Odkritje spomenika padlim vojakom. Na Vidovdan, dne 28. junija, se je vršilo v Mariboru elovesno odkritje spomeniika padlim vojakom in častnikom bivšega maribor&kega pešpolka, ki se je toliko proslavil v bojih na Koroskem po prevratu. Spamenik so postavili na svoje stroške vojaki in oastniki 45. pešpolka v Mariboru. Stoji na dvorišču v parku vojašnice vojvoda Mišiča na Tržaski cesti. Spomenik je kake 4 m širok štirioglat obelisk, v kateTega so na treh straneh vdelane marmorne plošče z. vklesanimi imend padlih junakov. Odkritje spomenika se je vršilo zelo slovesno. Prisostvoval mu je poseb&n odposlanec kralja, general Radonič, zastopniiki cerjkvenih, civibiih in vojaških oblasti ter znani slovenski general Rudolf Majster, ki je poveljoval slovenskim polkom v osvObodilnih bojih na Koroskem. Blagoslovitev spomenika je izvršil č. g. vojaški kurat Pav. Zavadlai, nato pa so se vrstili govorniki, med niimi poslanec Žebot in general Majster. Najlepsi in najbolj pretresljiv je bil govor generala Majstra, iki je izrekel naslednje stavke: »Pozdravljeni moji rajni tovansi! — Me še poznate? — Jaz sem — vaš general, ki ste ga radi imeli! Pa sem prišel danes, ko vam odkrivajo spomenik, tu med vas da se spet malo pomenimo, kakor svoj čas in se spominjamo fistih strašnih in vendar tako lepih — lepih dni. Saj se spommjate, kako je bilo? Prevrabii vihar nam je hotel iztrgati Maribor in Podravje. Pa sem zaklical v vaše bele domove na pomoč. In 18. in 19. novembra ste prihajali — z zastavami — od Drave in Mure — s Pohorja in iz Slovenskih goric. Prišli ste resni možje in prišli veseli fantje z nageljčki in roženkravtom. Vsi pa ste bili polni vroce ljubezni do rodne zemlje in polni trdne volje. In iz vas, iz tega živega domačega lcremena smo zgradili naš mariborski 45. polk. Že 20. novembra ste prisegali in še vas imam v očeh, kako težko'ste cakali mojega povelja za pohod. O, vi ste prisego držali — zato pa je Podravje naše in Maribor naš! Domovina pa tirja ravno od onih sinov, ki jo najbolj Ijubijo, najtežjih žrtev. Zato ste ji morali vj, njeni zvesti in junaski sinovi, seveda prvi dati rdečib roz. Kdb pa naj bi1 'bil krvavel ob mejnikih domovine, če ne vi, ki ste živeli in umirali z domovdno v srcu? Slava vam, naši mrtvi junaki! Pa damovina tudi plačuje: vi ste |i dali svoje kratko itelesmo življenje za njeno svobodo — ona pa vam je postavila v oltar svoje zgodovine spomenik večnega življenja. Vi ostanete rclate svetinje 45. polka, dokler bo ta polk obsfajal. Vi ostanete naši narodni in državni spomeniki še potem, ko tega kamendtega spomendka že več ne 'bo. Slava vam, nasi mrtvi junaki! Vi ste naši glasniiki in kMcarji! Vi kolnete koroške krivične sodnike, vi kličete na plan za naš neodrešeni narod ob Dravi, vi, M ste za njegovo resitev fcri prelivaM! Vi ste naši vodniki — kažete nam pot, po kateri moramo, kažete nafli cilj, v ikateri naj gledamo in verujemo, kažete, kam naj sejemo za bodočnost. Mrtvii junaki, mi vam obljubljamo: mi bomo gledali v vaše grobove, mi ne denemo meča nikdar iz desnice, naše pravice ne izpustimo nikdar iz zenice, na^i konji bodo stali usedlani. Mi bomo sejali v mlada srca. Mrtvi junaki, spite brez skrbi — mi bomo gledali naprej, mi bomo bdeli! Leta osemnajstega sem klical jaz in prišli ste, da smo postavili polk. Pa napoči dan, ko bodeta klioala Št. Gotard in Gospa Sveta. Takrat bodete vstali tudi vi, nasi klioarji in vodniki! Na prsih se vam bodo zopet vžgale Tdeče rože in vaši grobovi bodo zaplapolali kakor ognjeni stebri. Ta»krat se bo zamajal ves naš narod od Šent Gotarda do Gospe Svete, takrat bomo vsi en sam velikanski 45. polk in bomo Izruvali naše sedanje lažnjive mejnike in hrumeli ž Bjiimi do naše prave meje — do vaših grobov! Vi pa, naši klioarji in vodniki — pr&d nami z mogočnimi plamenicami vroče domovinske ljubemi! Do tega svetlega vstajenja pa — slava vam, naši mrtvi, naši vecno živi junaki!« Z odkritvene svečanosti je iposlal general Majster v imenu vseh živih koroških borcev kralju pozdravno brzojavko, na katero je dobil naslednji brzojavni odgovor: »Počastnemu adjutantu Njegc^ega Veličanstva kraIja generalu Maistru, Maribor. Vam an vsem ndvzocim pri odkritju spomenika padliun nekdanjega mariborskega pespolka se srčno zahva5jujem z& izjavo zvestobe. Prepričan sem, da bo spomin na te junake vsem v spodbudo. — Aleksander.« Svečanosti se je udeležila ogromna množica ljudstva, po vediiii kmetskega. Bili so navzoči xoditel|i, sorodniki in znanci padlih vojaJrev, ki so s solznimi očmi slušali besede, ki so poveličevale njdhove junaške svojoe. Ysi navzoci so soglasno odobravali pažrtvovakio delo voiakov in oficirjev sedanjega 45. pešpolka, kojinn se je zahvaliti, da so dobili naši koroški junaki dostojen spomenik.