernih pesmic pod vodstvom požrtovalnega že večletnega učitelja svojega, P. A n g e 1 i k a. S petjem vspore-doma so posamezni deklamovali več zauimljivih reči v prozi in vezani besedi — dobro, nekteri celo prav dobro; še posebno se je obnesel oni, ki se je nazaduje dostojno zahvalil dobrotnikom, zlasti prečast. gosp. predsedniku, prof. Gnezdi, za preobilni trud, ki ga ima z učenci. Pridnejši učenci so bili tudi nekoliko obdarovani, kakor druga leta. Druž-binski podpredsednik, č. g. A. Kržič, je imel primeren nagovor, v kterem je dečke opominjal, naj prav obračajo najlepši čas svojih mladih let, naj se ozirajo na odrasle vrle, plemenite, značajne može, kterih imamo — hvala Bogu! — še dokaj v našem mestu in drugod, le-ti naj jim bodo vzor; ozirajo naj se pa tudi na one, ki so čas svoje mladosti zapravili in zdaj ljudi sleparsko nadlegujejo; teh naj pa nikar ne posnemajo, če nočejo biti njim enak — zvržek človeške družbe. Konečno je bila še tombola v družbene namene. — Ta oddelek katoliške roko-
delske družbo je silno velikega pomena, ker je to odločilno za čelo življenje, če mladi delavec precej v začetku dobro zastavi. Naj toraj plemeniti človekoljubi po svoji moči podpirajo vrlega predsednika, da bode mogel novo hišo poprej v pravi stan pripraviti in v njej še obilniše in koristniše delovati, kakor mu je bilo dozdaj mogoče, za častno in pošteno rokodelstvo, ktero Bog blagoslovi!
(Pri današnji dopolnilni volitvi) III. volilnega razreda v mestni zbor so bili izvoljeni od prišlih 97 volilcev, in so dobili glasov: D o 1 e u e c Oroslav 93, N o 11 i Srečko 92, Tomšič Ivan 92, V a 1 e n-t i n č i č Ignacij 91, Ž e 1 e z n i k a r Ivan 91.
(Vabilo) na XXII. redni veliki zbor „Ma-tice Slovenske" v sredo 13. aprila 1887 ob
4.	uri popoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice. Vrsta razpravam : 1. Predsednikov ogovor. — 2. Račun
0	društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. ja-nuvarija do 31. decembra 1. 1886. — 3. Volitev treh društvenikov, kterim je v smislu § 9. a. društvenih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. — 4. Proračun za 1. 1888. (Računski sklep in proračun sta gg. društ-venikom v društveui pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.) —
5.	Letno poročilo ob odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1886 do 31. marca 1887. leta. —
6.	Posamezni nasveti, predlogi, želje in resolucije. — 7. Dopolnilna volitev odbornikov. — Vsled smrti, odpovedi ali pa žreba imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. f Erjavec Franc, Hribar Ivan, Hubad Franc, Kržič Anton, Leveč Franc, Ma-rušič Andrej, fRaič Božidar, Robič Luka, Se-nekovič Andrej in Wiesthaler Franc, skupaj 10. V odboru pa še ostanejo: Gg. Gigale Matej, dr. Dolenec Hiuko, Einspieler Andrej, Grasselli Peter, Gregorčič Simon, dr. Jarc Anton, Kaspret Anton, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, dr. Lampe Franc, Majciger Ivan, Marn Josip, Pleteršnik Maks, dr. Poklukar Josip, Praprotnik Andrej, Raič Anton, Štegnar Feliks, Svetec Luka, Šuklje Franc, Šuman Josip, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, Vilhar Ivan, Vodusek Matej, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žolgar Mihael (skupaj 30). Vsaj 16 odbornikov mora po § 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom, tako da ni suma zaradi kake prevare.
Predsednik:	Odbornik in blagajnik:
Josip Marn.	Ivan Vilhar.
(Kratki spomin.) V današnjem listu „Laib. Ztg." „Slovencu" očita, da bi ne bilo res, kar je prinesel v soboto o Samhaber-jevih spevih, da jih je ona občinstvu priporočala kot „vzor popolnega nemškega pesništva", da do zdaj ni še prilike imela svoje sodbe izreči o imenovanih Samhaber-jevih spevih. Mi se s svojimi kolegi neradi prepiramo, če nismo zarad resnice ali kakor si bodi prisiljeni to storiti; zarad tega raje podamo v izvirnem jeziku, kar smo v „Laib. Ztg." čitali dnč 21. decembra 1886 št. 291 in 4. januvarja 1887 št. 2. Glasi se tako-le:
„Der geschiitzte Herr Verfasser, durch seine bisher veriifientlichten Schriften im deutschen Lese-publicum auf das vortheilhafteste eingefuhrt, hat uns mit seinen Dichtungen eiue ganz vorziigliche Gabe beschert, welcbe wir zur bevorstehenden Weih-nachtszeit jedem Freunde vollendeter deutscher Dichtungen als Festgescheuk auf das wširmste empfehlen kounen."
Če se to ne pravi o pesniku sodbe izreči in njegovega dela priporočevati, potem moramo pač ponižno spoznati, da nemškega več ne umemo. Kar se pa vestnosti tiče, vrnemo Ljubljanskemu časniku lastne besede: „Etwas mehr Gevvisseuhaftig-keit diirfte dem Collegen in der Bahnhofgasse wobl nicbt schaden."
Telegrami.
Dunaj, 28. marca. V procesu proti anarhistom je bilo trinajst zatožencev obsojenih v enoletno clo dvajsetletno ječo, eden oproščen. Dunaj, 28. marca. Presvitli cesar podelil | jo ininisterskemu predsedniku grofu Taafeju
1	veliki križ reda sv. Štefana; finančnemu
ministru Dunajevskemu veliki križ Leo-poldovega reda in ministru nauka G a u t s c h u red železne krono I. razreda.
Petrograd, 28. marca. Na adreso vdanosti Potrograjskoga vseučilišča odgovoril jo car, da naj pokaže svojo udanost z dejanjem in no le na papirji.
Poslano.
Podpisana lastnika „Slovana" obžalujeva iskreno, da so se v 6. številki „Slovanovej" priobčile brez najine vednosti nekatere spodtokljive stvari.
Ob jednem izjavljava, da bodeva po vsej pravici žaljenemu javnemu mnenju dala ono zadoščenje, katero jedino zamore spraviti madež z lista, ustanovljenega z najboljšimi namerami.
V Ljubljani, dne 28. marcija 1887.
Ivan Hribar.	Dr. Ivan Tavčar.
Ifliurli h« :
23.	marca. Ana Svetlin, delavčeva hči, 38/Jleta, Poljanska cesta št. 58, božjast. — Marija Volbank, gostija, 82 let, Kravja dolina št. 11, pljučni emphjsem.
24.	marca. Helena Buriš, gostija, 79 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus. — Marija Žgajnor, kajžarjeva žena, 50 let, Ilovca št. 17, jetika. — Ana Okorn, krojačeva hči, 2 leti, Rožno ulice št. 3, jetika.
T u j c i.
23. marca.
Pri Matiču: F. Stern, trgovec, iz Pariza. — Andrej Sollberger, trgovec, iz Lyona. — Hochmuth, Stern, Fisehel, Friederieh, Kolin in Persival, trgovci, z Dunaja. — Lustthaler, trgovec, iz Inomosta. — Dr. A. Schweiger, zobozdravnik, iz Ogerskega. — Schreior, trgovec, iz. Gradca.
Pri Slonu: Epstein, Franki, Meier in Hanusch, trgovci, z Dunaja. — Vogrinc, potovalec, iz Maribora. — Fr. Šlibarr posestnik, iz Selc. — V. Zikmundolsky, potovalec, iz Koroškega. — G. Hildebrand, trgovec, iz Laškega Trga. — Kurači, iz Škofje Loke. — H. Tamsclntz, zasebnik, iz Jelšovca. — Fr. Kovač, trgovec, iz Laz. — Anton Suša, trgovec, iz Senožeč.
Pri Bavarskem dvoru: Teodor Kohlbauer, c. k. stražnik, z Dunaja. — Jožef Bergor, trgovec, iz Knežaka. — J. čuzek, posestnik, iz Knežaka. — Peter Riichl, steklar, iz Oplotnice. — Mally, posestnik, iz Logatca. — Janez Knaus, sluga, iz Ljubljane.
Vremensko sporočilo.
C	"
v čas	Stanje	S t;
O	J	3 g
--Veter Vreme S
zrakomera toplomera	»2
opazovanja v mm popCelzy<.	S g
17. u. zjut.l	732 47 + iS-T si. zap.	obliu-no
26.2. u. pop.	731-05	+ 7 8 „	jasno 0 00
9. u. zveo.	733 55 + 5 0 si. szap.	oblačno
7. u. zjut.	736-70	+ 1-2 si. zap. jasno
27.2. u. pop.	736 10	+10-2 si. zap. „ 0-00
9. u. zvee.	734 45 + 3 6 brezv.
v soooto zjutraj ouiacno, okoii ponmne se jo zjasnilo, po petih so je na szap. bliskalo, zvečer oblačno. V nedeljo lep, jasen dan in jasna noč. Srednja temperatura obeh dnij 4 9° in 5 0° C., za 0 5° in 0 8° pod normalom.
IMuiajMka boraa.
(Telegratično porcčilo.i 28. marca.
Papirna renta 5% po JO0 gi. (s 1(5% davka) Sreberna „ 5% ., 100 ., (s 16% davka) 4* avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nflmškp markp
80	gl. 70	kr.
81	. 80	„ 50	„ 40	„
113 97
284 127
10
6 62
10 70
12 02 75
Organist in cerkvenik
dobi službo z nastopom o sv. Jurji.	(i)
Cerkveno predstojništvo Sodražica.
Izvožno marčno pivo
-v »telsloiilenli	(14)
dobiva so v pivovarni Janeza 1'crlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice
50
z 6/,o L. '/.. L.
Službe pri cerkvi
(2)
išče v cerkvenih opravilih dobro izurjen
mož, kojega žena je spretna pcrica. Lepa spričevala in lepo vedenje prosilca bolje pri-
poročajo, kakor besede.
Več se izve pri opravništvu „Slovenca".