HARTL ADELMANN

v»
.Vi •
£3
CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.O.O., tel.: 854 - 203
	&	VIZUELNE KOMUNIKACIJE
		grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
SIUCHO HBESNIK tel 0631851-981, faz: 0631851-684		
številka 17, cena 50 tolarjev velenje, 30. aprila 1992
objekti tehnologij oprema
JAVNA TRIBUNA -
ekologija in razvoj občine Velenje
STRAN 5
ZGRADIMO SI SVOJO HIŠO
Pomlad je čas, ko se lotimo gradbenih del, če si seveda želimo zagotoviti lastno streho nad glavo. Za lažjo pot pa nekaj nasvetov
STRAN 8 DO 13
JUBILEJNI NASTOP KOLEDE -
Še en nepozaben večer
STRAN 16
1. maj
- praznik dela
Prvi maj — praznik dela je jutri. Praznik, ki ostaja v teh časih še bolj aktualen, še bolj nujen in potreben. Delavci si svojih pravic, ki izvirajo iz dobrega dela pač še nismo izborili.
Območni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje bo tudi letos organiziral že tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški gori. Pričelo se bo ob 11. uri s kulturnim programom, nadaljevalo pa s prav tako tradicionalnim družinskim trim pohodom na Jesenjakov hrib, športnimi in družabnimi igrami in seveda plesom.
Proti Graški gori bodo organizirano vozili avtobusi (vsakih 15 minut od 8. dalje s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom. Iz Šoštanja ob 8.30, 9.30, 10.30; iz Nazarij ob 9. in iz Mozirja ob 9.15).
Sicer pa se bo jutrišnji dan pričel s kanonado in budnicami v vseh večjih krajih Šaleške in Zgornje savinjske doline.
Podroben program prireditev v počastitev 1. maja v občinah Velenje in Mozirje objavljamo na 19. strani.
Ne, to ni spomin na lansko poletje. Sonce in pomlad v polnem razcvetu sta v preteklih dneh že zvabila staro in mlado v naravo, na sprehod, k igri... Če je fantu na sliki že sedaj tako vroče, da je sezul čevlje, kaj bo prinesel šele maj in za njim še poletni mese-
ci? Maj, če drugega ne, prav gotovo veliko zaljubljenih pogledov — četudi ne bo ves čas sijalo son-
ce!
LEP PRAZNIK IN VESEL, ČISTO SPROŠČEN IN MLADOSTEN MAJ VAM ŽELIMO!
Zbori skupščine Mozirje
In se je gora tresla zaman ...
V petek dopoldne se je v nazarskem delavskem domu »zgodilo« težko pričakovano nadaljevanje prekinjenega zasedanja zborov skupščine občine Mozirje. Težko pričakovano zato, ker naj bi poslanci končno razrešili razprtije v občinskem vrhu, bolje rečeno skaljene odnose med županom Andrejem Presečni-kom in izvršnikom Alfredom Božičem. Veliko grmenja in malo dežja, komaj kakšno ncopredeljivo pršenje iz zamegljenega neba. Ne tič, ne miš.
(Dalje na 4. strani)
ŽALEC
tel.: 063/ 713-222
SDP
VELENJE
854-381
RADIO Velenje Vas
\i a m
na javno oddajo
»TRIC TRAC IN DRUGE CVEKE« v soboto, i6. maja,
ob 20. uri
Naši gostje bodo znani slovenski	v večnamenski dvorani
ansambli in slavni Slovenec	v Vinski gori
Borci niso pozabili
27. april — Dan boja proti okupatorju, je bil praznik že v bivši Jugoslaviji in prav je, da je z nekoliko spremenjeno vsebino ostal tudi v novi državi. Številni še živeči udeleženci druge svetovne vojne ga imajo za svoj praznik, čeprav morda mlajši generaciji ne pomeni več, kot dela prost dan. Spomini so še vedno močni in ob takih dneh verjetno še močnejši.
Letos jim je Skupščina občine Velenje pripravila slovesno proslavo v petek, 24. aprila, v prostorih Kulturnega doma. Številnim udeležencem slovesnosti je najprej spregovoril podpredsednik skupščine Občine Velenje, Anton Lovrenc. V precej dolgem govoru je nanizal nekaj splošno znanih dejstev o narodnoosvobodilnem boju med drugo svetovno vojno, spomnil pa se je tudi lanskoletne desetdnevne vojne v Sloveniji. Govor je končal z besedami:
»Slovenski narod, ponosen sem nate, kadar braniš ne le sebe, temveč ves narod ...«
V kulturnem programu je v nadaljevanju navdušil Mešani pevski zbor CSŠ Velenje, ki je zapel nekaj pesmi, posvečenih pomladi.	v
Okrogla miza o narkomaniji
Vse občane vabimo k sodelovanju na okrogli mizi o problemu narkomanije v naši družbi, ki bo v velenjski skupščinski dvorani v ponedeljek, 4. maja, ob 18. uri.
Dr. Novakova, voditeljica okrogle mize, nas bo skupaj s svojim pacientom seznanila in prebudila iz pasivnega sprejemanja osebnega in družbenega zla.
\> §
Živeti z naravo
Letos prvič smo praznovali dan Zemlje tudi Velenjčani. Skupina za duhovni razvoj Velenje je pripravila v sodelovanju z Zelenimi Velenja predavanje dr. Franceta Susmana z naslovom Zdravo življenje, naravna prehrana in smisel življenja. Govoril je o lepoti življenja, ki mora biti povsem povezano z naravo. Pravi smisel življenja najdejo le tisti, ki se znajo približati materi Zemlji, sprejeti od nje tisto, kar jim ponuja. Tako
mora biti po besedah dr. Franceta Susmana tudi s prehrano, ki ne sme vsebovati mesa, ki ga morajo tisti, ki verjamejo v reinkarnacijo, povsem izločiti iz prehrane. Izrazil je tudi prepričanje, da lahko vojno preprečimo z odrekanjem — postom in molitvijo in da bodo na svetu vojne tako dolgo, dokler bodo ljudje ubijali živali. Ta »krvoločnost« se namreč po njegovih besedah hitro prenese na ljudi.
Predavanje so popestrili z recitacijami umetnice Metode Zorčič in duhovnimi pesmimi, ki jih je zapel Ranganatha Rajo. Pripravili pa so tudi razstavo zdrave prehrane, ki jo je bilo mogoče tudi kupiti, obiskovalci pa so lahko izvedeli tudi, kje jo prodajajo.
(mz)
Beseda mladih 6. in 7. maj
Še vedno stopa mladina po stopinjah šoštanjskega rojaka Kajuha.
Vsako leto znova prireja v majskem času literarne večere. Vsako leto znova se spominja tistih pesnikovih verzov: »Moja pesem ni le moja pesem«. Razveseljivo je, da je v vseh osnovnih in srednjih šolah občine toliko mladih talentov.
Kadar človek piše lepe misli o miru, prijateljstvu in ljubezni, ne more misliti slabo. Vse te misli pa so že nekaj let prežete tudi s skrbjo. Nezdravo okolje, radiacija in posledično nova obolenja prav v naši lepi dolini in okolici, so predmet pisanja, ki izžareva prikriti strah ob prihodnosti nas vseh ...
Letos bosta literarna večera 6. in 7. maja zvečer v Knjižnici Velenje. Prvi večer bodo nastopili mladi ustvarjalci iz šestih osemletk. Naslednji večer pa se bodo predstavili učenci iz Centra srednjih šol Velenje. Oba večera bosta oplemenitena z glasbeno sceno. Prepričani smo, da bo njihovo besedo prišlo poslušat mnogo Velenjčanov.
V. Š.
Sezona s pristojbino je tu
Domačini, ki so urejanje in upravljanje Logarske doline vzeli v svoje roke, so se odločili — v zadnjem času tako sporna in oporekana pristojbina za vstop v Logarsko dolino bo. Plačevati jo bo treba s 1. majem, za osebni avtomobil bo denimo veljala 100 SLT. Namenjena bo seveda izključno za nadaljnje urejanje Logarske doline.
Že doslej so veliko postorili na ta račun. Postavili so nove napise, zgradili priročna kurišča na primernih mestih in uredili nekaj parkirnih prostorov. Pristojbina, ali kakorkoli jo že imenujemo, velja za vse to in še za marsikaj. Vse gotovo ne bo teklo čisto gladko, vseeno pa Logarski in domačinom zaže-limo uspešno delo.	*
Priznanja za hrabrost
Ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga v naši državi slavimo zdaj po novem, so na posebni prireditvi v Celju tudi podelili priznanja za hrabro in odločno dejavnost pripadnikov teritorialne obrambe v lanskem uporu proti agresiji na Slovenijo. Na slovesnosti v Celju so podelili priznanja pripadnikom TO zahodnoštajerske pokrajine, to je območja od Koroške do Zasavja. Priznanja za hrabrost, zlata in srebrna priznanja generala Maistra, pohvale in posebna priznanja ranjencem v bojih pri Dravogradu in na Kumu sta podelila poveljnik TO zahodnoštajerske pokrajine podpolkovnik Viktor Krajnc in namestnik slovenskega ministra za obrambo načelnik oddelka za psihološko propagandno dejavnost major Janez Švajncer.
Priznanja za hrabrost so prejeli Boris Švab, Boris Knez, Milan Prša, Anton Cepin in Zdenko Kikec. Zlata priznanja generala Maistra so dobili Maks Gorenšek, Adi Vidmajer, Peter Einfalt, Štefan Šemrov in Peter Mlakar, srebrne pa Dejan Okovič, Zvone Hriberšek, Iztok Jordan, Zdravko Fajmut, Branko Garnbret, Bogdan Hvale, Vilibald Skrt, Dušan Dober-šek, Jože Rajh in Tomaž Ročnik. Podelili so še 18 pohval ter 15 priznanj ranjencem.
(k)
S plinom nad onesnažen zrak
V Celju so se lotili nove obsežnejše akcije, da bi se čimveč občanov in drugih odjemalcev priključilo na plin. Tega goriva je dovolj, seveda pa ni poceni priključitev na plinsko omrežje. Zato na občinskem sekretariatu za UPVO ponovno predlagajo, da bi takim interesentom pomagali z ugodnimi krediti. Od 200 tisoč tolarjev, kolikor naj bi v povprečju stal priključek, naj bi zagotovili kredit v višini dveh tretjin vrednosti in to za dve leti in po 22-odstotni fiksni obrestni meri.
Prav taka obrestna mera je zbodla nekatere člane izvršnega sveta, ker menijo, da s tem denarjem preveč podarjajo. Nekaterim pa se je tudi vrednost priključka glede na lansko leto zdela prenizka. Vsekakor je še nekaj odprtih vprašanj, tako da še ni vse gotovo, če bodo res lahko uresničili letošni načrt, da bi s tako akcijo priključili vsaj 250 novih odjemalcev in s tem veliko prispevali za boljši zrak v Celju.
(k)
Volilni praktikum
Piše: VINKO VASLE
Ste kdaj pomislili, da so sedanje silne polemike o našem novem volilnem sistemu pravzaprav špetiri strankarskih liderjev in naše politične elite, kije prišla na oblast leta 90, o tem, kdo bo še lahko ostal na oblasti? Oblast je slast, ne glede na to, da že po definiciji kvari človeka! Ko si enkrat zgorej, je težko nazaj, kar so nam dokazali že bivši oblastniki, ki so sestopili z oblasti šele po dobrih 45 letih. Ker čas naredi svoje in zdravi rane, je prav, da ob teh silnih peripetijah z našo volilno demokracijo vo-lilce spomnim, da so enkrat že bili nategnjeni. In da ne bi bilo prav, ko bi si to še enkrat dovolili. Na prvih demokratičnih volitvah smo ponosno oddali svoje volilne glasove temu ali onemu, z imenom, priimkom in v glavnem s strankarsko pripadnostjo vred. Potem se je zgodil »demokratični« volilni čudež: ne glede na to, koliko glasov je kdo dobil — in koliko zaupanja seveda — so na oblast
prišle gospe (bolj malo) in gospodje (zelo veliko), ki jih ali ni nihče volil, bili so pa kandidati, ali pa so dobili sumljivo malo glasov. Torej je o vaših in naših volilnih glasovih odloča! nekdo drug — to so bile pa strankarske elite. Vse je bilo seveda legalno, ker je tisti volilni sistem to pač dovoljeval. Le na eno malenkost so takratni stran-karji pozabili — da bi bilo o tem pošteno obvestiti volilce. Potem smo pa gledali debelo, ker je dobil Janez 4000 glasov, Polde pa 23 in je šel v parlament sedet Polde. To je seveda prav posebna volilna matematika, ko zmaga tisti, ki ga volilci ne marajo. In če je demokracija, ni nujno, da v parlamentih sedijo samo takšni, kijih ljudstvo ljubi in voli. O tem vam pripovedujem samo zato, da — če vas bo sploh kdo kaj vprašal, saj vas pri davkih tudi ni — da boste torej odločno proti volilnemu sistemu, kjer vam ne bo mogoče voliti vaših političnih ljubljencev ne glede na to katere barve so. Zagotovo vam ni vseeno, ali pride v občinski ali kakšen drug parla-
ment sosed, ki ga smrtno sovražite, ali pa nekdo, ki ga imate rajši! Če ste povsem pri sebi, zagotovo ne bi volili ljubimca svoje žene ali ljubice svojega moža ker jih zdravo sovražite. Če pa takšni pridejo na oblast ne glede na to, da jih niste volili, potem sta možni dve razlagi: da se je zgodil čudež, ki je večji od tistega iz Lurda (kar se v politiki načeloma ne bi smelo dogajati), ali pa so vas ogoljufali, nasankali, nalagali in sploh iz vas naredili volilnega osla. Kar je v politiki skorajda pravilo.
Seveda tudi tistim, ki so po 45 letih imeli priložnost, da pridejo na oblast, ne gre zameriti, če se jim zdaj ne ljubi tudi sestopiti. Enim je to psihološka potreba, ker tako zdravijo svoje širše komplekse, drugi menijo, da so poklicani in poklicni odreše-niki in da bo demokracija brez njih propadla, tretji so oblasti navajeni še od prej, četrtim se to zdi samo po sebi umevno, peti pa tako ne znajo delati drugega kot varati ljudstvo s svojimi volilnimi obljubami. Vsi pa potre-
bujejo oblast kot Sahara vode in kot Drnovšek najvišje državne položaje. Pa čeprav še sami najbolje ne vedo, zakaj je vsemu temu tako in tega niti parapsihologija ne zna pojasniti. Ljudstvo, torej volilci, pa smo tisti, ki tem željam ali ugodimo ali pa ne.
Ker je pač tudi to in zlasti to demokracija. In imamo pravico, da nekoga ne volimo, ker nam ni všeč njegov nos, drugega zato ne, ker nam ne vliva zaupanja, nekoga pa ne kar tako. Seveda pa je zelo primerno, če voljenega celo poznate, kajti sedanji časi nam pričajo, da nekaterim ne gre zaupati samo na lepe oči in medene besede. Kajti lahko se zgodi, da potem izvolite človeka, ki vleče poslansko plačo, v parlamentu spi ali pa ga tjakaj sploh ni, če ste imeli srečo, pa celo kakšno reče, pa čeprav neumno. In je potem ves srečen. Ko boste šli na naslednje volitve — če nam bodo sploh usojene — vsaj malo pomislite na te in druge napotke. Škodovati vam ne morejo.
CaCjs/cg oBm^čje. - ' .^B)
____________'____ T*^______________________________*_V	■•■^ Tpteg
Zaradi vojne »nadomestni« festival
Lanska vojna je med drugim tudi pregnala celjski mednarodni mladinski pevski festival. Čeprav je ta prireditev običajno vsako drugo leto, so se organizatorji odločili, da tega lanskega leta ne bodo preskočili, ampak so to pevsko manifestacijo mladih prestavili na letošnje leto. Pripravili jo bodo z enako vsebinsko usmeritvijo — namenjena bo 400-letnici Gallusove smrti. 19. mednarodni mladinski pevski festival bo od 29. do 31. maja.
Dosedanje prijave kažejo, da so tudi zbori iz tujine pogrešali to prireditev in da verjamejo, da je Slovenija zdaj
varna, zato se ne bojijo priti prepevati v Celje. Tako so se na razpis prijavili zbori iz Avstrije, Poljske, Češke in Slovaške federacije, Madžarske, Bolgarije, pa tudi iz Hrvaške, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Žal so se zadnji čas prav v državah nekdanje Jugoslavije razmere spet poslabšale, najhuje je prav v Bosni in Hercegovini, zato nekateri dvomijo, če bo res lahko prispel ženski mladinski zbor Aprilke iz Sarajeva, zaradi prevoznih težav pa bo gotovo tudi otežen prihod zbora iz makedonske Bitole. Organizatorji seveda upajo in želijo, da bi se razmere v
teh državah uredile in da bi tudi skupno petje pomenilo nov most prijateljstva.
MMPF bo tudi letos razdeljen v manifestativen in tekmovalni del. Na slavnostnem koncertu ob otvoritvi bo zapelo pet slovenskih pevskih zborov, še veliko množičnej-še pa bo petje ob sklepu prireditve, ko bo na koncertu združenih slovenskih mladinskih zborov (pridružili se jim bodo tudi vsi inozemski zbori) zapelo res lepo število pevcev iz zborov z vseh koncev naše države (med njimi tudi iz osnovne šole Bibe Ročk iz Šoštanja).
V tekmovalnem delu mla-
dinskih zborov bo nastopilo pet zborov iz Slovenije in Hrvaške, v tekmovanju dekliških zborov šest zborov iz Madžarske, Češke in Slovaške federacije, Poljske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije, med sedmimi zbori v kategoriji mešanih mladinskih zborov pa bodo zbori iz Slovenije (tudi zbor Centra srednjih šol iz Velenja), Avstrije, Poljske in Bolgarije.
Zbori iz tujine bodo v času festivala pripravili tudi nekaj koncertov v krajih zunaj Celja: na Dobrni, v Črnomlju, Ljubljani, Zrečah in Žalcu.
(k)
Kaj nam bodo avtomobili?
O^vfovJ
Medtem ko se pri nas počez in križem prepiramo o tem, kako nikakor ne moremo zlesti na zeleno cestno vejo, ko se ceste spreminjajo
v njivo in ko tudi zaradi tega postajajo vse bolj rdeče, smo te dni imeli v naši mladi državi kar dva avtomobilska sejma. Očitno namreč je, da skupaj s cestami cveti še kar dobro tudi prodaja avtomobilov, čeprav bi se človek nad tem lahko resno zamislil. Priča smo paradoksu, da ljudje še vedno kupujejo drage avtomobile, čeprav vedno pravimo, da nimamo ne cest za take avtomobile, pa tudi denarja ne. Vendar pa se lahko javno prepričamo le v prvem, za drugo pa ne vemo. Morda bo kaj več jasnega o tem, ko bodo računalniki izbruhali podatke o prijavljenih dohodninah.
A vtomobitskih cest torej nimamo in nič kaj ne kaže, da jih bomo dobili (razen če ne uspe poteza predsednika zbora občin, da bi vsaj ena križna cesta priplavala po naftovodu), dobili pa smo celjsko-ljubljanski vseslovenski in Trojane premagujoči avtomobilski sejem. Čeprav naj bi se ta dva dela enega sejma dopolnjevala, sta vendarle več ali manj samostojni prireditvi, tisto o skupnem sejmu pa se seveda le lepo sliši. Pomeni namreč, da Ljubljančani le niso taki packi, da bi vse grabili le k sebi, ampak so se le tudi pripravljeni pogovarjati in celo sodelovati z brati onkraj Trojan. Da je to res le ena prireditev naj bi pokazal tudi (ex) podpredsednik slovenske vlade nekdanji Andrej, zadnji čas pa Andro Ocvirk. Ta je
najprej dopoldne odprl celjski del sejma, popoldne pa še ljubljanski del. Med obema otvoritvama je bilo sedem ur razlike, to pa le zato, da se je po majavi cesti lahko pravočasno pripeljal iz Celja v Ljubljano.
Na obeh sejmih lahko seveda vidimo vozila, ki v povprečnih Slovencih izvabljajo uh in oh, večina pa jih ob tem, ko zvedo, koliko stanejo, niti tega ne spravi iz sebe. Pa tudi ni čudno, če obisk ni preveč množičen. Večini pač ni do tega, da bi preračunavala, koliko kilogramov kruha, krompirja ali moke bi si za ta denar lahko kupili. No, s preračunavanjem o nakupu mesa bi imeli že nekoliko lažje delo, saj tudi cena kravic in konjičkov hitro sledi ceni železnih konjičkov.
Ne bi bilo slabo, če bi se kdo še spomnil, da bi pri nas pripravili še mednarodni sejem cest: tujci naj bi se predstavili tako, da bi zgradili posamezne odseke cest. Če lahko verjamemo nekaterim, kako hudo se tujci zanimajo za naše ceste, oziroma za gradnjo cest pri nas, potem pri tem ne bi smeli imeti težav. Da se ob resnični pripravi takega sejma le ne bi izkazalo, da je vse to gromozansko zanimanje privlečeno za lase.
Dokler cest ne bomo imeli, bomo pa še vsaj veljali za čudežno deželo: za deželo, kjer imamo veliko avtomobilov, kjer še vedno cvete posel z novimi modernimi avtomobili, čeprav nimamo cest!
(Kr)
Mleko in mlekarji
Samo za nas je breme preveliko
Komu zvoni: mlekarjem ali Mlekarni smo se vprašali v članku v predzadnji številki našega tednika. Ob teta, kar smo slišali iz ust prvih, nato pa še ob obisku v Mlekarni Arja vas, je odgovor znan: obema.
Kot je poudaril direktor omenjene mlekarne Ervin Janežič, mlekarji takšne krize kot vlada v tej branži danes, ne pomnijo že več kot 25 let. Krivec za to je — po njegovih besedah — država.
Zgrešena agrarna politika iz prejšnjih let kopiči zaloge in te zaenkrat »dušijo« predelovalce mleka. Za še večjo nesrečo pri vsem pa je treba omeniti brezbrižno navezavo gospodarskih odnosov s Hrvatsko, kamor je Slovenija še do nedavnega izvažala za več kot 30 odstotkov mleka, da ne omenjamo posebej težav z denarno valuto ter posebnosti obračuna. Zdaj je ta odvečna surovina skladiščena doma v vse večjih zalogah mleka v prahu (zanj se že danes ve, da ga ne bo moč v celoti prodati na domačem trgu, na tujem pa cena ne bo dosegla niti 40 odstotkov odkupne), siru, maslu in še nekaterih drugih izdelkih. »Te zaloge so drage,, in če že država narekuje, da mora biti mleko edini socialni
program, bi za začetek morala posredovati vsaj z blagovnimi rezervami. Namesto pogovorov o predimenzioniranih mlekarnah bi zagotovo več zalegla prizadevanja za ustvaritev pogojev, ki bi omogočili prodor na tuje trge.«. Iz najrazličnejših vzrokov pa tudi cene izdelkov mlekarn na teh trgih konec koncev niso konkurenčne.
Denarja za izvozne spodbude ni, zaloge se kopičijo, prihajajo pa meseci, v katerih bo surovine še več. Mimogrede krave na širšem celjskem območju dajejo v poprečju po 2162 litrov mleka na leto (predlani samo 2029), prireja mleka po kravi pa je v Zahodni Evropi vsaj dvakrat večja.
Takšnih in podobnih, po svoje tudi nerazumljivih dejstev je seveda še več, povzročajo pa dodatne težave, ki vodijo v pogubo vseh sodelujočih v tej reproveri-gi. Propad mlekarn — po besedah Ervina Janežiča — pomeni tudi uničenje kmeta, v razvoj ka-
terega je družba v preteklih letih toliko vlagala.
Proizvajalci mleka krivijo za nastale težave mlekarno, te državo, čeprav slednje kritiko poimenujejo bolj prošnjo za pomoč, za sodelovanje in skupno reševanje.
»Kmeti — pridelovalci mleka in mlekarne smo v isti kaši. In prav zaradi tega bi se morali tudi ti zavedati, da so to naše skupne zaloge, in da je treba breme enakomerno porazdeliti. K večji konkurenčnosti bodo morali prispevati iz prej omenjenega razloga svoj delež tudi kmetje. Če namreč država v prihodnjih dneh ne bo intervenirala bodisi z izvoznimi dodatki ali z odkupom zalog za blagovne rezerve, bomo mlekarne prisiljene omejiti odkup mleka. Najprej seveda pri tistih rejcih, ki prinašajo manj mleka, pri čemer pa ne bo mogoče ugotavljati, komu in v kakšni meri predstavlja ta dejavnost edini vir preživljanja.«
RAZMERE V MLEKARNI ARJA VAS
Ničkaj obetavne napovedi (te niso lastne le Mlekarni Arja vas, ampak vsem slovenskim mlekarnam) pa prvo postavljajo v še bolj neugoden položaj kot druge.
Ne samo zdajšnja kriza mlečno-predelovalne industrije, tudi večletne težave kot posledice slabega vodenja jo s hudimi dolgovi vred potiskajo na rob propada. 132 milijonov tolarjev izgube ob koncu lanskega leta ne bo mogoče pokriti drugače kot z enkratno pomočjo države Slovenije v obliki nepovratnih sredstev. Obljuba
jim je bila že dana, zaenkrat pa njene uresničitve še niso dočakali.
Položaj omenjene mlekarne dovolj zgovorno ponazarjajo nekatere številke: zaradi tako imenovanega avstrijskega posla je Mlekarna Arja vas morala poslovnemu partnerju iz te države poravnati dolg v vrednosti 30 milijonov šilingov. Za to je pri domači banki najela kredit v vrednosti 40 milijonov tolarjev in samo za obresti lani odšteti kar 70 milijonov tolarjev, dodatnih 38 milijonov pa je morala plačati zadrugam, ki za mlekarno najemajo kredite za izplačilo mleka. Januarja letos je svojim upnikom dolgovala več kot 16,5 milijonov tolarjev, februarja je tej vsoti pripisala še novih 9,8 milijona SLT, glavnica pa ostaja še naprej neodplačana. »Z vsem tem smo seznanili pristojne v republiški vladi in jim istočasno povedali, da pričakujemo finančno pomoč v vrednosti 60 milijonov tolarjev, medtem ko bo treba za 20 do 25 milijonov tolarjev dokapitalizirati z naložbo novega poslovnega partnerja. Več kot nujno bodo morali prevzeti del bremena kmetje, in sicer tudi tako, da bodo dobili oddane litre mleka plačane z zamudo.«
Ob tem je Ervin Janežič dodal še to, da je bila mlekarna grajena z združenimi sredstvi, nikoli dokončno zgrajena, s trikrat prevelikimi zmogljivostmi konzum-nega dela, visokimi obratovalnimi stroški predelave v sir in z veliko mero nezaupanja, ki se vleče še iz časov njene gradnje.
Gorenje Notranja oprema
Korak bližje kupcu — dekorirana keramika
Brez muje se še čevelj je obuje je eno od preizkušenih zlatih življenjskih pravil. Zavedati se njegovega pomena dovolj zgodaj in pravočasno pomeni tudi v današnjih spremenjenih razmerah ključ do uspeha. Primer programa Keramike Gorenjeve Notra-
nje opreme je zgovoren sam po sebi.
Sad dolgoletnih prizadevanj na področju naložbene politike in kontinuiranega kakovostnega dela ekipe ljudi je v omenjenem programu preveč zavidanja vreden, da bi ga lahko kar tako obšli. Sploh zadnja novost v proizvodnem procesu je nekaj, kar bo to podjetje še bolj utrdilo v skupini redkih uspešnih gospodarjev pri nas. V mislih imamo novo sodobno linijo za dekoriranje keramičnih ploščic, kar je nekaj povsem novega v Sloveniji, pa tudi širše. Gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča večkratni in avtomatski nanos različnih barv na keramične ploščice. Naložba, samo vložen del opreme je vreden okrog 500 tisoč DEM, pomeni ne samo širitev ponudbe, ampak predvsem korak bližje k zahtevam in potrebam še tako zahtevnega trga oziroma kupca.
Okrog 80 tisoč kvadratnih metrov dekoriranih keramičnih predvsem stenskih ploščic bodo proizvedli na leto. Od tega bodo levji delež zmogljivosti najbrž zapolnili enostavnejši dekorji z eno ali dvema barvama. Ploščica najvišjega cenovnega razreda (pet ba™ z dodatkom zlata ali platine) pa najbrž za domače razmere ne bo toliko dosegljiva.
Zagon nove sodobne linije načrtujejo v začetku prihodnjega meseca, delo bo na njej v začetku obvladovalo pet delavcev. S prehodom na polno obratovalno sposobnost pa bo ekskluzivno dekoriranje ploščic opravljalo 15 zaposlenih. Kar je še posebej zanimivo, nihče od njih ne bo brez vsaj poklicne šole.
Razlogov za smelo načrtovanje prihodnosti zaposlenim v programu Keramike ne manjka.
O gospodarjenju v mozirski občini
Direktorji optimisti kljub velikim težavam
Na predzadnji seji skupščine občine Mozirje so poslanci z
dnevnega reda umaknili informacijo o poslovanju v lanskem letu. Ob tem so zahtevali, da se naslednjega zasedanja udeležijo direktorji družbenih podjetij in poročajo o dejanskem stanju. To se je v petek res zgodilo. Skupna ocena je, da so razmere povsod težke, razlogi za to pa enaki. Gre za posledice poplav, ki (finančno) v največjih podjetjih še niso odpravljene, za lansko vojno, izgubo domačega trga in težave na tujem, za ogromne likvidnostne težave, za
nedorečeno zakonodajo, zlasti pri lastninjenju in sploh za slabo gospodarsko politiko (bivše) vlade. Kljub temu so vsi direktorji po vrsti zagotavljali, da rešitve in krize so, da na tem področju trdo delajo in da so optimisti glede nadaljnje usode podjetij. Če je res tako, potem so lahko v mozirski občini resnično zadovoljni.
V mozirski občini je po registru 88 podjetij, zaključne račune jih je poslalo 68 (15 družbenih in 53 zasebnih), ostala torej niso imela prometa. Industrijska proizvodnja je bila lani nižja za 4,2
Breza — zanesljivo, strokovno, gospodarno
K celoviti ponudbi tudi izobraževanje
Postati najbolj priznano podjetje na področju računalniških komunikacij v centralnem delu Slovenije je cilj, ki ga je devet strokovno usposobljenih delavcev Breze — podjetja za projektiranje, izgradnjo in vzdrževanje računalniških sistemov iz Velenja pravzaprav že doseglo. Da so v svojih namerah — postati res sodobno in celovito podjetje — resni, so dokazali prejšnji četrtek in petek. Pripravili so namreč krajši seminar o novostih, ki jih podjetje Breza uvaja v svojo ponudbo.
Tako je okrog 60 udeležencev iz cele Slovenije (predvsem so bili to poslovni partnerji Breze, predstavniki firm s področja računalništva iz šaleške doline) med drugim slišalo, kakšne so možnosti računalniške povezave z optičnim prenosom, za delo na računalniški mreži z oddaljene lokacije ter o najnovejšem tipu mreže Novell — NetWare Lite. Hkrati s tem pa so se tečajniki seznanili še z drugimi novostmi, ki jih snujejo še v drugi polovici tega leta, z odpiranjem vrat učilnic za šolanje uporabnikov mrež in povezav ter s prilagodljivostjo delovanja njihove servisne službe.
odstotka, stopnja zaposlovanja za 3, izvoz (predvsem konvertibilni) je dosegel 41 milijonov dolarjev (za 18,5 več), izvoz je bil manjši za 5 odstotkov (24 milijonov dolarjev) pokritje tako znaša 170 odstotkov. Ob velikih likvidnostnih in drugih težavah so in bodo vse večji problem viški delovne sile. Dokaj uspešno izvajajo akcijo za 200 novih delovnih mest, zelo resno pa razmišljajo še o 600 novih delovnih mestih, za kar so prvi pogoj ustrezni programi, ki pa jih žal še ni. Poziv zanje za vse torej še velja, vsa razpoložljiva sredstva pa želijo usmeriti preko ustrezne (lastne) denarne ustanove. Akcija bo seveda dolgoročna, s prvimi letošnjimi uspehi pa naj bi že preprečili večjo nezaposlenost.
m
Nujen je sklad za promocijo Zgornje Savinjske doline. Turizem še vedno ponuja veliko možnosti, seveda pa je treba ljudem in turističnemu trgu njeno ponudbo in lepote primerno predstaviti. Ministrstvo za turizem je za sklad že prispevalo 30.000 DEM, temu naj bi sledila še domača podjetja in drugi, prvi dosežki (Alpe-Adria) so že tu, le nadaljevati je treba. Sklad je torej treba ustanoviti takoj in ga z ustreznimi pogodbami (sredstvi) odpreti. Res je strošek promocije drag in dolgoročen, se ne povrne takoj, toda druge poti ni. Akcija za 600 novih delovnih mest je namenjena tudi turizmu, zato programi na plan.
(jP)
V začetku letošnjega maja bo stekla na teh najsodobnejših napravah proizvodnja dekoriranih keramičnih ploščic oziroma program tretjega žganja
Mimogrede na keramične ploščice lahko slikar s čopičem nanaša dodatne barvne detajle po želji in lastnih likovnih občutkih, z napravo za senčenje pa lahko nanje nanese najrazličnejše barvne odtenke. Zato so v Keramiki predvideli še atelje, v katerem bo lahko kupec sam ali zanj slikar dekoriral keramične ploščice. Temu seveda na to sledi še tretje žganje. Omenjeno naložbo, s katero nekako zaokrožujejo v podjetju celovito ponudbo, je narekoval trg, nenazadnje pa tudi izvozna usmerjenost.
Normalne zaloge kljub izpadu tega v republikah bivše Jugoslavije, uspešno uresničevanje izvoznih prizadevanj so porok tudi za še eno naložbo — za skoraj enkratno povečanje zmogljivosti proizvodnje. Zaradi pred leti vgrajene nove tehnologije ostaja del proizvodnih prostorov namreč nezaseden. Kako jih zapolniti, v Keramiki pravzaprav že vedo. Tudi to, da ne bo lahko, in da bodo storili v največji možni meri vse za dosego še tega cilja.
(tap)
Zanesljivo, strokovno, gospodarno — moto podjetja Breza, o katerem so se na krajšem tečaju lahko prepričali tudi udeleženci
Ministrstvo za provincializem
Ker je človek že zdavnaj odkril, da mu smeh koristi vsaj toliko kot hrana, pijača ali spanje in ker je vsak od nas to sveto resnico že neštetokrat potrdil s prav tolikanj preverjeno lastno izkušnjo, sem neznansko hvaležen nekaterim protagonistom domačega političnega prizorišča, da tako lepo skrbijo za naše počutje. Ce že niso vzorno spretni politiki, so pa učinkoviti ljudski zdravniki posebne vrste, kar tudi nekaj velja. Da je smeh neposredno zdravilen so- imeli priložnost spoznati že sodobniki znamenitega Erazma Rotter-damskega. Menda mu je počil tur na levem licu, ko se je tako od srca smejal ob prebiranju Pisem mračnjakov.
Kronika svežih dogajanj pri jnas sicer še ni zabeležila podobnega primera, je pa marsikomu počil fdm. Olajšanje
je bilo v vsakem primeru na moč blagodejno. Srečnega Erazma je navdušila izjemna izpovedna moč tako imenovane kuhinjske latinščine, našega človeka pa spravlja v dobro voljo mojstrstvo nekaterih pomožnih delavcev iz politične kuhinje. Poudarek je na nekaterih, da ne bi mahali preveč počez.
Druščino tovrstnih »neka-tercev« (šlo je za pomembne lokalne veljake z različnih koncev naše države) sem imel priložnost poslušati v teh dneh, ko so se na srečanju z drugim namenom lotili tudi globoke mandatarske kombinatorike. Seveda so že vedeli vse o imenih, ki da jih bo v svojo vladno ekipo potegnil dr. Janez Drnovšek in prav ta izbor je najbolj razvnel debato. Možje kajpak ne bi bili pravi izvoljenci svojih hribov in dolin, če jih ne
bi najbolj skrbelo, ali se bo v vladne kroge uspelo preriniti tudi »njihovemu človeku«.
Da bi posamezna imena tehtali po drugih merilih, jim niti za trenutek ni padlo na pamet. Še njihova strankarska pripadnost jim je bila začuda prav malo mar. Drnovšek bi skratka moral izbrati ljudi po regionalnem ključu, pri čemer bi bilo najboljše, če bi kakšnega več poiskal v našem kraju. Velenjčani naj bi — Bog ne daj — imeli kar dva ministra, Ljubljančani nekaj več, Primorci enega, Mariborčani nobenega. Kakšna sramota za štajersko metropolo, saj kaj takega ne pomni od druge svetovne vojne sem. Potemtakem bodo Štajerci vztrajali, toda ukrepati je treba hitro. Svoje hočejo namreč tudi Dolenjci pa Korošci, da o trmastih Gorenjcih niti ne govorimo. Pa
še to so rekli lokalni oblastniki, da bi promocija takšne regionalne slovenske vlade zares bita nekaj lepega. Njeni člani bi se predstavili v za vsak konec značilnih narodnih nošah, zaprisegli bi v različno zvenečih narečjih in s tem najbolje manifestirali po njih edino zveličaven kriterij izbora: važno je od kod je kdo in daje zraven tudi kak naš. Vse ostalo pa ...
Edino, kar so Drnovšku pozabili predlagati pametnega je, naj ustanovi ministrstvo za provincializem. Z uvoženim ministrom, da bo mir pri hiši.
I^Sjl & t ji.| * S
' t ' i • * ■
Zbori skupščine občine Mozirje
In se je gora tresla zaman...
Nadaljevanje s 1. strani. Ta najpomembnejša točka naj bi bila po mnenju nekaterih razpravljalcev razočaranje za prisotne novinarje, ki naj bi željno pričakovali najmanj občinski udar. Morda smo bili res razočarani, vendar bolj nad potekom seje, ki je na vse skupaj odgovorila zgolj načelno ali nič, pike na i gotovo ni postavila. Na dnevnem redu je pisalo dobesedno »poročilo skupščinske komisije imenovane za pregled dela izvršnega sveta, predsednika skupščine občine in predsednika izvršnega sveta«. To je pomembno, saj so poslanci poročilo sprejeli, seveda pa v njem ni bilo niti besede o kakršnikoli (ne)za-upnici, o domnevnem sporu
med obema najvidnejšima možema občine. Le gola dejstva, ki na kakšno nepravilnost niso niti namignila.
Razprava vseeno ni bila čisto nedolžna, prevladovali pa so pomirjujoči toni. Vse v smislu, da mozirskega parlamenta cirkus v republiškem naj ne zanima, da je težav in nalog preveč, da bi si jih še sami povzročali, da so razprtije nepotrebne, da je treba strniti vrste in delati naprej. Zagotovo je tako tudi prav, pravega odgovora na vse skupaj pa ni bilo in ni nujno, da je tako res najbolj prav. Večina razpravljalcev je od obeh predsednikov terjala, da skleneta premirje, če sta res skregana. In se je izkaza-
lo, da menda nista. Tako je zatrdil izvršnik, pa tudi župan spora ni posebej omenjal. Nastop obeh je bil dokaj pomirljiv, čeprav od posameznih očitkov nista odstopila. Kakorkoli že, poslanci so omenjeno poročilo sprejeli. S tem je bila točka sklenjena, razprava pa ne. Posamezni člani izvršnega sveta županu niso mogli oprostiti zahteve o nezaupnici s prejšnje seje, zahtevali so opravičilo ali obrazložitev, pa ni bilo ne enega ne drugega. Ker je treba upoštevati statut (deset podpisov), čeprav ni kaj prida. Prisotnost župana v občinski zgradbi bo določilo predsedstvo skupščine, župan bi moral pojasniti očitke z zloglasne febru-
arske novinarske konference, ki je vse skupaj zakuhala, in podobno. Odveč je zabeležiti podrobnosti, tudi zaradi končnega rezultata. Vsekakor je bilo zavlačevanje po sprejetju poročila naslada za novinarje, kot je pravilno ugotovil župan.
Še nekaj. V naporih za pomiritev so nekateri poslanci novinarje in medije obsodili za napihovanje zadeve, ki pa si — resnici na ljubo — vsega skupaj nismo izmislili samo zaradi tržne naravnanosti posameznih medijev. Blagor tistemu, ki je že na začetku (februar) političnih iger v mozirski občini, predvidel prav to.
Op)
Gorenje Gospodinjski aparati postajajo vse bolj svetovna firma
Vse uspešnejši
izvozniki
*
Pred dvema letoma je Gorenju Gospodinjski aparati, največji firmi v sistemu Gorenja, slabo kazalo. Že takrat so polovico svojih izdelkov izvozili, Markovičeva politika, ki izvoznikom ni bila naklonjena (zamrznil je marko, ni pa zajezil inflacije), jih je pahnila na rob obupa. A niso se mu predali. Jasno so začrtali sanacijo in bili še bolj prepričani da je njihova prihodnost izvoz. Preživljali so težke čase, ki so se lani z nenadno izgubo jugoslovanskega trga, še poslabšali. A danes že lahko rečemo, da so uspeli
V Velenju ustanovili republikansko zvezo Slovenije
»Nočemo države, v kateri sta obdavčena kruh in mleko!«
Četudi imamo v Sloveniji poplavo strank, se vsi v njih vseeno ne najdejo in neizkoriščenega političnega prostora je še vedno veliko. To je spoznala skupina petindvajsetih Ve-lenjčanov, pobudnikov, ustanovitve Republikanske zveze Slovenije.
Ustanovili so jo prejšnjo sredo zvečer v Domu kulture v Velenju. Sprejeli so statut nove slovenske stranke, ki bo imela sedež v Velenju (pri tem tudi vztrajalo, saj je ravno decentralizacija države ena njihovih glavnih usmeritev), potrdili program dela in izvolili enajstčlanski glavni odbor, ki bo usmerjal aktivnosti do kongresa. Do takrat naj bi se dejavnost te nove slovenske stranke razvejala v ves slovenski prostor.
Dejavnost Republikanske
zveze je bila najustrezneje predstavljena že v samem vabilu na njihov ustanovni zbor: »Boj za pravično plačilo za delo se pričenja. Plača naj omogoči normalno življenje. Krepiti je potrebno življenje in delo vsakega človeka — brez izkoriščanja.«
Sicer pa se zavzema nova slovenska stranka za takšno državo, katere temelj bo bogat in zadovoljen posameznik. V ospredje postavljajo ekonomijo, ki mora postati temelj življenja in dela. Spodbuditi je treba konkurenčnost na vseh področjih in uvesti finančno disciplino. Ostro so proti državi, kjer sta obdavčena mleko in kruh. Zahtevajo pravni red na vseh področjih, zaščito človekovih pravic in integritete, varovanje okolja, skrb za družino in naraščaj (ne s prepovedjo
splava) in svobodo veroizpovedi. Hočejo pa biti tudi gospodarji na svojem.
Poudarjajo, da so stranka brez bremena preteklosti, obremenjeni so s prihodnostjo. Zavzemajo se za evropski standard ljudi. To bo po njihovem mogoče s pravičnim odnosom do kapitalizacije lastnine v družbenih podjetjih z upoštevanjem minulega dela. Spremeniti je treba tudi odnos do tujega kapitala, in nikakor dovoliti prodaje zemlje tujcem. Zavzemajo se za pravično plačilo in za to, da plača posameznik državi delež po pokritju svojih obveznosti in potreb in ne obratno, ko država poskrbi samo zase in za svoj aparat.
Predlagajo tudi nekaj konkretnih usmeritev s področja socialne politike. Tako se
Kakšen promet v mestu Velenje
Odločitev še ni!
zavzemajo za resnično finančno podporo družinam, ki se odločajo za večanje števila svojih članov. Ta mora biti tolikšna, da bodo otroci živeli človeka dostojno življenje in imeli zagotovljene možnosti' izobraževanja vse do univerze. Dostojno življenje je treba zagotoviti tudi dela nezmožnim osebam in doseči humanejši odnos do zapornikov, ki naj bi jim med drugim šteli v delovno dobo, čas prebit v zaporniških delavnicah.
Tudi okolja niso obšli v svojih programskih usmeritvah, še zlasti mu namenjajo veliko pozornosti v svojem občinskem programu. Obljubljajo, da bodo postavili ceno izkoriščanja doline (elektrika, rudarjenje, ekološke obremenitve ...) in izstavili državi za to , račun.
Mira Zakošek
V lanskem letu so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 1.554 milijona velikih gospodinjskih aparatov in jih kar 76 odstotkov izvozili na zahtevna tuja tržišča. Produktivnost so povečali za sedem odstotkov, tako da je vsak zaposlen v tej firmi izdelal povprečno 350 velikih gospodinjskih aparatov. Vrednost povprečno doseženega izvoza na zaposlenega pa je znašala 83 tisoč nemških mark. To jim je omogočilo, da so sklenili poslovno leto pozitivno in vložili kar 13 milijonov nemških mark v opremo in orodja. To je silno pomembno, saj lahko le tako dosegajo kvaliteto proizvodov, ki jo zahtevajo sodobna svetovna tržišča in izboljšujejo tudi tehnologijo proizvodnje. Ekološko osveščeni kupec namreč ne zahteva le, da je proizvod ekološko čist, ampak tudi, da tehnologija njegove proizvodnje ne onesnažuje okolja.
Potrebnosti vlaganj v posodobitev se v Gorenju Gospodinjski aparati še kako zavedajo, do konca leta 1995 naj bi namreč namenili za to kar 185 milijonov dolarjev.
Izgubo trga nekdanjih jugoslovanskih republik (kjer se bodo sicer skušali tudi v bodoče obdržati v največji možni meri, saj so zadnja desetletja v te trge veliko vlagali), bodo skušali nadomestiti s še večjim izvozom. V teh republikah so včasih prodali tudi do 60 tisoč svojih izdelkov, zdaj pa jih manj kot 10 tisoč. Zunaj Slovenije naj bi prodali že v letošnjem letu kar 97 odstotkov svoje proizvodnje in ustvarili kar 243 milijonov dolarjev.
Veliko skrbi namenjajo tudi notranji organiziranosti, ki mora delovni proces čim bolj poceniti, hkrati pa biti takšna, da se hitro in učinkovito odziva zahtevam
trga. Prav zato so podjetje precej decentralizirali in med drugim ustanovili tri »fabrike« — Pralna tehnika, Kuhalna tehnika in Hladilna tehnika, ustanovili pa so tudi vrsto hčerkih firm, ki so prevzele nekatere njihove dosedanje programe in razbile tudi nove.
Ko so v Gorenju Gospodinjski aparati pričeli s preoblikovanjem, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje števila zaposlenih, je vladal v firmi precejšen preplah. Vendar pa jim je uspelo to število zmanjšati (skupno s hčerskimi firmami) od 5438 na 4933 postopoma, na povsem neboleč način. V Gospodinjskih aparatih je danes zaposlenih še 4380 delavcev (leta 1990 kar 4902), kar je še vedno 10 odstotkov več kot bi bilo potrebno za sedanjo proizvodnjo. To število bodo podobno kot zadnja leta, zmanjševali postopoma.
Kot smo že poudarili, prodaja Gorenje pretežni del svoje proizvodnje na zahtevna tuja tržišča. Od tega kar 75 odstotkov v države zahodne Evrope, približno 10 odstotkov v vzhodno Evropo, vse bolj pa prodirajo tudi na področje Sredozemlja in prekomor-ske države.
Gospodarskim tegobam torej v Gorenjevih Gospodinjskih aparatih dobro kljubujejo, opozarjajo pa na mnoge težave. Predvsem jih kot izvoznike hudo moti slovenska monetarna politika. Nesprejemljivo namreč je umetno zadrževanje vrednosti tolarja. Težave imajo seveda tudi zaradi nerazrešenih lastninskih odnosov premoženja v nekdanjih republikah Jugoslavije. Začasno so ga zaščitili z oblikovanjem odvisnih firm Gorenja Commerce, ki jih imajo v vseh glavnih mestih ter v Tuzli in Novem Sadu.
Mira Zakošek
Občinska prometna komisija ima zadnje čase polne roke dela. Poleg nekaterih čisto konkretnih prometnih zagat, ki jih skušajo reševati, so se lotili tudi kompletnega urejanja prometa v mestih.
Na zadnji seji je ing. Aleksander Kneževič predstavil delovno gradivo prometno ureditvenega načrta mesta Velenje, ki ga pripravlja v sodelovanju s Prometnim inštitutom iz Maribora. Po mnogih poizkusih, je to prvič, da se je k urejanju prometa pri- v stopilo znanstveno, na temelju analiz prometnih potreb in obstoječega stanja. Uporabljene so preizkušene nemške smernice in že prvi obrisi dajejo slutiti, da bo Velenje končno dobilo prometno podobo, ki bo ustrezala sodobnim zahtevam. V prvi fazi načrt temelji na umirjanju prometa in upoštevanju dejstva, da promet niso samo avtomobili. Ing. Kneževič želi pustiti pešcem čimveč življenjskega prostora v centru, vozilom pa omogočiti nemoten promet po cestah, ki center obkrožajo. Zelo radikalen poseg predvideva v območju avtobusne postaje, saj bi z delno preusmeritvijo Šaleške ceste odmaknili tranzitni promet od stanovanjskih objektov in pridobili nekaj parkirišč tam, kjer jih sedaj primanjkuje. Tudi rekonstrukcija Ceste talcev je predvidena tako, da ne bi bilo potrebno rušiti obstoječih objektov, ce-
sta pa bi vseeno omogočala dovolj varen promet.
Še veliko detajlov je obdelanih tako, da bi ob čim manjših stroških dosegli čim-večjo varnost prometa. Varnost je namreč osnovno vodilo tega projekta.
Člani prometne komisije so pri obravnavi tega načrta ugotovili, da se v nekaj točkah močno razlikuje od predloga ureditvenega načrta centra Velenja, ki sta ga izdelala projektanta Nande
Korpnik in Edi Vučina. V svojem načrtu namreč predvidevata ponovno odpiranje Prešernove ceste med kulturnim domom in Kidričevo, ter Trga mladosti med Tomšičevo in Prešernovo. Gotovo tudi za to obstajajo argumenti.
Končne odločitve še ni. Potrebno bo razgrniti vse predlagane rešitve, ugotoviti vse prednosti posameznih predlogov in se končno odločiti za najboljšega. Verjetno bodo morali svoje mnenje povedati tudi občani, preden bo zadnjo besedo reke! še Izvršni svet oziroma občinska skupščina.
(b. m.)
w
Študentje z diplomo prej v penzijo
Prejšnji teden so določili način dokupa zavarovalne dobe za »čas zaključenega rednega šolanja na višji ali visoki stopnji«. Za ta čas je potrebno Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije predložiti fotokopijo diplome iri delovno knjižico. Vse to so v izjavi sporočili Ministrstvo za delo, ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za zakonodajo ter Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije.
Naj povem še to, da je čas zaključenega rednega šolanja na višji ali visoki stopnji obdobje, predpisano za izvedbo študijskega programa, vključno z absolventskim stažem.
V času od 1945 do 1991 je na slovenskih visokih šolah diplomiralo 146.595 študentov, zakonodaja, ki je visoko šolstvo urejala pa se je spreminjala. Ministrstva in skupnost so zato izenačili njihove pravice glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Tako bodo omogočili dokup dveh let in pol kandlidatom z diplo-' mo o višješolski izobrazbi, tisiti s končano višjo medicinsko in višjo stomatološko izobrazbo pa si bodo lahko dokupili 3 leta. Pet let bodo lahko dokupili diplomanti visokošolskih fakultet, 6 pa tisti, ki so končali medicinsko, veterinarsko in teološko fakulteto. O vsotah ne vemo še nič konkretnega.
Komu več prostora; pešcem ali vozilom
Pa še to; obljubljajo nove poštne nabiralnike.l skrbeti pa bo tudi treba malo več osnovne stanovsJ ske kulture. To, kakšna je, ugotoviš že ob vstopu vh Mt v
Javna tribuna — ekologija in razvoj občine Velenje
V dvorani Skupščine očine Velenje je bilo v petek zvečer zanimivo srečanje — na javni tribuni z naslovom Ekologija in razvoj občine Velenje, sta se s svojimi pogledi predstavila velenjska poslanca v republiški skupščini magister Franc Avberšek in Vane Gošnik. Srečanje je privabilo številne obiskovalce, ki so zagotovo pričakovali zanimivo razpravo in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Že dolgo ni bila tako polna kot tokrat.
Mnoge je presenetila enotnost teh dveh poslancev, ki sta prihajala v preteklih letih v javnosti v precejšnja nasprotja. Tokrat jih, razen okoli ustanovitve zavoda ERI-CO, sploh ni bilo opaziti. Med njima pa je bila zaznavna tudi dokajšnja mera strpnosti.
Uvodoma je predstavil direktor velenjskega rudnika magister Franc Avberšek razvoj tega rudnika in poudaril, da je ta ravno zaradi nerešenih ekoloških vprašanj, nestabilen in negotov. V rudniku so zaskrbljeni, ker izgradnja čistilnih naprav ne poteka kot bi želeli. Te bodo lahko zgrajene, če bo šlo vse po
najboljši poti, do leta 1995. Glede na to, da še vedno velja sklep o velikem zmanjšanju proizvodnje v šoštanjskih termoelektrarn in s tem posredno tudi v velenjskem rudniku, če čistilne naprave ne bodo zgrajene konec letošnjega leta (to pa objektivno več ni mogoče), so se v velenjskem rudniku že lotili projekta zmanjšanja proizvodnje premoga na 2,3 milijona ton, oziroma morebitnega zaprtja. Franc Avberšek je opozoril na težave, ki bodo nastale ob morebitnem takšnem ukrepu. Vedeti je namreč treba, da je na rudnik vezanih veliko velenjskih podjetij, ki proizvajajo zanj, nenazadnje pa tudi trgovina in družbene dejavnosti.
Vane Gošnik je uvodoma preletel ekološka prizadevanja v Šaleški dolini, ki so dosegla vrh ob nameravani izgradnji odlagališča jedrskih odpadkov v naši bližini, po številčni udeležbi na tej okrogli mizi, pa očitno še vedno niso zamrla. Poudaril je, da prostora še vedno ne znamo prav vrednostiti, saj ga opredeljujemo kot ekonomsko tržno kategorijo, zastaviti pa bi
ga morali kot omejevalni faktor. Dejstvo je namreč, da je prostor, ki je nepopravljivo iznakažen, izgubljen. Ob tem je ošvrknil mnoge črne gradnje, ki rastejo povsod po Sloveniji in tudi Šaleški dolini. Prav zato si Zeleni toliko prizadevajo, da bi v republiki vendarle sprejeli nujen zakon o varstvu okolja. Res je, da Zeleni niso v republiški skupščini uresničili vsega kar so obljubljali, je dejal, vendar pa je treba vedeti, da imajo tam le 10 odstotkov glasov.
Ko je govoril o energiji, ki jo iz Šaleške doline pošiljamo po vsej državi, je izpostavil problem njene nerealne vrednosti in dejstvo, da elektrike največji uporabniki sploh ne plačujejo.
Sklep občinske skupščine o zmanjšanju proizvodnje je veljaven in nobenega razloga ni, da bi ga spreminjali, je dejal in dodal: »Brez elektrike iz Šoštanja si življenja v naši državi ni mogoče predstavljati, zavejmo se tega, bodimo nepopustljivi, vedimo, kako pomemben meč držimo v rokah.«
Vprašanj je bilo veliko, tako da se je srečanje zavleklo pozno v noč. Vane Gošnik je
Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Prvi, a gotovo ne zadnji dan odprtih vrat
Že nekaj generacij ie osnovna šola bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki znana po pestrih, zanimivih in uspešnih interesnih dejavnostih. Te so doslej bolj ali manj poznali le starši učencev na šoli, od prejšnjega torka pa so se lahko z življenjem in delom v tej hiši učenosti seznanili tudi drugi krajani.
Učitelji, delavci, učenci so namreč pripravili »odprti dan šole«. Kot smo slišali, so se predstavili tako tokrat prvič, zagotovo pa ne zadnjič, kajti razlogov za to je dovolj (uspehi in številna priznanja), potrebe po odpiranju šole navzven pa z vsakim dnem bolj nujne.
Gotovo ne po naključju so se mladi zgodovinarji na šoli tudi letos odzvali izzivu republiške Zveze prijateljev mladine. Ta že namreč nekaj let zapored razpisi-je natečaj za raziskovalno nalogo. »Ko sem še majhen bil« je projekt, ki je v predstavitvi zaživel v vsej svoji barvitosti, zanimivosti in svojem pomenu ter namenu. Vsaj tako so ga doživljali udeleženci (teh ni bilo tnalo) ter vsi sodelujoči pri izpeljavi projekta. V prostorih oddelčnih skupnosti, kjer je predstavitev vsega zbranega »blaga« potekala, so si podajali roke mladost
dedkov in babic učencev, njihovo otroštvo ter vse kar sodi zraven: pesmi in izštevanke, šolska leta, punčke, žoge in še kaj, iz košaric naših dedkov in babic, pela jih je moja mati, domača lekarna, mi se igramo, kuhinja naših babic, en dan v življenju treh generacij, otroci med vojno ter praznični dnevi. S tančico odgr-njeno odmaknjeno preteklost bo-
do sedaj zbrali in predstavili v posebni knjigi, katere etnološka in zgodovinska vrednost bo zelo dragocena.
O smislu takšnega raziskovalnega dela je najbrž pisanje odveč. Že spoznanje, da iz preteklosti vodi pot v prihodnost, je hvale vredno. Navajanje na to, kako priti do tega spoznanja, pa oh in sploh.
Utrinek z življenja in dela na šoli je nastal tudi ob sodelovanju staršev, zato je njegova vrednost toliko večja
GIP »VEGRAD« p.o. Velenje, Prešernova 9 a
HOTEL EVROPA LENJINGRAD
Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob prazniku dela — 1. maju!
moral odgovoriti, kaj je naredil kot republiški poslanec in podpredsednik republiške skupščine. Dejal je, da veliko, več kot bi bilo mogoče od Zelenih pričakovati ob njihovih 10 odstotkih, ki jih dosegajo v republiški skupščini. In to na vseh ekoloških področij, postavitvi nižje cene neosvinčenega bencina dohodninski zakonodaji... Še zlasti je dobro ocenil delovanje Zelenih v velenjski občinski skupščini, ob tem pa dejal, da z vladne strani na to ni pravega odziva.
Franc Avberšek se je že moral spremeniti v vlogo slovenskega energetskega ministra. Prisotne je zanimalo, kaj bo naredil, če bo to. Dejal je, da do tega verjetno ne bo prišlo, njegov pogled: ostro varčevanje, saj je energija v Sloveniji močno podcenjena. Na mnenje razpravljalcev, ki so menili, da v občini nikoli ne bodo dosegli ekološkega očiščenja, če tokrat ne bomo šli do konca, je Franc Avberšek dejal, da so sklepi občin-
Magister Franc Avberšek in Vane Gošnik po zadnjem zasedanju
republiške skupščine. Segla sta si v roke.
(foto Lojze Ojsteršek)
ske skupščine zanj obvezujoči in se jih bo dosledno držal in da tudi sam ne želi biti direktor podjetja, ki bi še naprej onesnaževalo okolje.
Predstavniki stranke SDP — organizatorji okrogle mize, so menili, da je v tej občini
najbolj problematično to, da akcije ekološke sanacije nihče ne vodi, za kar je seveda odgovorna vlada, več pa bodo morale narediti tudi stranke in posamezni poslanci v občinski skupščini.
MIRA ZAKOŠEK
»Ko bo denar, bomo delali!«
Tako odločno pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Franc Štefančič.
Kdaj bo to, ne ve. Marsikaj bo sicer že bolj jasnega s sprejetjem občinskega progra-čuna, iz katerega naj bi omenjena krajevna skupnost dobila levji delež denarja za uresničitev svojih nalog. Po mnenju sogovornika so mimo časi, ko se je lahko kaj načrtovalo pred »pokritjem« naložbe.
Iz obsežnega seznama potreb je krajanom doslej uspelo uresničiti dvoje: posodobitev ceste proti Ramšaku ter razširitev telefonskega omrežja. Denar za pridobitvi so prispevali v glavnem sami. Tudi za izgradnjo vodovoda v Skornem za 47 gospodinjstev, kjer dela
prav sedaj zaključujejo. Povsem drugače pa je z rešitvijo oskrbe z zdravo pitno vodo v osmih gospodinjstvih v Velikem vrhu. V delovnem programu za letos so potrebo predvideli, žal, pa je izpadla iz občinskega programa naložb na komunalnem področju. Za same krajane bi bila omenjena izgradnja prevelik zalogaj, pa čeprav je več kot nujna. Nadaljnji razplet dogodkov okrog tega seveda ne nameravajo prepustiti času, ampak se v »pogajanja« za denar vključiti po svojih močeh na vseh ravneh. Tisto bore malo denarja, kolikor ga zberejo s samoprispevkom, pravijo, ter prispevek širše družbene skupnoti je namreč že za vzdrževanje doma krajanov in tamkajšnjih krajevnih cest mnogo premalo.
Jurjev sejem v Mozirju
j?

Ponudba dobra, a brez živine
Krajevna skupnost Mozirje, njena sekcija mlajevcev in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga so v soboto dopoldne na sejmišču ob Savinji pripravili nekoč znameniti Jurjev sejem. Želijo ga znova oživiti in so na dobri poti. V toplem pomladanskem vremenu se je na sejmišču zbralo veliko obiskovalcev in prodajalcev. Ponudba je bila dokaj dobra, zajela je kmetijsko mehanizacijo, opremo, orodje in še kaj, poslastica so bili izdelki iz medu, siri in še marsikaj. So pa obiskovalci pogrešali živino, nekateri so tudi zaman prinesli prihranke za nakup prašičev denimo. Živine praktično ni bilo, rejci pa za razlog navajajo (pre)zahtevne predpise veterinarske inšpekcije. Vseeno zatrjujejo,. da bo na jesenskem sejmu bolje.
Ko govorimo o poslasticah, ne moremo mimo MlP-ove morta-dele velikanke, ki je bila poslastica in velikanka. Vrli MlP-ovci so bili kar razočarani, ker je nagradna stava o njeni teži uspela že prvič. Trije, ki so prvi stavili, so se ušteli vsak samo za kilogram, tehtala pa je 147 kilogramov. Bili so seveda nagrajeni, prav tako srečni kupci, saj so bili v mortadeli tudi nagradni žetoni. Naj bo tako ali drugače, sejmišče bo znova zaživelo jeseni in na Jurjevo prihodnje leto tudi.
(jp)
Tudi brez ponudbe živine se je za kupce našlo marsikaj
Velikanka je vzbudila tudi-veliko zanimanja
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
r
NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC
Vrtni škodljivci
Naš vrt je komaj zadihal in zaživel s posajenimi rastlinami pa se nam že pojavljajo prve nadloge. Tudi pri rastlinah je pravočasno odkrivanje in uničevanje bolezni ter škodljivcev boljše kot pozneje, ko se bodo te nadloge razširile na cel vrt. Vsem tem opravkom pravimo zaščita za varstvo rastlin. In kaj svetuje tokrat naš sodelavec, vrtnar, Stane Vanovšek:
»Danes bi obdelal nekaj najpogostejših bolezni in škodljivcev v našem vrtu. Že kaj kmalu po saditvi solate se nam rado primeri, da že vraščene sadike prično veneti. Če takšno sadiko izpulimo, se običajno loči od koreninskega vrata ali pa v območju korenin opazimo 2—3 cm dolge, svetlo rumene črvičke. To so strune. Strune so ličinke pokalic in živijo v zemlji tri do pet let predno se zabubijo. V tem času so nenasitni. Se posebej jim dišita solata in krompir. Zeio jim prija rahla zemlja. Boj proti njim je precej težak, saj jih s škropljenjem ne moremo uničiti. Najpreprosteje je, da takšno rastlino izpulimo ter jih ročno odstranimo. Edini zanesljivi ukrep je tudi razkuževanje zemlje, tako kemično kot s paro in pa prinašanje insekticidov (Furadan G, Dotan, Vouaton G) pred sadit-vijo. Uspešno je tudi nastavlja-nje vab v zemljo. V ta namen vzamemo rezine krompirja ali pese in jih zakopljemo 10 cm globoko v zemljo. Te vabe potem redno kontroliramo in odstranjujemo ulovljene strune.
Proti korenjevi muhi, katere ličinka objeda koren, se borimo z zelo zgodnjo ali pozno setvijo korenčnic, torej v času, ko še ni muh ali pa jih že ni več. Korenjeva muha ne objeda samo korenja temveč tudi peteršilj, zeleno, pastrnak. Znaki so rumenenje listov. V rasti pa rastline škropimo s pripravki na osnovi diazinona ali pa-rationa (basudin), vendar moramo paziti na varovalno dobo.
Tudi ličinke čebulne muhe so zelo delovne, saj uniči ena
sama ličinka tudi več rastlin. Znaki so venenje listov in njihovo lahko odstranjevanje. Posledica pa gnitje čebule in slab pridelek. Ukrep je vnašanje insekticidov v tla pred saditvijo in škropljenje z basudinom v 0,15% koncentraciji. Temu škropivu dodamo še Antracol za preprečevanje plesni in obvezno močilo (sandovit, rado-vit ali cet) za boljšo oprijemljivost raztopine.
Škodljivcev, in bolezni v vrtu je še precej in te bomo obdelali v prihodnjih prispevkih. Danes pa bi rad dodal še eno osnovo, ■ki povzroča precej preglavic vr-tičkarjem. To je določanje koncentracije oz. odmerka škropiva (preparata) pri škropljenju. Običajno so na navodilih podani odstotki raztopine. Če je ta odstotek 0,15, pomeni, da damo 15 ml (pol šilca) ali 1,5 dakg (15 gra) škropiva v 10 1 vode. Če so koncentracije manjše ali posoda, s katero škropimo drži le 1,5 1, potem si bomo morali pomagati že kar z odsluženo injekcijo za tekočine. Pri prahu pa naj nam bo to^ le preprosto vodilo: na deset litrov — ena velika žlica, za liter in pol pa mala žlička. Te količine so približne, vendar vsaj pri prahu ni bojazni, da bi poškodovali rastlino, saj so škropiva kot močljivi praški, »veliko manj agresivna kot tekoče oblike preparatov.
Še posebej bi vas rad opozoril, da so škropiva strupi in kot takšne moramo hraniti v posebnem prostoru, da ne bodo dostopna otrokom ali da ne bodo prišla v stik s hrano.«
O dobrem zdravniku času
Ste že kdaj pomislili, koliko skrbi, žalosti in jeze, ki nas glodajo in grizejo ter nas včasih dobesedno paralizirajo, se vsak dan pretaka po naših žilah. Obnašamo se, ko da je vse odvisno od njih. Kadar pa se le zgodi, da se čez daljše obdobje, recimo čez leto dni spomnimo nanje, se zasmejimo sami sebi in se čudimo, kako smo se sploh mogli razburjati zaradi takšnih malenkosti. Večina skrbi ki nas mučijo, je namreč docela nepotrebnih. Ne verjamete?
Ljudje, ki imajo za sabo bogate življenjske izkušnje radi poudarjajo, da si večino skrbi delamo zastonj, saj se to, česar se najbolj bojimo, v resnici primerov ne bo zgodilo. Temne misli, izpadi besa, predajanja zagrenjenim razpoloženjem ... vse to nas peha v votel strah pred negotovostjo, ki nas čaka v prihodnosti in dela iz nas strahopetce z vso omejenostjo.
Vidimo, da si mnoge skrbi delamo po nepotrebnem. Ko jih gledamo neposredno pred seboj se nam zdijo strašne in hude, skratka nepremostljive. Ko pa so enkrat za nami, jih nikjer več ni. Saj poznate tisto o/ »strahu iun velikih očeh.«
A tudi za tiste stvari, ki so se v resnici zgodile in lahko za nas pomenijo tudi zares hud udarec, velja nekaj podobnega. Denimo, da nas prizadene smrt v družini. Povsem mogoče je, da se zvijamo od bolečine, ko pa mine nekaj časa, se bolečina poleže. Normalen in zdrav človek se je po takšnem udarcu sposoben postaviti na noge. Potrebna mu je le pomoč enega
samega zdravnika — in ta je čas. Drži, da ta duševni rano-celnik ozdravi še tako težke rane. Danes nam je resnično hudo, jutri bo že lažje.
Lahko si dopovemo: Včeraj-sem zmogel, zakaj ne bi zmogel še danes. Breme sprejmem nase samo za en dan. Do večera bo že šlo. Za jutrišnji dan pa me ne skrbi. Tukaj ostanem sam. Tisti, ki je zmogel včeraj obvladati težo dneva, bo zmogel tudi danes — in to sem jaz sam.
Za razum pravimo da je suhoparen, čustva pa sočna in ravno ta »sočnost« čustev zelo rada izhlapi. Posuši jih veter suhega razuma. Prej nevarne povodnji, ki so se zgrnile na dušo odtečejo in ko se prikaže kopna zemlja, se lahko začne spet rodovitno delo, ki nam je vir novega veselja in miru.
Ko nas kaj hudega zadene, si porečemo: pa to je nemogoče!
Ne moremo verjeti, kako bi se mogle ogromne količine vode, ki nas obdajajo, dvigniti od nas in izhlapeti, kakor da jih ni.
Podobno kot v naravi, če si pomagamo s primerom iz meteorologije, se v nas odigrava izginjanje čustvenih valov, ki nam bremene dušo: ne moremo verjeti, da bi se vsa ta ogromna teža, ki nas je zagrnila, lahko dvignila. Bolj ko je namreč kdo v življenju preizkušan, več ko je prestal, bolj ko je kdo do dna izpil svoj kelih trpljenja, pogosteje slišimo iz njegovih ust misel, da je le čas tisti zdravnik, ki ga je ozdravil.
'	r	■ :	I
Namenil sem se napisati par drobnih člankov oziroma navodil, ki bodo namenjeni mojim bolnim in še v večji meri »zdravim« bolnikom.
Zaradi preproste neresnice, da nihče od nas ne ve, kdaj ga bo zdravje bolj ali manj izdalo. Prepričan sem namreč, da kolikor zdravje izdaja nas, smo ga mi že zdavnaj prej izdali sami.
Način življenja
Živimo na zunaj mirno, podeželsko življenje, ki pa je v resnici divje za naše telo in do duha kot sam vrag — če se le da se veliko in na kratke razdalje vozimo, ko bi lahko hodili. Če se le da, jemo, ponavadi preveč, posebno če je dobro posoljeno, pomašče-no, posladkano in zastrupljeno. Na koncu dodamo še dišeče kave in dim. Trenutek počivamo, nato pa spet divje v poslovnost in v zasebništvo. Zvečer bomo malo pred dnevnikom, ki bo pokazal kot vsak dan, malo prešteli otroke, bolj ali manj pozno šli spat, ali na rekreacijo, ali poslovno večerjo . ..
Čas neusmiljen, rabelj hudi...
Bolezen
Vmes smo po pravilu prezrli ženo, otroke, nekaj drugih vrednot in tudi signale (opozorilne) svojega telesa. Točka 1. — zboleli smo. Tu na tej točki se seveda vmeša zdravnik, ki pa ni nič boljši kot mi, ker bi se sicer vmešal že na kateri drugi točki. Dano pa mu je (seveda po skrbnem pregledu in pretehtanju rezultatov preiskav) sporočiti nam diagnozo, eventuelni potek in način zdravljenja in prognozo bolj ali manj negotovo in zavito v splet okoliščin in plašč negotove prihodnosti. Naše težave so tako dobile ime. Čim bolj je le-to ime učeno in latinsko in čim daljše je, tem več je vprašanj in negotovosti, ki nas bodo spremljale (z božjo in zdravnikovo pomočjo in seveda pomočjo znancev in pri-
jateljev, ki so nekaj podobnega že imeli.
Pojavljajo se vprašanja in odgovori in tudi rešitve:
»Gospod, imate sivo mreno.«
»A res, ali je že hudo?«
»Ali bo potrebna operacija?«
»Na enem ali na obeh očeh ?«
»Ali ste rekli sivo, ali zeleno mreno ?«
»O zeleno, hvala bogu! Dohtar, pa mi predpišite malo močnejša očala.«
Kolikor je na svetu usod in ljudi, vsak že takoj na videz drugače reagira na ugotovljeno mu bolezen, ali bolezensko stanje. Jok in smeh sta blizu skupaj v isti vreči. V resnici pa sem prepričan, da vsakdo v tem trenutku naleti na zid negotovosti in se znajde na spolzkih tleh nejasne prihodnosti.
Ideal očesne stroke in zdravnika je zdravo oko. OKO je tista točka na svetu, kjer se srečata svetloba in vid.
Kaj je vid?
Vid — vidimo z možgani (oko je najbolj naprej štrleč in tako izpostavljen del možgan). Vidimo, kar želimo videti.
Kaj je svetloba?
Svetloba je vse, kar obliva predmete, ki jih vidimo, ali sije od predmetov, ki jih vidimo. To je vse pod soncem, ali vse pod luno (30 krat manj svetlobe).
Kaj pa stroka?
Očesna stroka — že stoletja preprečuje slepoto, in se bori za
oko in vid. Zato stroka dodaja: pred oko, na oko, v oko pripomočke in odstranjuje vse, kar moti svetlobi vstop v oko. Polovico slepote se da preprečiti. Človeštvo in stroka sta rabila tisočletja, da sta prodrla v skoraj vse dele 2 cm velikega očesa. V tem času je človeštvo prišlo na Luno. Zato pa danes lahko s pikolovsko natančnostjo pod mikroskopom in tehniko delamo čudeže. Očesna stroka lahko presadi ali popravi sprednji del (roženico — s finimi rezi jo splošči ali v celem krogu izreže, jo presadi iz mrtvega na živo telo in človek spet vidi). Stroka lahko iz očesa nežno vzame povsem motno očesno lečo, celo ali samo en del, jo zmrzne ali fino nareže sprednjo tanko kapsulo v krogu, odstrani, iztisne ali izsesa in nato v povsem prazno vrečo vstavi umetno lečo iz PMNA. (Umetno lečko narejeno v Ameriki, ali kje drugje v širnem svetu, vam gospodje na očesnem oddelku v Celju še pred 9. uro zjutraj vstavijo v oko in naslednji dan že vidite. Da ne vidite še isti dan je kriva le obveza).
Oko na človeškem telesu pomeni 1 % površine. Toda v ta % površine se zarije in zapiči ogromno tujkov. Običajno se poškoduje boljše oko. Refleksno z boljšim očesom hočemo videti nesrečo vse do takrat, ko v obliki tujka prileti v oko in se na vse zaiskri in stemni. Tehnika je omogočila, da pridemo do tujkov povsod v očesu in jih odstranimo, če so iz materiala, ki bi škodil, ali če so na takem mestu, da škodijo vidu.
Raba laserja — finega tankega žarka velikosti 2/100 milimetra, ki ga usmerimo v oko in neboleče povzročamo male opekline tam kjer so potrebne, ali z drugo vrsto laserja naredimo malo atomsko eksplozijo tkiva in ga raznesemo, če je potrebno.
V življenju velja, da se proti ognju borimo z vodo. Princip, da se z ognjem borimo proti vodi, ni uveljavljen, razen v primeru zdravljenja ogromnega števila bolezni očesnega ozadja. Na ozadju prevladujejo žile, ki ne smejo krvaveti ali prepuščati drugih delov krvi. Toda to se dogaja pri večini 60.000 sladkornih bolnikov tudi v Sloveniji. Pri njih zato z laserjem napravimo drobne točkaste opekline, vzdolž propustnih žil in te preprečujejo razlivanje neželenega po očesu. Bolezni sicer ne ozdravimo, v večini primerov pa preprečimo napredovanje.
Najpogostejši vzroki slepote v razvitem svetu in pri nas: sladkorna bolezen je prvi in vodilni vzrok vseh novih primerov slepote pri pacientu pred 60. letom, glaukom — zelena mrena, keratitis herpetica poškodbe očesa
senilna degeneracija makule — je
vodilni vzrok slepote po 65. letu starosti.
Na svetu je slepote 2 %, 42 milijonov ljudi. Do leta 2000 se bo število podvojilo.
Preprečevanje bolezni je ključ do uspeha medicine. Polovica slepote v svetu se da danes z znanostjo in tehniko preprečiti, a se je ne. Kajti največ slepote je v deželah tretjega sveta in to pri otrocih zaradi enega samega ubogega vitamina A.
Informiran bolnik je lahko zadovoljen in srečen bolnik. Zato so ti članki napisani za bolnike in zdrave bolnike. In da bo mera polna jih piše zdravnik, ki si po skoraj četrt stoletja šolanja, ne more dovoliti, da bi izginil in žival samo v temi svoje očesne ambulante, ali še huje, da bi v taki temi pustil živeti svoje bolnike.
dr. Alojz Žičkar
i mmt
Zgodilo se je ...
30. APRILA
LETA 1957
Celjski tednik je v šestnajsti številki posvetil skoraj polovico svojega prostora dogajanjem v Šaleški dolini. Izmed številnih novic smo izbrali le nekaj najbolj zanimivih. »Velenjski socializem niso prazne besede.« je naslov najdaljšega članka:
»Šaleško dolino je zavila pomlad v cvetje in zelenje in ker tam cvete že nekaj let cvetje naglega napredka — besede o dvojni pomladi v Šaleški dolini niso odveč. Od Šoštanja do Velenja veje svežina med mladim zelenjem, veje nov duh med tamkajšnjimi ljudmi. Nov velenjski rudnik, v katerem so samo še malenkosti, ki spominjajo na preteklost, Novo Velenje, Ter-moelektrična centrala v Šoštanju so prepričljivi znanilci novega časa v tem prijaznem delu naše domovine.
Standard v Velenju. O tem se veliko čuje po svetu. Ogledal sem si ga v statističnih poročilih, videl sem ga med ljudmi. 140 motornih koles odplačujejo v Velenju. Skoraj vsaka družina ima radioaparat. Koles je še več. Stanovanja sončna in zdrava. Potrošnja v trgovinah večja, gostilne tožijo po dobičkih. . . To so stvari, ki jih vidite na oko. Veljajo za Velenje drugačni zakoni in predpisi? Ne, nikakor. ..«
Čeprav Šaleška dolina ni več tako lepa, kot je bila pred petintridesetimi leti, je za marsikoga še vedno najlepša dolina •na svetu!
Članek z naslovom »Podružnica v Velenju« pa govori o razširitvi trgovske mreže v Velenju:
»Z ozirom na hiter razvoj rudarskega naselja je v Velenju postala trgovska mreža prešibka in se je zato ljudski magazin Celje odločil, da bo z letošnjim I. avgustom odprl v Velenju novo trgovino. Z upravo rudnika so že usposobili lep trgovski lokal, za premični inventar pa bo poskrbel Ljudski magazin sam. Trgovina bo založena z vsem blagom kot celjska veleblagovnica, le da bo imela zraven še špecerijski oddelek. Seveda pa vodstvo LM tarejo skrbi, kje bo našlo kader, saj bo velenjska trgovina imela kar 16 referatov. Sicer pa je znano, da zna energično vodstvo Ljudskega magazina izvesti vsako nalogo, v katero se zagrize.«
Če gledamo z današnjimi očmi, bi lahko skrbi, ki so trle vodstvo Ljudskega magazina, imenovali »sladke« skrbi.
Za konec pa še reklama, ki je bila prav tako objavljena v tej številki Celjskega tednika:
»Gorenje«
Industrijsko — eksploatacijsko podjetje Šmartno ob Paki.
Priporočamo svoje izdelke: mlatilnice, omare za jedilno olje, bentonite, surovine za barvno industrijo in ostale proizvode.
Ob tej priliki želimo vsem odjemalcem in celotnemu delovnemu kolektivu k prazniku delovnega ljudstva še mnogo uspehov.
»Gorenje« > i	i
DAMIJAN KIJAJ1Č
Prvi maj - praznik Jožefa delavca
V svetu in pri nas poznamo 1. maj kot praznik dela, utemeljen na borbi delavstva za pravične družbene odnose. Vendar pa je omenjeni delavski praznik tudi cerkveni praznik, ki se v Sloveniji slovesno praznuje.
Papež Pij XII. je 1. maja 1955 kot odgovor na prošnje krščanskih delavcev uvedel praznik sv. Jožefa delavca. S tem se je prazniku sv. Jožefa (19. marec) pridružil še en, ki pa izrecno v svojem bogoslužju povdarja delo Kristusovega (krušnega) očeta — nazareškega tesarja.
Delo je pomembno zaznamovalo tudi Jezusa Kristusa, saj se je ob Jožefu naučil poleg ročnih spretnosti tudi ljubezni do dela. Vedeti moramo, da se je Jezus preživljal z delom kot večina njegovih sodobnikov. V svojem učenju je vedno izhajal iz življenja in dela preprostih ljudi. Njegove prilike so polne vzgojnih zgodb o vinogradnikih, ribičih, sejalcih, pastirjih . . . Omenja tudi zdravnike, modrijane, duhovnike, umetnike ... in manj »popularne« poklice mitničarjev, trgovcev, vojakov ... Zanj so vsi enaki ; za zgled daje poštene, nepoštene in lene delavce pa vabi k spreobrnitvi.
Cerkev praznik utemeljuje na prepričanju, da je delo temeljna razsežnost človekovega zemeljskega bivanja. Na prvih straneh Svetega pisma lahko preberemo, kako sta dobila prva človeka božje naročilo »podvrzita si zemljo« in »gospodujta zemlji«.
Krščanstvo je od vsega začetka bistveno vplivalo na Spremembo odnosa »svobod-
nih« do »sužnjev«. Antična doba je namreč razglašala delo mišic in rok kot nevredno svobodnega človeka.
Cerkev se v prelomnih zgodovinskih trenutkih vedno vrača h koreninam svoje zaveze s Kristusom z iskanjem odgovorov na bistvena vprašanja sodobnosti. Novi vek je s seboj »prinesel« vprašanje delavstva, odnosa do dela v tovarniškem okolju, plače za opravljeno delo ... Tako je to vprašanje postalo eno temeljnih dejavnosti Cerkve zadnjih sto in več let. V prejšnjem stoletju se je delavskim vprašanjem izredno posvečal »delavski škof« Wilhelm Emmanuel Ketteler, papež Leon XIII. pa je 15. maja 1891 objavil okrožnico Rerum novarum, ki je bila prvič v zgodovini Cerkve posvečena družbenim (socialnim) razmeram, predvsem pa delavstvu. Naslednji papeži so se k tem vprašanjem vedno znova vračali. Janez Pavel II. ima veliko posluha za aktualne družbene dogodke. Družbenim razmeram se je posvetil z več okrožnicami, zadnja — Cen-tesimus annus je izšla lani ob 1. maju.
Praznovanje 1. maja je in ostaja odraz družbe, v kateri živimo. Od uvedbe pred dobrimi sto leti pa vse do danes je bil praznik (in je še) hkrati tudi opomin oblastem ter lastnikom dela in kapitala za reševanje družbenih odnosov, odnosa do dela, lastnine, socialne pravičnosti, ekoloških vidikov in posledic dela, predvsem pa odnosa do človeka, ki je nosilec dela.
Branko NI MAC, Velenje
Stališča SDP
DO PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA Z OSNUTKOM ZAKONA O REFERENDUMU ZA ZAPRTJE JEDERSKE ELEKTRARNE KRŠKO
I. V SDP podpiramo odločanje ljudi o usodi Jedrske elektrarne Krško na referendumu. Ker pa želimo, da se državljanke in državljani Slovenije na morebitnem referendumu odločajo na kvalitetnih osnovah, zahtevamo, da je do razpisa referenduma:
1.	strokovni in laični javnosti predstavljen projekt zapiranja NEK s celovitimi ocenami vseh pozitivnih in negativnih posledic ter o njem opravljena dovolj široka javna razprava;
2.	postopek za določitev lokacije odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov pripeljan do faze, da bo odlagališče lahko zgrajeno do dneva ustavitve NEK;
3.	sprožen postopek za iskanje rešitev odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov;
4.	dosežen dogovor s Hrvaško o postopku predčasnega zapiranja ENK in o razrešitvi pogodbenih obveznosti o skupnem vlaganju v njeno izgradnjo;
5.	zaradi pričakovanih proračunskih omejitev v naslednjih letih, projekt zapiranja ENK usklajen z nacionalnim programom varstva okolja in razvoja energetike.
Danes lahko ugotovimo, da nobeden od gornjih pogojev ni uresničen, čeprav smo na njih opozorili že ob pobudi Zelenih Slovenije za sprejetje zakona o referendumu o predčasnem zaprtju NEK iz maja 1991. Zato postavljamo vprašanje odgovornosti vlade za izjemno slabo uresničevanje njenih lastnih programskih usmeritev, kar zaprtje NEK je-
II.	Ker niso ustvarjeni pogoji za kompetentno odločanje, tako skupščine kot državljank in državljanov o predčasnem zaprtju NEK, v SDP predlagamo, da se odločanje o razpisu referenduma preloži dokler niso izpolnjeni vsi pogoji navedeni v prvi točki teh stališč.
III.	Predlagani datum izvedbe referenduma je neustrezen tudi' zaradi bližnjih volitev. Volilna kampanja, ki se je že pričela, bi vsekakor vplivala na izid referenduma, kot tudi kampanija ob referendumu na izid volitev. Zato je nujno, da se morebitni referendum izvede v nevolilnem letu.
IV.	Zavračamo obrazložitev predloga za izdajo zakona, ker ni jasno na osnovi katerih projektov so navedeni podatki o morebitnih prihrankih zaradi predčasnega zaprtja elektrarne in o samih stroških njenega zapiranja.
V.	Zaradi varnosti obratovanja elektrarne mora vsak projekt njenega predčasnega zapiranja zagotoviti tudi materialno in socialno varnost zaposlenih, posebno vrhunskih in najbolj odgovornih (licenciranih) ekspertov. V nasprotnem primeru se v letu do
dveh pred zaprtjem varnost elektrarne lahkp bistveno zmanjša, saj pričnejo zaposleni iskati nove možnosti za zaposlitev.
VI. Ob dogovarjanju s Hrvaško o usodi Jedrske elektrarne Krško predlagamo, da se s sosednjo državo doseže sporazum o oblikovanju skupnega nejeder-skega območja. Predčasno zaprtje NEK nam nič ne koristi, v kolikor bi v sosednjih državah,zgra-dili nove jedrske elektrarne.
Stranka demokratične prenove SLOVENIJE
Temni oblaki in kri! Do kdaj?
Še vedno se zgrinjajo temni oblaki nad bivšo Jugoslavijo. Skoraj ne moremo verjeti, saj je tokrat žrtvovana tudi Bosna .. . Človeka boli srce, ko posluša poročila in gleda kadre s tisoči beguncev.	,
Kako smešno')e vendar: do 29. aprila naj bi se umaknile enote jugoslovanske vojske in paravo-jaških enot s tega ozemlja ... Zakaj tako dolgo čakanje?
Vsak dan krvavijo nedolžne žrtve, vsak dan rohnijo letala nad pokrajino Bosne in Hercegovine, vsak dan eksplodirajo granate in ubijajo ljudi, ki niso ničesar zakrivili.
Človek se nohote sprašuje: v imenu čigavih interesov vse to? Kdo odreja termine, kdo dovoljuje agresivno vojno, kdo omogoča apokalipso tudi na teh tleh?
Ali je res, da smo tudi sami toliko zaslepljeni? Ali je res, da je nekje na dnu naših duš ostalo še toliko žerjavice maščevanja iz zadnje vojne, da ubijamo dalje in da se prekletstvo osvete prenaša dalje? Ali pa mogoče ostajamo do vsega brezbrižni, in si želimo pokriti le lastno glavo?!
Kje si, homo?
Če gre ob vsem le za trgovanje z orožjem, za kapital kdo ve koga, potem te vojne ne moremo označiti niti z besedo — svinjarija ... Pa vendar upajmo, da se bodo oblaki kmalu odgrnili, da bodo tudi ljudje v teh lepih, sončnih predelih bivše Jugoslavije, svobodno zadihali.
Samo, Evropa in Amerika, in Srbija— prosimo vas, ustavite ogenj Sodome in Gomore, in prinesite luč, najsvetlejšo luč miru, da ne bo nikoli več krvi in solz, da ne bo maščevalnih sil in sovraštva. .. Šele takrat bomo spoznali, da resnično že živimo v Evropi.
-Viš
Stoletja utopije
Ko danes cel svet ugotavlja, daje v sedanjih svetovnih razmerah neuresničljivo ustvarjanje socializma, da so to le neuresničlji-ve želje (utopija), ki bilo primerno, da se spomnimo tistih ideo-
ONESNAŽENOST ZRAKA
MAKS. POLURNE KONCENTR
od 20. 4. do 26. 4. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
SOS.
TOP. V.V.	ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
■i	20.	4.	mi 21.4.	um 22. 4.	■i 23. 4.
iiM	24.	4.	n 25. 4.	■i 26. 4.	
sekretariat za varstvo okolja
300-t 250 200-150
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 20. 4. do 26. 4. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/u>3 zraka)
100
		
SOS.	TOP. V.V. Z/W. VEL.	G.G.
	MERILNE POSTAJE	
H 20. 4.	2'. «■ HS3 22. 4.	■i 23. 4.
BB 24.4.	1-1 26. 4. M 26. 4.	
logov, ki so v XIX. in XX, stoletju prerokovali o prehodu iz kapitalizma v socializem in kasneje v komunizem in kako bodo delavci vzeli v svoje roke tovarne, v katerih delajo, in da se bo to zgodilo najprej v najbolj razvitem delu sveta. V resnici pa se je začele te neuresničljive želje uresničevati v najbolj zaostalem delu sveta (v carski Rusiji), kar je ustvarilo med nekaterimi ideologi sicer zmedo, vendar so se pustili toku časa in pričakovali, da bo čas delal za njihove ideje, kar se je tako hitro spremenilo v katastrofo in namesto blagostanja, ki so ga prerokovali, se je v deželah, ki so sledile prvi socialistični zemlji, začelo brezdelje, anarhija in strašna moč vse vrste birokracije, kar so posamezniki vse to vešče izkoriščali in si ustvarjali blagostanje, ki pa ni bilo odraz vloženega dela, ampak pozicij, ki so si jih posamezniki priborili.
Ko danes vse to ugotavljamo brez večjih težav, pa ne bi smeli prezreti dejstva, da so bili prvi ideologi prehoda v socializem izobraženi ljudje, ki so izhajali iz bogatih prednikov, da so ti ideologi v mnogih primerih podedovali cele tovarne svojih staršev, v teh tovarnah so zečeli uresničevati svoje ideje, prepustili, da so tovarne upravljali delavci, ki so v tovarnah delali in da niti v enem primeru tovarne niso napredovale, temveč so jih delavci uničili, tako so njihovi pravi lastniki končali svoje življenje obubožani, nekateri celo v sirotišnicam (posebno v Franciji).
Nadaljni ideologi o razvoju socializma, ki so sicer poznali razmere iz Francije, so kljub temu s svojimi idejami nadaljevali, s čimer so si ustvarjali vedno več nasprotnikov med lastniki sredstev za proizvodnjo in obstoječimi državami ureditvami, česar posledica je bila, da so bili mnogi končali po zaporih in tudi usmrtitvami (n.p. Roza Luksem-burg, Karel Lipkneht in dr.). Pa se sedaj postavlja vprašanje, zakaj so se ti mnogi edeologi žrtvovali, ko so pa ti njihovi eksperimenti končali na smetišču zgodovine. Vse to da človeku, da razmišlja, kako gre zgodovina svojo pot, in da je revolucija le del evolucije, ki nadaljuje svojo pot, in da so še tako premišljena prerokovanja veliko tveganje; tako so mnogi, ki poskušajo uresničevati še tako poštene zamisli posameznih zanesenjakov, ki so v praksi neuresničljive v svojem, početju prevareni in tudi razočarani, saj je rezultat njihovega dela ničen, torej ostali so le utopi-sti.
Albin Anion
»Čisto in lepo okolje«
Redno se vozim na kopanje v Topolšico po Koroški cesti v Šoštanju. Sklenil sem, da vam napišem, kaj vse vidim s ceste, če vi tega ne vidite, pa tudi ne nihče iz Šoštanja. Takšno stanje je že vsaj dve leti.
Grem kar po vrsti. Ko pridem iz Topolšice, sta tam dve kmetiji, potem prideš do številke 18. Tu stoji drvarnica, ki je iz leta v leto večja in širša. Ali je pri vas res vse dovoljeno? Da ne govorim,
kakšna je okolica — toliko navlake okoli hiše ne najdete pri nas, če bi počistili celo Koroško. Pa gremo naprej; eno ali dve hiši naprej so rezali živo mejo, pa je v kanalu ostalo veliko šib in vsa ostala navlaka. Nalašč sem se zapeljal še naprej, kakšnih 50 metrov na stransko cesto in naletel na hišo št. 48, kjer stoji koliba, obdana z vsakršno navlako, tudi štedilniki, vse pa je lepo vidno na glavno cesto. Gremo dalje; na predelu, kjer se je lansko leto gradila nova cesta v Ravne, štirinajst dni so samo zemljo »štiha-li«, tako, da sem jim enkrat rekel, da bodo potrebovali še »pe-glez«. To je ob vodi, sedaj pa vozijo smeti s samokolnico kar v vodo. Seje že zgodilo, da sem videl človeka, ki je kar s ceste vanjo odvrgel steklovino. In ko sem to videl, sem se usedel in to napisal. Mislim, da pri vas še vse premalo cenite čistočo in lepo okolje, če bi pri nas inšpekcija naletela na takšno navlako ali gradnjo, bi bila kazen višja, kot cena postavitve dobre stavbe. Pri vas pa je vse dovoljeno!
S spoštovanjem!
Peter Osrajnik Šmihel pri Pliberku
Cena
sprenevedanja
V predzadnji št. NČ sedaj že prosluli (bivši?) v.d. direktorja Komunalnega podjetja in predsednik ZKS Sob Velenje v zvezi s povsem zgrešeno investicijo Izgradnja zadnje faze nadomestnega vročevoda v Šoštanju, še naprej zavaja javnost z izgovori na trditve njegovih strokovnjakov, da je z investicijo vse O.K.
Ob takšnem strokovnem potencialu, ki mu ga predstavljata neki strojni tehnik in diplomirana inže-njrka gradbeništva, ki o problematiki daljinske oskrbe s toplotno energijo vesta manj kot povprečen, sedaj zastrašen delovodja Toplotne oskrbe, seveda ni čudno, da takšen »strokovni team« z v.d. direktorja na čelu niti po 10 mesecih ne more dojeti, da je projekt sporne investicije in s tem tudi investicija, izveden v nasprotju s projektno nalogo istega projekta in da po eni cevi ni mogoče distri-buirati vroče vode različnih temperatur.
Če je za ugotovitev prvega potrebna vsaj minimalna stopnja pismenosti, je za drugo potrebno že kar nekaj fizikalnega znanja, za oboje pa tudi dobršna mera poštenja.
Ker ni pričakovati, da se bodo omenjeni strokovnjaki »prebudili«, vsaj dokler bosta delovala slavna predsednik in podpredsednik občinske vlade, ki za sporno investicijo nosita glavno odgovornost, nam porabnikom široke potrošnje kljub ogromnim vloženim sredstvom ne preostane drugega, kot da se oskrbujemo še naprej s temperaturno najneracionalnejšim ogrevalnim sistemom v Evropi in to tudi plačujemo.
Škoda, ki smo jo utrpeli s to cca. 450000 DEM vredno (zgrešeno) investicijo uporabniki široke potrošnje, ogrevalni sistem in ekologija, bo seveda iz meseca v mesec večja. Komunalno podjetje nas je tako samo v prvih treh mesecih letošnjega leta oškodovalo za naj-
manj 9.340.479 SLT, v TEŠ pa je bilo za oskrbo široke potrošnje pokurjenega najmanj 9000 t premoga več in s tem tn<fi toliko neo-
pravičeno obremenjena ekologija.
Skupščinska komisija pa dela že od 11. 2. 1992 itd...
Miran Gmajner
sekretariat za varstvo okolia
KUHARSKI NASVET
kmetijski kombinat ptuj P o
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Makedonski ribji ragu
1 kg ribjega fileja ali rib različnih vrst, sok 1 limone, naribana limonina lupina, 1 čebula, 1 strok česna, 3 žlice paradižnikove mezge, 1 rumenjak, 1/8 litra smetane, žlička sladke paprike, timijan, sol, beli poper, 2 žlici masla, 3 žlice naribanega sira.
Ribo razrežemo na kose. Pokapljamo z limoninim sokom in posujemo z naribano lupino. Čebulo in česen sesekljamo zelo na drobno. Paradižnik zmešamo s smetano in rumenjakom, dodamo čebulo in česen. Dodamo začimbe. Pečico zagrejemo na 210 stopinj. Pekač nama-žemo z maslom. Ribo pomešamo z omako in jo damo v pekač. Posujemo s sirom in potresemo s koščki masla. Pečemo približno 20 minut.
šport-
Po igriščih in dvoranah
Publikum
• •	IV*
jim lezi
V nedeljskem kolu v slovenski nogometni ligi so nogometaši velenjskega Rudarja gostovali pod Skalno kletjo v Celju. Velenjčani so tudi tokrat dokazali, da je tamkajšnji Publikum ekipa po njihovi meri. V minulih treh srečanjih so jim pustili le točko. Spomnimo se — nazadnje je Rudar celjskega Publikuma premagal v finalni pokalni nogometni tekmi za področje MNZ Celje, v nedeljo pa so si Velenjčani priigrali že četrti zaporedni uspeh in to z igro, ki ni navdušila le številne celjske gledalce, ampak tudi veliko število Velenjčanov, ki so šli zanje navijati. Gostitelji so prvi povedli in z zadetkom Grobel-ška vil. minuti. Ta zadetek je »rudarje« prisilil, da so vzeli »stvar v svoje noge« in zečeli so
si ustvarjati številne lepe, navdušujoče akcije. V 23. minuti je ka-petan Cvikl pokazal, da nima nič skupnega s sebičnostjo. Preigral je kar pet celjskih obrambnih igralcev in ko so vsi pričakovali, da bo udaril žogo proti mreži, se je odločil za podajo soigralcu Goršku in žoga se je znašla v mreži. Velenjčani so imeli v prvem polčasu in tudi v nadaljevanju še nekaj lepih akcij, vendar so zmagoviti zadetek dosegli šele v 65. minuti, spet po akciji Cvi-kla in njegovim strelom žoge pred gol, kjer je bil hitri Goršek znova zelo spreten.
V nedeljo, bodo v goste sprejeli Svobodo Liqui Molly. (vas)
IVgofeSP^iB
eUkrooNsko napcnJanJe
lofMU^EV TENlS, SQUAstf, b*dMlNTON
ERA Šmartno že v kvalifikacijah
Nogometaši ERE Šmartno tudi v spomladanskem delu ne poznajo porazov. V predprejšnjem kolu so premagali enajsterico Krškega s 5:1, konec minulega tedna pa še Papirničarja (Radeče) s 4:2 v gosteh. V naslednjem kolu se bodo sestali s Svobodo
Brežice. Z dobrimi igrami so si Šmarčani priigrali že osem točk prednosti, torej so tudi že teoretično osvojili naslov MNZ Celje.
Najtežje delo pa jih še čaka — kvalifikacije za uvrstitev v višjo ligo.
Olimpija zmagala, a razočarala
Rokometašice Velenja so izgubile tudi drugo tekmo končnice prvenstva za uvrstitev od 1. do 4. mesta z Ljubljančankami. Tokrat domača dekleta v igri niso toliko razočarala kot skorajšnje državne prvakinje. Ljubljančanke so igrale na trenutke zelo slabo in gotovo so na velenjski rezervni klopi velikokrat med tekmo pomislili — škoda, da sta odlični Hudejeva in Zidarjeva poškodovani, saj bi potem gotovo bil izid za domače veliko ugodnejši gle-
de na igro Olimpije. Gostje so tudi na tem srečanju, kot na prejšnjih, želele visoko razliko, pa so se morale na koncu »zadovoljiti« le s petimi zadetki prednosti.
Domače dekleta so sredi drugega polčasa zaigrala zelo dobro, saj so tedaj povsem nadigrala Olimpijo, se ji dvakrat približala na dva zadetka, žal pa več niso zmogla. Ali bodo na koncu tretje ali četrte, bo odvisno od zadnjega kola razigravanja.
Točka v zadnjih sekundah
Rokometaši Velenja so v predzadnjem kolu v slovenski rokometni ligi gostovali v Kozini in z Jadranom osvojili točko. Izid srečanja je bil 22:22. Po prikazani igri bi gostje zaslužili zmago, saj so bili približno tnčetrt srečanja za odtenek boljši nasprotnik, res pa je, da so bili na koncu bliže zmagi gostitelji. Ti so ob koncu namreč povedli z 22:20, Velenjčani so najprej znižali, nato pa je nekaj sekund pred koncem Voglar s sedmih metrov izenačil.
Uspešne velenjske kotalkarice
V	Italiji v kraju IMOLA je bilo prejšnji vikend tekmovanje za UISP. Čeprav velenjski kotalkarji niti približno nimajo tolikšnih pogojev za delo kot njihovi vrstniki v drugih klubih in državah, so se naše tekmovalke odlično uvrstile.
Tekme sta se udeležili članica Alenka OVEN in mladinka Tiaša PRAZNIK.
Alenka Oven je dosegla 5. mesto, Tjaša Praznik pa 7. od,!4 tekmovalk. Tekmovanje je potekalo med državami Italijo, Španijo in Slovenijo. To tekmovanje je bilo prvo, naslednji dve tekmovanji bosta septembra v Novi Gorici in oktobra v Španiji.
V	mesecu maju (16. in 17.) se bodo udeležili tekme za Domžalski slamnik.
TO KDK RUDAR VELENJE
Dežurstva
Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki:
Četrtek, 30. aprila 1992 — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Stupar, nočni dežurni dr. Kozorog.
Petek, 1. maja glavni dežurni dr. Stupar in dr. Kozorog.
Sobota 2. maja — glavna dežurna dr. Natek in dr. Friškovec.
Nedelja, 3. maja — glavna dežurna dr. Natek in dr. Friškovec. Ponedeljek, 4. maja — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Bola, nočni dr. Janezič in dr. Vrabič.
Torek, 5. maja — dopoldne dr
vj.oocij, popoldne dr. Natek, nočna dr. Lazar in dr. Bola.
Sreda, 6. maja — dopoldne dr. Slavič, popoldne dr. Friškovec, nočna dr. Stupar in dr. Vidovič.
Zobozdravstvo: 1., 2. in 3. maja 1992 dr. Aleksander Uršič.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja Šoštanj: od 30. 4. do 7. 5. 1992 Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, telefon 857-875.
Občina Mozirje: Veterinarii: Od 27. 4. do 3. 5. 1992 Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubiia, telefon 83 f-219.
Od 4. 5. do 10. 5. 1992 Ciril Kralj, dipl. vet., Ljubno, telefon 841-410.
I i I
55
,1,1,1
1 I I I T
i » i i i i i i i i r
£1,1,1, ii'






I i I i T
POSTOP6K Z R PRIDOBIT6V GRADB6N6GR DOVOU6NJR
(splošno)
Predhodna informacija o zazidljivosti zemljišča
(informacije na Zavodu za urbanizem - osnova zazidalni načrt)
Odkup zemljišča, vpis lastniStva v zemljiško knjigo ( potrdilo Izda zemljiška knjiga).
Katastrska kopija (odmera zemljišča) Izdela: Geodetska uprava
Lokacijske osnove oziroma lokacijska dokumentacija Izdela: Zavod za urbanizem
Soglasja za lokacijo:
□	elektro
□	komunalno: voda, toplovod, kanalizacija
□	sanitarno soglasje (SO)
□	požarnovarnostno soglasje (SO)
□	soglasje sosedov in vseh prizadetih
□	soglasje cestnega podjetja (v določenih primerih)
□	vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih)
□	soglassje ŽTP itd ( v določenih primerih)
K lokaciji potrebujemo še:
□	potrdilo o parcelah - kategorizacija (Geodetska uprava)
□	geološke raziskave terena (Geološka služba)
^^^^^^mmm^^m^^mmmmmmmm^^mmma^mmmmmmmmmmmmmmmmmmemmmm^mmmmi^^^
Trgovsko podjetje p. o.
(Sn) "Savinjski magazin Žatec"
ViV šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
Ves gradbeni material vam nudimo na bančno posojilo na 6 mesecev brez pologa in s fiksnim pribitkom za obresti.
Nudimo vam tudi možnost plačila na 2 čeka brez obresti.
NOVA PONUDBA
Na zalogi imai^o keramične ploščice GIRARDI, uvožene iz Italije.
Vabljeni v i SAVINJSKEGA
v prodajalne MAGAZINA ŽALEC, prodajalne z gradbenim materialom

KURIVO ZAl€C K0VIN00PRGMA P01ZGIA TEHNIKA PRGBOLD DOM VRANSKO
TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o.
Podjetje TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o. vam nudi proizvode in storitve za montažo toplotnih in plinskih naprav za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter za njihovo vzdrževanje in prenovo.
Podjetje se ukvarja tudi s trgovino proizvodov in opreme za toplotno tehjtiko, sanitarno tehniko, specializiranim orodjem in zunanjetrgovinskimi posli na tem področju.
1 . * 1
Nudijo vam tudi strokovno svetovanje, projektiranje in inženiring storitve na področju toplotne in sanitarne tehnike in plinskih naprav.
Zapomnite Si! TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o.
TRGOVINA TTT Koroška cesta 28/c 63320 Velenje tel.: 063/853*49$ fax: 063/853-674
PODJETJE TTT Ljubljanska isto
tel.:063/857-141
LOKACIJSKO DOVOLJENJE Izda: SO
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo:
□	arhitektura
□	statika
□	instalacije: elektrika, vodovod, centralni ogrev, strelovod, kanalizacija -vse z zunanjimi dovodi in priklopi
□	zunanja ureditev
□	popis del s projektantskim predračunom
□	požarno - varstveni elaborat
Soglasje na projekt:
□	elektroenergetsko soglasje
(plačilo prispevka)
□	komunalno: voda, toplovod, kanalizacija (plačilo prispevka)
□	sanitarno soglasje (SO)
□	soglasje sosedov in vseh prizadetih
□	soglasje cestnega prometa
□	vodno gospodarsko soglasje
(v določenih primerih)
□	soglasje ŽTP itd
(v določenih primerih)
Potrebujemo še:
□	potrdilo nadzornega organa (zagotovitev strok, nadzora)
□	potrdilo o plačilu spremembe namembnosti zemljišča
□	zapisnik o zakoličbi objekta (zakoličbo opravi Geodet, upr.)
□	potrdilo o plačilu takse za pridobit, gr. dovol.
MVfHlHf
Prešernova 8, 63320 Velenje tel.: 063/ 853-367, Fax: 856-459
Lastne projektantske zmogljivosti za:
□	projekte visokih in nizkih zgradb in sicer arhitektonski del
□	statiko jeklenih in betonskih konstrukcij vseh vrst
□	projekte cest, zunanjih ureditev in kanalizacije
□	projekte električnih napeljav, razsvetljave, razvoda moči, regulacije in avtomatike
□	projekte strojnih instalacij, vodovoda, ogrevanja
□	kotlovnic, prezračevanja in klimatskih naprav
□	uporabe sončne energije
□	projekte požarne varnosti
□	projekte varstva pri delu, inženiringa...
ARH
PETER KARIŽ, dipl Ing. arb Telefon: 063/ 850 - 017
Glavna dejavnost:
projektiranje novogradenj:
hiše vikendi
obrtne delavnice objekti za potrebe drob. gospodarstva turistični objekti
notranja oprema:
stanovanja lokali
frizerski saloni pedikure poslovni prostori gostinski obrati
adaptacjje-rekonstrukclje:
eno ali več stanovaruški objekti
poslovne zgradbe trgovine, lokali
Inventivna dejavnost:
nove tehnologije armimo betonskih panelov
Dopolnilna dejavnost:
svetovanje pri izboru lokacije za Individualne objekte, sodno zapriseženi Izvedenec in cenilec za gradbeno stroko
GRADBENO DOVOLJENJE Izda: SO
SANACIJE ADAPTACIJE NOVOGRADNJE
SKORNŠEK BORUT PREDSTAVITEV STROJNIH OMETOV
Groba gradbena dela Projektiranje
Izdelava tehnoloških rešitev Gradbeni nadzor
Zaključna gradbena dela
-	strojni ometi
-	strojni tlaki
Lastni gradbeni odri, opaži in druga mehanizacija
	l'M ♦ -1 >;
	BL
	
f/fJI	
aškerčeva 20,. 6 3 3 2 5 šoštanj, tel.063.881. 023, f
Notranji mavčni, apneni
in cementni ometi •
100- 150m2 ometa dnevno! e
Ekološko neoporečni materiali z atesti e
Izolacijski omet fasade
UGODNA CENA HITRA IZVEDBA
a x 063.881.023
TRGOVINE - TRGOVINE ZA VAŠLEPŠI DOMIN LEPŠIJUTRI
E R A
V Erinih prodajalnah v Velenju in okolici so prisluhnili željam in potrebam graditeljev, saj so res dobro založeni z vsemi
gradbeni material, instalacije, elektromaterial, barve, lake, orodje, keramiko in tudi vso notranjo opremo.
Erine trgovine so TRGOVINE ZA VAŠ LEPŠI DOM IN LEPŠI JUTRI!
Posebno pozornost pa posvečajo kakovostni ponudbi, strokovnemu svetovanju in konkurenčnosti, prizadevanjem biti boljši od konkurence. Trgovine ERE so že dobro znane kupcem po raznih ugodnostih za kupce, predvsem po raznih akcijskih
Ves instalacijski material za vodovod, centralno ogrevanje in elektroinstalacije, cevi, ventili, pipe, kolena, tuljave, T-komadi, spojke, odtočne črpalke, marometri, termometri, regulacijski sistemi, radiatorji, peči, oljni gorilci, cisterne, sončni kolektorji, bojlerji, toplotne črpalke, vodovodne armature, odtočne cevi, Jtevci,...	v
Zeleznina Velenje in Šoštanj
Tel.: 855-824 881-308
Električni vodniki, razdelilne omare, števci, dvotarifne ure, elektro vezni material, stikala, vtičnice, telefonija, antenski sistemi,...
Standard
Tel. 854-621 Barve in laki
Vse vrste premaznih sredstev za les, kovino, beton in stene. Celoten program DURLIN. Z mešalnim strojem vam lahko zmešamo več kot 2000 različnih barvnih nians.
Pri nakupu vam poleg strokovnega svetovanja in celovite ponudbe nudimo še različne oblike plačevanja: prodaja na več čekov, obročno odplačevanje - tudi m čtone stanovanjskih
Vse vrste keramičnih ploščic, sanitarnih garnitur in kopalniške opreme.
Tel. 885-064
Dostava blaga na dom po predhodnem dogovoru,
E R A
»kladššče
GRADBENI MATERIAL
10% KOLIČINSKI POPUST
Osnovni gradbeni material
Cement, apno, vse vrste opečnih izdelkov, termo in hidro izolacije, mivke, betonska galanterija, armaturne mreže, betonsko železo, dimniki, notranje, zunanje in fasadne malte, stavbeno pohištvo, kamini, okenske police,...
Prodaja gradbenega materiala v Velenju in Šoštanju
Tel. 853-448 881-264
Salon pohištva Sodobna oprema Velenje
Kuhinje, spalnice, dnevne sobe, preko 200 razstavnih eksponatov od več kot 50. proizvajalcev pohištva.
Tel. 853-391
Orodja vseh vrst, električna in ročna. Specializirana trgovina z orodjem Black&Decker, kije nepogrešljiv partner pri gradnji ali obnovi vaših bivalnih prostorov.
Tel. 853-391
HISO GRADIMO SAMO ENKRAT!
Hišo gradimo samo enkrat v življenju, zato je pametno, da namenimo resnično dovolj pozornosti izbiri projekta. Izberite takšen projekt, ki bo ustrezal zahtevanim pogojem iz lokacijskega dovoljenja in seveda vašim željam.
Najenostavneje je seveda kupiti tipski projekt, ki je tudi najcenejši način pridobitve načrta za hišo. Vendar pa to nedvomno ni najboljši način za izbiro projektne dokumentacijer
Danes se veliko arhitektov — samostojnih kulturnih delavcev, ukvarja izključno z načrtovanjem individualnih hiš in so za to posebej specializirani.
Takšen arhitekt vam naredi hišo po vaši »meri«, vašem okusu, jo prilagodi terenu in okolju, upošteva vaše želje, navade, poklic, hobije — skratka prilagodi jo vašemu načinu življenja.
___'
EMA MEH
tPRAVL JANJE STtitITEV Z CRA93ENIMI STitt JI
Podkraj 8, Velenje
Nudimo vam:
□	vse vrste izkopov
□	vse storitve z vibrovalarji
□	izgradnjo cest
□	izkope Kanalov od širine 30 cm dalje za vodovod, kanalizacijo in drenaže
Lahko nas pokličete po telefonu 856-828. Hitro, kakovostno in po konkurenčni ceni bomo opravili naročeno storitev!
d.o.o.
dostop s
LESARSTVO d.o.o. PROIZVODNJA
•	rezan les po naročilu
smrekove stenske in talne obloge ter brune
•	navadne in oplemenitene iveme in panelne plošče ter vezane plošče, narezane po naročilu
•	montirna ostrešja
•	stavbno pohištvo Inles
Telefon: 856-725
TRGOVINA LESOTEHNA-ŽELEZNINA
vse vrste pohištvenih, pocinkanih in črnih cevi kotni profili
ploščata jekla, žgana in pocinkana žica
ugodne cene vseh barv stavbno okovje
fradbeni material in vse ostale eleznine marmor za police in tla po akcijski ceni tudi pralni prašek že od 145,20 SLT/kg
Telefon: 853-982
Delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure D015. MAJA VAM NUDIMO OPAŽ PO REKLAMNI CENI 350 SLTM21
. i. i. i,


H
fes
TTT,
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Rdeča dvorana Velenje, telefon 063/ 855-646
O cement O apno O opeka
O armaturne mreže O pocinkane cevi O stavbno pohištvo JELOVICA O ocenjena vratna krila
LESNA Slovenj Gradec O umetna gnojila
UGODNE CENE UGODNE CENE UGODNE CENE
NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA 4 OBROKE!
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure., ob sobotah do 13. ure!
^i
_



HKS STREŠICA p.o. Kersnikova 1, Velenje
Stanovanjska zadruga STREHA p.o. Kersnikova 1, Velenje telefon: 063/854-881
telefax: 063/855-777	^lREHA
HHKHK&3S333;
STANOVANJSKA ZADRUGA STREHA TUDI V BODOČE POMAGA GRADITELJEM
V petih letih delovanja je Stanovanjska zadruga STREHA združila kar lepo število zadružnikov in jim v tem času po najboljših močeh pomagala pri gradnji.
Do 30. junija letošnjega leta bodo zadružniki še oproščeni plačila davka na promet proizvodov preko stanovanjske zadruge na osnovi popisa materialov potrebnih za gradnjo objekta. Po tem roku pa oprostitev plačila davka na promet proizvodov preneha in bodo tudi stanovanjske zadruge plačevale davek.
Stanovanjska zadruga STREHA bo seveda delovala še naprej in to predvsem s ciljem - pomagati svojim zadružnikom!
Upravnik zadruge g. Miro Travner je takole predstavil program dela: Naše aktivnosti bodo usmerjene predvsem v:
•	sklepanje pogodb s proizvajalci in dobavitelji za neposredne dobave po ugodnejših cenah
•	podaljšanje plačilnega roka in možnost obročnega odplačevanja na osnovi pogodb s trgovskimi podjetji
•	vodenje evidence vlaganj za davčno olajšavo in izpolnjevanje napovedi za dohodnino
•	svetovanje in pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo oziroma pri prenovi stanovanjske enote
•	kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji
•	usmeritev v trgovino, proizvodnjo, kooperacijo in zastopstva ter dejavnost upravljanja s stanovanji in stanovanjskimi hišami	%
Od lanskega 1. julija je zadruga bogatejša za hranilno kreditno službo STREŠICA. HKS STREŠICA ima v svoji dejavnosti registrirane naslednje posle:
•	zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in pravnih oseb
•	vodenje žiro računov in tekočih računov občanov in civilno pravnih oseb
•	opravljanje plačilnega prometa
•	najemanje in dajanje kreditov
izvajanje denarnih in kreditnih poslov v imenu in za račun ustanoviteljev, bank in drugih finančnih organizacij
Pri gradnji Vam torej STREŠICA pomaga s krediti in drugimi finančnimi aranžmaji. Trenutno je možno dobiti kratkoročne kredite za dobo 6 mesecev z devizno klavzulo in 15% letno fiksno obrestno mero.
Najbolje, da se oglasite in povprašate, če vas zanima še kaj več. Prijazno Vas bodo sprejeli in odgovorili na Vaša vprašanja. Uradne ure so vsak ponedeljek in četrtek med 11. in 14. uro in vsak torek in sredo med 15. in 17. uro.
šL = projektiranje inv
opremljanje i i prostora, d.o.o. 63320 Velenje J
Efenkova 61, Velenje Tel., fax: 063/855-861
POP TUDI V AMERIKI
Solastniku firme POP - PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE PROSTORA sta Katica CagUč, d.i.a. in mag. Branko Cagtič, d.Ls.
V POP pokriva Katica Caglič, d.i.a. skupaj s sodelavci projektiranje in opremljanje prostora, kjer dajejo poseben poudarek interierom lokalov, hotelov, bank....
POP in skupina Katice Caglič, d.i.a. se je izkazala pri adaptaciji hotelov v Kranjski gori, hotela v Dobrni, lokalčkov v Dobrni, lokalčka Bučka v Žalcu, Mladinske knjige na Jurčičevi v Mariboru, Ljubljani, Kranju in še drugje. V Velenju pa pri ureditvi Hlebčka, Optike Rožič, Ljubljanske banke na

POP DESIGN, INC.
23» Bifnrri ii,l„„i MLMINCtOtt, MtAIMRt 19102, USA PHONE: 302 6S2 6S3! FAK: 302-652-8798
Priiidtut Areh. Katjt C.jl«
Tomšičevi in na Gorici...
Drugi del dejavnosti firme POP pokriva magister Branko Caglič d.i.s. skupaj s pogodbenimi sodelavci. Poudarek dajejo racionalni rabi energije, novim virom energije, solarnim sistemom in toplotnim črpalkam.
Delajo večinoma za večja podjetja - recimo Gorenje, Plavo laguno Poreč, HTPGorenjko - hoteli Kranjska gora, za republike nekdanje SZ....
Magister Branko Caglič pa je tudi zunanji svetovalec Inštituta Jožef Štefan in sicer za področje racionalne rabe energije.
Skupaj se pojavljata v firmi POP pri prevzemu celotnih objektov (projektiranju in inženiringu) ter gradnjah pasivnih solarnih objektov in bioklimatski gradnji.
Od konca leta 1991 imata v ZDA svojo firmo POP DESIGN, INC., ki jima omogoča poslovanje po vsem svetu.
PRI NAS DOBITE VSE, KAR POTREBUJETE ZA GRADNJO,
portlandske in specialne cemente; Maltit - hidravlično vezivo za hitro m ekonomično pripravo kvalitetne malte za zidanje in ometavanje; valovite plošče za pokrivanje streh in oblaganje fasad; ravne strešne plošče novega formata 30 x 60 cm in 40 x 24 cm primerne za pokrivanje razgibanih streh na individualnih hišah, poslovnih zgradbah, hotelih, šolah; avtoklavirane azbestcementne tlačne m kanalizacijske cevi; poliestrske cevi Tesal za vodovodne in namakalne sisteme, kanalizacije in industrijske cevovode.
Informacije:
Salonit Anhovo - Holding, p.o., Trženje 65000 Nova Gorica, Kidričeva 20 telefon: 065/ 24-411 telex: 065/ 38-320 fax: 065/ 23-232
"SALONIT ANHOVO
-v

Do strehe nad glavo
SLOVENUALES, BLAGOVNI CENTRI


W
BOGATA PONUDBA
italijanskih talnih in stenskih keramičnih ploščic, različnih proizvajalcev, iz konsignacije, tudi za tolaije
Poslovni enoti Gradbeni materiali in stavbno pohištvo Medlog 18, Celje, tel: 25-933 ali 25-944
o velika izbira HOBI PROGRAMA © po želji lahko naročite tudi razrez plošč po meri (iverice, panelne plošče...)
in v
PRODAJNEM SALONU SLOVENIJALES na Gorici v Velenjn, ulica Veljka Vlahoviča 46,
telefon: 855-965
0 vse za opremo vašega doma

DO STREHE NAD GLAVO SLOVENUALES
UHLIV1IUE (KMEIITIIIIIZHLKtV POUK
Strešna kritina MEDITERAN Zidaki vseh dimenzij Betonske cevi Nosilci In polnila za montažne betonske plošče
CENA KONKURENČNA, KVAUIETA ZAGOTOVLJENA
40 letna tradicija
iB PODJETJE CELJE p.o, M. CELJE
Telefon: 063/ 26-634 Tete 063/ 25-711
Po ugodnih cenah gradimo za trg poslovne prostore, stanovanja in garaže v Velenju, Žalcu, Celju in Laškem.
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVAN/A
NEPRIJETNOSTI MED GRADNJO RES NISO POTREBNE
Pa se vendarle še prehitro zgodijo, ko jih najmanj pričakujemo in največkrat niti ne pomislimo nanje. Takrat je sicer prepozno spomniti se na zavarovalnica Zato vam svetujemo-če se lotevate kakršnegakoli gradbenega projekta (novogradnje, urejanja, adaptacije..), vključite vanj tudi zavarovanje.
Marsikdo, ki je pri gradnji šele zadnji hip pomislil na zavarovanje, je potem sebi priznal pametno ravnanje. Nesreča pač nikoli ne počiva; pa naj bo še tako nenavadna in neverjetna. Zavarovalnica Triglav je sicer ne more preprečiti, jo pa lahko s povračilom odškodnine ublaži. In prav zato sodi tovrstno zavarovanje med pravila dobrega gospodarjenja.
Na zavarovanje vas bo lahko že prvi hip spomnila banka ali kdo drug, ki vam bo dal morebitno posojilo. Terjal bo tudi zavarovanje objekta oziroma tako imenovano vinkulacijsko potrdilo, ki pomeni, da bo s pravicami zavarovanje imelo pokrito odplačilo dolga. Ali drugače povedano, če bi med gradnjo prišlo do nesreče in bi še nedograjena hiša recimo pogorela, bi zavarovalnica odplačala posojilo banki. Sicer pa je osnova za obračun premije pri tovrstnem zavarovanju tako imenovana glavnica odobrenega posojila, seveda povečana za obresti do enega leta.
Objekte v gradnji ali preurejanju pa velja v vsakem primeru zavarovati proti požaru. To zavarovanje vključuje tudi strelo, vihar, točo in nenazadnje lahko tudi zelo neprijetne demonstracije. Tudi o nenadni povodnji oziroma poplavi kaže razmisliti, pa o morebitnem plazu. Po posebnem dogovoru v zavarovanje lahko vključite tudi tovrstno škodo.
Sicer pa je za graditelje pomembno tako imenovano družbeno zavarovanje. Z njim se zavarujete proti neprijetnostim odroma nezgodam, ki pa jih v gradbeništvu
oziroma pri gradnji in preurejanju prostora ne manjka. Gradbeno zavarovanje vključuje škode oziroma poškodbe med gradnjo. Prihaja tudi do porušitev. Tudi te so vključene v to zavarovanje. Krite so škode, do katerih pride zaradi napake v projektni dokumentaciji, konstrukciji, materialu. Zavarovalnica vam povrne škodo do katere bi prišlo celo ob morebitni malomarnosti pri delu. Seveda pa je izvajalec dolžan upoštevati vsa gradbena pravila. Z gradbenim zavarovanjem pa so krite tudi škode, ki bi nastale zaradi požara, strele, eksplozije, izliva vode, atmosferskih padavin, padca predmeta in tudi zaradi vloma oziroma vlomske tatvine.
Premija za gradbeno zavarovanje je odvisna od vrste gradnje (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, industrijski objekt...). Odvisna je tudi od trajanja gradnje in seveda proti kakšni nevarnosti oziroma škodi želi graditeij gradbeno zavarovanje skleniti. Gradbeno zavarovanje traja dokler ni objekt dograjen oziroma se začne uporabljati.
Sicer pa tokrat ni naš namen do podrobnosti razlagati vse primere in možnosti različnih oblik zavarovanja ob gradnji oziroma urejanju prostorov. Naš nasvet naj bo, da že ob načrtovanju takšnega alidrugačnega projekta oziroma pred gradnjo pomislite na zavarovanje in se potem posvetujete o zavarovanju na zavarovalnici ali pri njenem zastopniku.
Če vas zanimajo podrobnosti, vam bomo z veseljem svetovali na sedežu Zavarovalnice Triglav d. d., Območne enote v Celju, Mariborska 1, na vam najbližjem predstavništvu ali pa se za nasvet obrnite na svojega zastopnika.

zavarovalnica triglav d.d.
OBMOČNA ENOTA CELJE

Mercator _ Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga Mozirje P.0.
na za
betonski mešalci LIV *	kom
samokolnlce	kom
armaturne mreže 8/6	kom
opeka MODUL 6/1	kom
pesek mivka	m3 cement apno
strešna opeka BRAMAC	kom
termo zastekljena okna GLIN	kom
lamelni parket - hrast	m2 stenske In talne keram. ploščice
(Jugokeramlka In Labin)	m2
i:
32000,00 SLT 5800.00SLT 4185,00 SLT 34,70 SLT 7000 SLT dnevne cene dnevne cene 69,00 SLT do 40% cenejel 1518,00 SLT
600-1150,00 SLT
Do 30.6. še lahko izkoristite nakup gradbenega metariala preko Stanovanjske zadruge brez prometnega davka.
Kupcem nudimo tudi možnost obrobnega od p I a <5 &\zonja -
potrošniško posojilo no 3 obrokov.
0VD - ZKZ MOZDRJE TROOVB
Vse za gradnjo vašega doma v trgovinah M - ZKZ
Vse to In ostali gradbeni, Izolacijski, sanitarni, vodovodni, toplovodfnl, elektroinstalacijski material lahko nabavite v naših poslovalnicah:
KPC Ljubija
Blagovnica Gornji grad Žeieznina Radmirje Žeieznina Luč©
831-040 842-016 841-372 844-024
*JE B0M0GRAD1LI?
•'■••■■ > ■• •-;■•:■-: .. ■ • •.;■•■.■... .... .,.•.... ■ ■ ■•••yy.y.	. . ;......i-.'. . ..;. \. : . . ,
Ker si z nakupom gradbenega zemljišča človek vsaj pri nas izbere trajno bivališče z vsemi dobrinami in slabimi posledicami, je treba paziti, da se odločite, če že ne za
idealno, pa vsaj za optimalno parcelo z direktnim nakupom zemljišča na kompleksih, ki so namenjena za individualno gradnjo, z direktno oddajo zemljišč, z licitacijo
in z vključitvijo v zadružno gradnjo.
Pri direktnem nakupu zemljišča je treba paziti na morebitne obveznosti v zemljiški knjigi na sodišču. To najlažje preverimo z zemljiško knjižnim izpisom. Dobro je tudi vedeti, ali ima bodoča gradbena parcela možnost dostopa že v sami fazi grad-
nje ali pa moramo za te namene pridobiti služnostno pravico.
Že pri nakupu zemljišča moramo razmišljati o legi bodoče hiše. Idealno zemljišče je suho, ravno ali pa rahlo nagnjeno proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, veliko pa naj bi bilo od 500 do 600 kvadratnih metrov.
Racionalleg
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
VEDNO NAJCENEJE
■	OKNA - POLKNA - ROLETE ■VRATA FURNIRANA
■	GARAŽNA IN VHODNA VRATA
■	FURNIRANE STENSKE OBLOGE
-	PARKETI VSEH VRST
■	LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE: ■OSTREŠJA VSEH VRST
■TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC«
-	VSE VRSTE REZANEGA LESA
ZA
GRADITELJE
ZA
GRADITELJE
ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE!
KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE
INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160,41-941, FAX. 41-063
s£qa commzkcgd.o.o.
Žalec, Gotovije 76 tel..- 063/ 712-154, fox: 063/ 712-154

dobava In montaža spuščenih stropov:
KNAUF
GEMA
OWA
ARMSTRONG sanitarne stene:
montažni sistemi so namenjeni za poslovne prostore, šole, bolnice, stanovanjske objekte... Odlikuje jih hitra In čista montaža, demontača ter dobra troplotna In zvočna izolacija.
dobava In montaža predelnih sten:
predelne stene so Izdelane iz kovinske podkonstrukcije ter zvočno In toplotno Izolirane, obloga stene je lahko: les
mavčne plošče pločevina
urejanje
mansardnlh
stanovanj
IVANC BOGDAN, ing.
ELEKTROINŠTflLflTERSTVO IN MERITVE
Izvajanje etektroinštalaterskih del, meritev,
izdelava elektro omar ter razdeiilcev, inženiring -organiziranje in posredovanje pri avtomatizaciji tehnoloških procesov.
63310 2alec, Nlkola Tesla 4 Tel: 063/ 713-110 - delavnica
063/ 713-487 - stanovanje
gorenje
d. o. o.
C
Keramične ploščice OORENJE vam nudimo že od 389 SLT/ m2 dalje ( brez prometnega davka ) v
INDUSTRIJSKI PRODAJALNI KERAMIČNIH PLOSCIC,
ki ima prostore v tovarni Keramika.
Nudimo možnost brezobrestnega plačila v 3 obrokih, pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SLT priznamo še 5% popusta, nad 30.000 SLT pa 10% popusta.
Odprto imamo vsak dan od 7.30, do 15. ure, ob sredah od 7.30 do 18. ure in ob sobotah od 7.30 do 12. ure.
gorenje kerami
telefon: 063/ 855 -
ka, Šmartno ob Paki 030, fax: 885 - 121
Oglasite se v tovarni KERAMIKA, ne bo vam žal!


■I IA DC
gjPlF ^^
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
p.o.VELENJE
Koroška 64, 63320 Velenje, Telefon: 063/853-312, Telefax: 063/855-557
▲VTOMSNI PRI¥fZi:
primestni, mestni, turistični
PREVtZI s kamioni:
premog, gradbeni material, paletnl sistem, selitve, odvozi na gradbišče...
TEŽKA mehanizacija:
Izkopi, urejanje zemljišč, ter vsa ostala zemeljska dela v kompletni ponudbi.
servisiranje vozil ZASTAVA, tovornih vozil, avtobusov, težke mehanizacije, kmetijske mehanizacije, kleparsko-ličarska dela, avtopralnica osebnih In tovornih vozil antikorozijska zaščita tehnični pregledi
SO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
S KREDITOM HITREJE DO STREHE NAD GLAVO
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. se prilagajamo potrebam današnjega časa in skušamo našim komitentom pomagati pri uresničitvi njihovih želja. Ustrezno temu smo pripravili tudi kreditno ponudbo za stanovanjsko izgradnjo, ki vam jo y nadaljevanju predstavljamo.
Banka odobrava kredite za naslednje namene:
nakup komunalno opremljenih zemljišč, stanovanj in stanovanjskih hiš
•	gradnjo stanovanjskih hiš
•	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš
Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti komitenta.
Realna obrestna mera je 26% letno z delnim pripisom revalorizacije in z dobo vračanja 10 let.
Za najem kredita občan predloži gradbeno tehnično dokumentacijo:
gradbeno dovoljenje in zemljiško knjižni izpisek za gradnjo
kupoprodajno pogodbo za nakup
dokazilo o lastništvu oziroma dovoljenje lastnika za prenovo in predračun 50% odobrenega kredita lahko občan porabi v gotovini, 50% pa na osnovi dokumentacije.
Primer: Za posojilo 100.000,00 SLT znaša mesečna anuiteta 4.383.000 SLT z dobo vračila 10 let.
Vse ostale informacije lahko dobite v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva na Šaleški 18 in v enoti Mozirje, kjer vam bodo tudi odobrili kredit.
Prodajno svetovalni salon pohištva
GLOBAL■AP0
VSE ZA VAŠ DOM HA ENEM
MESTU OD PROJEKTA DO OPREME!
Prodaja vseh POHIŠTVENIH PROGRAMOV dnevne sobe, sedežne garniture
•	kuhinje, jedilnice
•	otroške sobe, spalnice
•	kopalnice, predsobe
•	pisarniške opreme...
BELE TEHNIKE, MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV
AKUSTIKE
ZAVES, SVETIL, DEKORATIVNIH DODATKOV
Pridite, obiščite nas na Prešernovi 22 c v Velenju, vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure ali pokličite po telefonu 853 930.
GLOBAL APO
Ob nakupu pohištva vam nudimo brezplačno svetovanje arhitektke
T DARJA MLINAR, d.i.a. M. P	Malgajeva 15, Velenje
/j^^^TeMon 063/854 -667
/ATELJE ZA PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE
stanovanj, hiš, lokalov, trgovin, pisarn, šol... od projekta arhitekture do načrtovanja pohištva, zaves, dekorativnih dodatkov, svetil adaptacije, načrtovanje zunanje ureditve
14 stran naš £as	PRAZNIČNE ČESTITKE
30. aprila 1992
GIC§4\. KRT d.d.	VAftiFgdDvnmsi hA (ITKThTTh^TT0^ fPTITI SI
Trg mladosti 6, Velenje Telefon: 063/853-520, 853-366, 851-317 Telefax: 063/855-542	iL^AiiJAU/1 U;l£/]1 ČUM^liJIuU MApimdsij&i'
PRODAJALNI	
BMK, Šoštanj, telefon: 881-327	
GLOBAL APO, Velenje, telefon: 853-930 fax: 853-677	
Vabimo vas, da nas obiščete v naših prodajalnah!	
Ob prazniku dela — 1. maju čestitamo vsem našim strankam in poslovnim prijateljem!	
t
EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET
mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola
XXX
EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA
potovanja, izleti, strokovni sejmi...
XXX
EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA
hotel Celeia, Celjska koča in bifeji na avtobusnih postajah
XXX
Vsem našim potnikom in obiskovalcem čestitamo ob prazniku dela — 1. maju in vam želimo prijetno praznovanje!
MODNA ENOTA ŠOŠTANJ
SNDUSTRUA USNJA VRHNIKA
Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož. kot oblačilni in obutveni velur. tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva.
Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom!
Aškerčeva 11, Šoštanj Telefon: 063/881-125
V PRODAJALNI PIRELI PREVLADUJEJO USNJENI IZDELKI...
Prekrasna izbira usnjenih torbic raznih modnih oblik in barvnih kombinacij, denarnic, pasov po konkurenčnih cenah. Že za malo denarja lahko kupite lepo in praktično darilo.
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
V
VABLJENI!
Želimo vam prijetne prvomajske praznike in vam čestitamo ob prazniku dela!
Želimo vam prijetno praznovanje 1. maja — praznika dela, vsem voznikom pa srečno vožnjo!
U Komunalno podjetje Velenje p. o.
Telefon: 063/854 - 321 Teleta*: 063/855 - 796
PRAZNUJEMO 30-LETNICO DELOVANJA, SMO V PREOBLIKOVANJU IN SI POSTAVLJAMO POMEMBNE CILJE, MED KATERE ŠTEJEMO PREDVSEM:
racionalno poslovanje in zaposlovanje, kakovost storitev,
delovanje po željah in naročilih uporabnikov.
Hočemo postati uspešno podjetje pri uresničevanju nalog na področju:
toplovoda, vodovoda, kanalizacije, pokopališča,
odlagališča in tržnih dejavnosti.
VABIMO VAS K SODELOVANJU IN KORIŠČENJU STORITEV NAŠEGA PODJETJA!
Ob 1. maju — mednarodnem prazniku dela čestitamo vsem, posebej pa uporabnikom naših storitev!
30 let
LEXIS d.o.o.
Trgovsko in storitveno podjetje
TERAMED INTERNATIONAL novost na našem tržišču, proizvod avstrijskega podjetja.
Teramed je bio ležišče z naravno volno, ki deluje na principu elektro magnetne terapije nizkih frekvenc v nočnem času, ter ELMAG 75, ki deluje čez dan.
Nima stranskih učinkov. Je medicinsko preizkušen v svetu in doma.
Služi kot pomožno zdravilno sredstvo pri naslednjih diagnozah: — obolenje tokomotorneea sistema, — revmatska obolenja, — razni glavoboli, — nespečnost, — nizek in visok pritisk, — ostale tegobe modernega načina življenja
Informacije: tel (063) 854-250 Del. čas: vsak dan od 8.—12. ure.
GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9,—21. ure, ob nedeljah od 12.—20. ure, ob sobotah zaprto
PRODAJALNA /fttftl
Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a
TiL: 0602/ 55-237
AVTOKLEPARSTVO & AVTOLIČARSTVO
Beltram
Tel.: 26-210
Leveč 30
Mutec Tel.: 25-333
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje ter se priporočamo za nadaljnji obisk.
* .	js*
k 'hffls
V %
CIRCO
CIRKUS
MIRANDA ORFEI
V Velenju od do 6. mojo, no pomožnem igrišču NK Rudar, ob velenjskem jezeru.
PREMIERA 4. MAJA OB 18. URI. PREOSTAVE VSAK DAN ob 15.30 in 18.00.
Cirkus spremijo velik živalski vrt - žirafa, beli nososrog, kamele, bizon, sloni, (igri, zebre, konji...
BISTRO GARAŽA - VIKTOR ŽIVKOVIČ IN FRIZERSKI SALON ZORA ŽIVKOVIČ
Frizerski salon Zora Živkovič nudi vsak torek v dopoldanskem času 20% popust za vse vrste trajn.
CENJENIM STRANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA.
CESTA V/7, VELENJE tel.: (063) 856-115
FIMEX BIRO 61!	fllll Vsem delovnim ljudem in obča-
Trg mladosti 6	nom čestitamo ob prazniku dela
VODIŠEK PETER
avtollčarstvo avtoktoparetvo lakirnica vtačtta služba
ŠKALE 36 a tel.: (063) 893-600
CENJENIM OBČANOM ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
penzion vila
herberstein
VILA
mmm
\ VELENJU
je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi.
Vabimo vas, da preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnihjedeh.
Cenjenim strmkm m občanom KObm ob prstku MU
Pričakujemo vas vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 10. do 23. vre, v baru pa do druge ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste poklicali po telefonu 853-828 ali 856-348. Rezervacije so zaželjene.

Gostišče Obirc
Černova 35 a, Velenje Tel.: (063) 856-756
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŠE POSEBEJ PA NAŠIM STRANKAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA.
Obenem vas vljudno vabimo na bogato izbiro kulinarične ponudbe ter dobrih pijač. Med prazniki gostišče normalno obratuje. Del. čas: vsak dan od 12.-22. ure.
Prisrčno vabljeni. Potrudili se bomo za vas!
'GOSTIŠČE lACMAN
I Skorno 62 a, Šoštanj | Tel.: (063) 881-393
I Vsem delovnim ljudem in | občanom, še posebej pa
■	našim gostom čestitamo
■	ob prazniku dela.
I Obveščamo vas, da go-| stišče obratuje med praz-
Iniki.
VLJUDNO VABLJENI!
I I
Delovni čas: vsak dan od 14,—22. | ure,
I ob nedeljah od ^8.-22. ure.
I
MURŠIČ JOŽE
A VTOKLEPARSTVO, A VTOLIČARSTVO, A VTO VLEKA, PRODAJA IN MEŠANJE A VTOLAKOV STANDOX
Ugodna prodaja vseh vrst avtomobilskih prednjih stekel ter vseh karoseriiskih delov za domača in tuja vozila. Žarova ulica 7, Velenje, tel.: (063) 856-852 faks: (063) 856-852
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
AVTOPRALNICA, MONTAŽA GUM VIKTOR JEVŠNIK
Selo - 14, 63320 Velenje Tel.: (063) 856-834
VSEM DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM, ŠE POSEBEJ PA NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
ORBIS d.o.o.
Foitova 6, 63320 Velenje Tel.: (063) 852-911
Cenjene lovce in športne strelce obveščamo, da je firma ORBIS d.o.o. odprla
SPECIALIZIRANO PRODAJALNO LOVSKE IN ŠPORTNE OPREME v Velenju, na Foitovi 6
Prodajalna je bogato založena z lovsko opremo, lovskim in športnim orožjem.
Prodajalna je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.30 ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
V PRODAJALNI ORBISA LAHKO IZBERETE:
—	vse kalibre kranjskih lovskih karabink, italijanskih bokaric in drugega lovskega orožja, samokresov, lo-kostrelov, ter vrsto strelnega in plinskega orožja
—	kovčke in torbe za puške
—	vse vrste nabojev
—	Murine lovske obleke, lovske puloverje Rašica
—	lovske plašče iz lodna
—	lovske nože Tanto znane ameriške firme COLD STEAL, kuhinjske nože s stojali znamke CONDOR
—	strelne daljnoglede SWAROVSKI IN KAHLES, dvoglede SVVAROVSKI
—	jermene za puške, ovratnice in povodce za pse
—	spalne vreče in mnogo opreme za lovce Informacije (063) 852-780
POSEBNA UGODNOST - PRODAJA NA OBROKE!
VSEM LOVCEM ter DRUGIM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Prodajalna ORBIS Foitova 6, Velenje Tel.: 063/852-780
SO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani!
želite dokupiti zavarovalno dobo za čas zaključnega rednega šolanja na višji in visoki stopnji ali za čas služenja vojaškega roka, pa trenutno nimate dovolj sredstev, zato vam LB Splošna banka Velenje d. d. nudi
KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE GOTOVINSKE KREDITE
po naslednjih pogojih:
1.	Kratkoročne kredite z dobo vračila do 12 mesecev in realno letno obrestno mero 20%.
2.	Dolgoročne kredite z dobo vračila do 24 mesecev in realno letno obrestno mero 26%.
Vsi krediti se revalorizirajo.
Občan vrača kredit v mesečnih anuitetah, višina
kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti.
Primer:
Cena za dokup 1 leta po zadnjih podatkih znaša cca 60.000,00 SLT, mesečna anuiteta pa je:
—	pri kratkoročnem kreditu 10.234,00 SLT
—	pri dolgoročnem kreditu 6.400,00 SLT.
Vse ostale informacije lahko dobite v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v enoti Šaleška 18 in enoti Mozirje, kjer vam bodo takoj odobrili kredit.
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Nikar se ne čudite, če boste v naslednjih dneh slišali kakšno pikro na svoj račun. Drobne napake, ki so se kar nekaj časa nabirale, bodo prerasle v eno samo nočno moro. Sprostitev boste iskali v pikrih besedah, ki jih boste izrekli neverjetno veliko. Obračunali pa boste tudi kar z vsemi, ki vas bodo pripravljeni poslušati. Vzemite se v roke, sicer bo sovražnikov naenkrat preveč. Še najhujši pa vam bo čas, ki ga bo ta teden res primanjkovalo.
BIK od 21. aprila do 20. maja
Še vedno boste večino svojega časa posvetili, iskanju svoje sreče v dvoje. Kar preveč očitno se boste trudili, da bi se zaljubili. Na žalost ta reč ne gre na ukaz in to boste kar hitro spoznali. Navidezna simpatija vas bo popolnoma razočarala, ko boste ugotovili, da ji gre le za denar in poceni zabavo. Sicer tudi vi niste ravno angelček, poglede na življenje pa imate dokaj izoblikovane. Presenetil vas bo poštar, ki ga že nekaj časa s strahom pričakujete, novica pa bo dobra!
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Prepovedano vas vedno bolj mika, zato sploh ni variante, da ne bi v naslednjih dneh kakšne »ušpičili«. Budne oči partnerja vas spremljajo tudi takrat, ko vi popolnoma pozabite nanj, zato previdnost ne bo odveč. Vseeno pa malce premislite, ker se vam zna reč grdo maščevati. Čeprav prisegate na svobodno ljubezen, bi' vas partnerjeva nezvestoba precej uničila. Vrnil pa vam bo prav gotovo! Pazite na prehodih za pešce, kadar boste zasanjano vandrali po mestu!
RAK od 22. junija do 22. julija
Privoščili si boste precej prostih trenutkov, ki pa jih boste povsem brezkoristno prelenarili. To vam ne bo hodilo napoti, saj ste potrebovali ravno to! Potrebujete pa tudi dober kalkulator, saj zadnje čase zapravljate preko svojih zmožnosti in vas bo še malce bolela glava. Staremu dolžniku boste izmaknili tla pod nogami, saj ga boste našli v najbolj neugodnem trenutku. Spet bo okoli vas dvignjenega precej prahu, vi se boste pa samo smejali!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Kar nekaj nerazumnljivih reči boste počeli v naslednjih dneh. Nerazumljivih zato, ker tudi sami niste verjeli, da boste kdaj toliko fizično delali. Boste pa s tem zlezli pod kožo dobro situirani sorodnici, ki tega zlepa ne bo pozabila. Oddolžila se vam bo na vam ugoden način, zato boste tudi na žulje kmalu pozabili. Veliko boste odsotni, kar sploh ne bo odgovarjalo vašim domačim, ki si želijo vaše družbe. Plavolasa oseba vas bo malce zmedla.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Čisto preprosto povedano imate včasih že vsega in vseh okoli vas »poln kufer«. Razmišljate, kako bi ubežali vsakodnevnemu ritmu življenja, vendar razmišljate precej nevarno. Radikalna poteza lahko povzroči še večjo krizo. Dober prijatelj vam bo v čudni situaciji naredil levjo uslugo, ceniti pa je seveda ne boste znali. Glede na to, kakšne prijatelje imate, bo najbolje, če si nabavite psa!
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Čeprav ljudi okoli vas dobro obvladate, ta teden ne bo, šlo vse gladko. Najprej se bo zapletlo v službi, potem še doma. V službi lahko pričakujete rahel upor vašim ukazom, doma pa bolezen enega od družinskih članov. Nekomu Boste želeli biti še prav posebej simpatični, pa bo šlo bolj trdo. Niste več vajeni osvajalskih pohodov, saj je minilo že precej časa, odkar ste to zadnjič poskušali. Ravno z zmedenostjo pa boste dosegli željeni učinek.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Čeprav sami trdite, da imate toliko dela, da se sploh ne vidite iz njega, ste v resnici premalo motivirani. Premalo stvari, ki jih počnete v zadnjem času, pripomore k vašemu dobremu počutju. Sicer še sami ne veste, kaj si čisto zares želite, vendar to, kar počnete zadnjih nekaj mesecev, prav gotovo ni po vaši meri. Uspehi, ki jih bo kar nekaj na delovnem področju, vam ne bodo veliko pomenili, saj boste še vedno notranje osamljeni!
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Precej ste spremenili svoj krog prijateljev in znancev, do precejšnjih pa se vedete naravnost krivično. Sebičnež v vas je vedno bolj na delu — ko zadovoljite svoje potrebe, enostavno pozabite, da jih imajo tudi drugi. Počasi se nabira in lahko pričakujete, da bo počilo. Seveda boste sprva začudeni, jasno pa vam je že nekaj časa. Pazite, ko boste zapravljali drutben denar, lahko vas razumejo popolnoma napačno!
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Uspelo vam bo izpeljati nekaj precej donosnih poslov, potem pa boste izmučeno opazovali, kako čudno bodo to sprejeli vaši sodelavci. Ne bo vam jasno, ali gre za zavist, ali hudobijo, vseeno pa vam nikakor ne bo. Zato spet ne boste obmirovali in si privoščili počitka, ki ga sedaj že čisto zares nujno potrebujete. Več časa boste posvetili partnerju in to čisto spontano — nevede bo tudi vas malce zasukala pomlad. Kot da bi se ponovno zaljubili v isto osebo.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Naslednji dnevi vam bodo popolnoma naklonjeni, zato jih resnično izrabite. Ni je stvari, ki se ne bo iztekla tako, kot si želite. Veliko boste brali in v tem iskali počitek od zabave do zabave, ki jih bo v naslednjih dneh kar nekaj. Možno je, da se boste nepričakovano odpravili na izlet v neznano. Zabave bo torej dovolj, manjkalo pa ne bo tudi denarja zanjo. Saj ste že ugotovili, da za vse, kar si želite, vaši dohodki še dolgo ne bodo zadoščali, kajne?
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Dosedaj ste neko zelo pomembno spremembo v vašem življenju jemali precej lahko, sedaj, ko se uresničitev čisto zares bliža, pa vas že grabi panika. Ne da bo samo naporno, znašli se boste v precepu med željami in možnim. Vaše čustveno življenje je že nekaj časa v krizi in dobro veste, da tako dolgo ne bo več šlo. Po drugi strani pa ta sprememba pomeni izziv vaši sposobnosti, saj imate odlične možnosti službenega napredovanja. Ne mislite, daje vse, kar se vam dogaja usoda, marsikaj lahko sami spremenite! *	*	;«»**«♦
kozmetični nasveti
Čudežno naravno lepotilo
dipl. kozm.
Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837
Med in čebelji vosek sta bila že nekdaj zelo pomembna pripravka lepotil-nih sredstev. Za svoje kopeli je že Kleopatra uporabljala med, glavna sestavina krem pa je bil čebelji vosek. Recepte zanje je sestavil rimski zdravnik Galen. Vosek je tudi danes pomemben za kozmetično industrijo, prav tako tudi med in matični mleček, ki ju lahko uporabimo za pripravo domačih negovalnih pripomočkov.
Za mladosten videz vašega obraza in telesa je pomembna tudi hrana, ki jo uživamo. Zjutraj na tešče vam priporočam, da pojeste zmes, ki bo v telesu ustvarila pravilno fiziološko ravnovesje. Pripravimo jo tako: 1 žlička medu, 1 žlička limoninega soka in I žličko olivnega olja zmešamo in nato zaužijemo. Med je primeren tudi za domačo nego obraza, saj vsebuje mineralne snovi, vitamine, hkrati poživlja utrujeno kožo in zadržuje vlago. Pred ostalimi domačimi .pripravki pa ima to prednost, da se ne kvari, zato ni vir okužb. Seveda moramo tudi med predhodno preizkusiti, kako deluje na našo kožo, ker vsebuje tudi različne kisli-
ne, ki lahko povzročajo alergijo. Zelo učinkovita obloga za obraz je sestavljena iz: 1 žličke medu, 1 rumenjaka in 1 žličke sveže sladke smetane. Vse skupaj dobro zmešajte in nanesite na obraz za 30 minut. Odstranite jo z vlažnimi kosmiči vate. Če imate nečisto kožo si pripravite masko iz naslednjih sestavin: jajčni rumenjak, žličko medu, žličko kisle smetane, 3 kapljice glicerina, 4 kapljice' limonovega soka ter žličko ovsene ali ječmenove moke premešajte v posodici. Nanesite na obraz in pustite delovati 20 minut. Obraz nato umijte s toplo vodo in namažite s hidratantno kremo. Tudi lasem dobro de medeni pripravek, še po-
sebno, če so le-ti izčrpani, suhi in razcepljeni od barvanja.
3 žlice medu, 1 rumenjak in sok ene ali dveh limon dobro stepemo in uporabimo kot običajen šampon. Z uporabo medu smo lahko kos tudi razpokanim ustnicam in sicer tako, da jih na-mažemo z medom, ki smo mu prej dodali 1/2 žličke mandljevega olja. Pustimo učinkovati 10 minut, nato lahko to zmes kar poližemo z ustnic ali umijemo z mlačno vodo. Kot so pokazale številne raziskave na tem področju, se lahko z medom upočasni proces staranja in gubanja kože, saj povečuje prožnost in napetost kože.
Moda 1 Mavrica v usnju
Usnjena oblačila so že nekaj let močno prisotna v svetu mode in tako kot pri tistih iz blaga, gre tudi na tem področju moda vsako sezono v novo smer. Ali pa se že uveljavljenim modelom dodajo le modni dodatki, ki so trenutno hit sezone.
Letošnja, predvsem pomladna (pa tudi ob hladnejših poletnih večerih bo prišla v poštev) usnjena garderoba je nova predvsem zaradi barv. Veliko je namreč živih barv pravega velurja ali nape in tudi vseh ostalih izpeljank. Še vedno ostaja tudi črna barva, ki pa so ji dodali veliko zlatih dodatkov (ne le zadrge). Ta bo verjetno tudi pri
w
Ce še ne veste, zoper
bolečine deluje tudi Fenalgin
Fenalgin je hiter in učinkovit analgetik. Učinkuje proti bolečinam nasploh, glavobolu in zobobolu, pa tudi pri vnetju živcev, mišic in sklepov, pri boleči menstruaciji in pri zvišani temperaturi. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar nasplošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen.
Fenalgin tablete prodajajo v vseh lekarnah, dobijo se tudi brez recepta v kompletu po deset ali v škatli s tridesetimi tabletami.
nas še vedno najbolj videna. Od ostalih barv pa prevladujejo nežno roza, živo rumena, živo rdeča in še ostale iz palete letošnjih modnih barv. Jakne so kratke, segajo le do bokov, ali le do popka. Krila kratka, hlače opete. Kar nekaj oblek v stilu šestdesetih so si zamislili iz tega materiala za letošnjo sezono. Prednost usnja je ravno v tem, da lahko zaradi lastnosti tega materiala ustvarjamo razne ornamentne izreze, ki so pravi hit sezone.
Verjetno bo modelov v teh barvah v naših trgovinah bolj malo, sploh, ker z uvozom bolj slabo kaže. Preko meje bo treba, ali pa do prve trgovine s tovrstnimi materiali, potem pa poiskati
dobrega krojača. Seveda pa to sploh ni poceni »štos«, vendar takšen kos garderobe ostane dolgo uporaben in lep hkrati!
Stališča PZS v zvezi z Logarsko dolino
Logarska dolina je najsli-kovitejša ledeniška gorska dolina v Savinjskih ali Kamniških Alpah in zaobsega množico naravnih znamenitosti. Ker gre za kultivirano krajino, ki je istočasno pomembna za zadovoljevanje rekreacijskih potreb v prosti naravi, je na podlagi mednarodne klasifikacije uvrščena v varstveno kategorijo zavarovane krajine. Od leta 1987 je proglašena za Krajinski park Logarska dolina.
V parku se pojavljajo vse večji problemi predvsem zaradi neurejenega izletni-štva (divje parkiranje, kampiranje in kurjenje). Za turistično privlačnost je potrebna ohranjenost (pol)nara-
m ©
AVTOCENTER MEH
Koroška 7 b, Velenje tel.: 856-824, Fax: 857-005
VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM. PREDVSEM PA NAŠIM CENJENIM STRANKAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA.
K servisu smo dodali nov prodajni center, v katerem lahko izbirate od avtomobila do rezervnih delov, dodatne opreme in še ...
Prepričajte se o naši ponudbi!
Na voljo smo vam vsak dan od 8.—16., ter v soboto od 8. do 12. ure.
♦»»»'t 51 »it'. «»»'?«»»	»"« »*l
vne krajine in je zato nujno primerno ukrepati.
Za preseganje nekaterih od naštetih problemov so se pojavili načrti, da naj bi se lastniki zemljišč v Logarski dolini združili v podjetje, ki bi načrtno in smotrno skrbelo za urejanje parka. Pripravljeni so predlogi za trajno zaprtje Logarske doline, dane so pobude in poskusno izpeljano pobiranje takse za urejanje Logarske doline.
Ker so se ob takšnem načinu reševanja nakopičenih problemov v Logarski dolini v planinski javnosti odprla številna vprašanja, je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na svoji 9. seji sprejel naslednja stališča :
1.	Planinska organizacija podpira prizadevanja, ki želijo ohraniti naravno lepoto Logarske doline in se bo tudi v bodoče aktivno vključevala. Ker je Logarska dolina po odloku Skupščine občine Mozirje uvrščena v varstveno krajino, planinska organizacija pričakuje učinkovitejše izvajanje tega odloka. Prepovedati je potrebno opravljanje nekaterih dejavnosti v parku (kurjenje, parkiranje izven za to določenih mestih itd.), zagotoviti nadzor nad izvajanjem in morebitne kršilce primerno kaznovati.
2.	Lastnikom zemljišč v Logarski dolini je potrebno
omogočiti neovirano pravico vstopa na zemljišče v Logarski dolini in okolici. Zato se Upravni odbor PZS zavzema, da bo članom planinskih društev tudi v bodočih rešitvah omogočen neoviran prehod skozi Logarsko dolino v Savinjske Alpe.
3.	Upravni odbor PZS se načelno strinja s predlogi o pobiranju takse v Logarski dolini. Menimo pa, da je dopustno pobiranje takse le za konkretne usluge kot je npr. parkirnina.
4.	Upravni odbor PZS sodi, da je možno urejanje nacionalnih naravnih lepot in znamenitosti izvajati na neprofitni podlagi. Zato daje UO PZS pobudo Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, da se opredeli do predloga, da naj bi podjetje upravljalo s sredstvi zbranimi za urejanje Logarske doline.
5.	Upravni odbor PZS nasprotuje načrtom velikega parkirišča na začetku Logarske doline. Realizacija takega projekta bi skazila enega od najlepših pogledov na Logarsko dolino. Namesto tega načrta predlagamo več manjših urejenih parkirišč, ki bi se smiselno vklapljala v okolje.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar

IV	v I
9.55 Program za otroke. 9.55 Smrkci, risanka. 10.20 Daleč od dvorca: Cesarjeva nova oblačila, 3/3. 0.35 Vesela srečanja Lukca Kljukca. 10.55 Šolska TV, pon. 10.55 Boj za obstanek: Ustonoše. 11.20 Angleščina, Follow me, 48. lekcija. 11.40 Kemija: Ogljik. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Ebu drame za otroke: Nasmehni se mi. 17.35 Živ žav. 18.30 Že veste ..., svetovalno-izo-braževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Gore in ljudje. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Mali koncert: Karolina Šantl: Glasba. 23.10 Napovednik. 23.20 Sova: Dragi John, angl. naniz., 1/22; Hobotnica III, itai. nadalj., 7/7; Šingen, jap. nadalj., 7/12.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman, serija (pon ). 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Kovine. 10.15 Španščina (2). 10.30 Žena mojih sanj, nemški film. 1944. 12.15 Klub senjor-jev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske 13.35 Urad, urad. serija. 14.00 Hišnica, serija. 14 50 Psi, naši najboljši prijatelji. 15 00 Otroški spored. 15.05 Mup-pet Babies, risanka. 15.30 Am, dam, des: Vsi ptički so že tu. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadalj. 16.30 To in tisto. 16 55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 18 05 Mi v službi občanov. 18.30 S telesom in dušo, serija. 19.22 Znanje 19 30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Moja najljubša melodija, koncert ljudske glasbe 21.20 Pogledi od strani 21.30 Rešitev Jessice McClure, amer. film, 1989. 23.00 Pretkana športnika, amer filmska komedija, 1977. 0.45 Čas v sliki. 0.50 Ex libris.
			
m	iM	iMl^Mjl	IV 1
SATELITSKA TVj,
10.00 Program za otroke. 10.00 Živ žav (praznični). 10.50 N. Maurer: Oče Javor. 11.05 Znanost in resnica, pon. amer. znanstvene serije 12.00 Poročila. 13.25 Umetniški večer, pon.; Holroyd o Shawu, angl. dokum. film; Cezar in Kleopatra, amer. film. 16.20 Gospodarska oddaja, pon. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Forum. 20.30 R. Gi-ordano-E. Monk: Bertinijevi, nem. nadalj. (9/10). 21.20 Ex libris. 22.10 Dnevnik 3, Šport. 22.45 Sova: Pri Huxtablovih, 40. epizoda amer. naniz.; Pri koritu, angl. nadalj., 1/4.
i \ -\m m si h /
Sova, ponovitev; krila, amer. naniz. 13/15; Hobotnica III, itai. naniz., 13/15; Hobotnica III, itai. nadalj., 6/7; Ves svet je oder, angl. dokum. serija, 9/13. 18.00 Regionalni programi-Koper, Slovenska kronika 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik RAI.
■ I \ I
1 1 * Mžžt?
7.00 Dobro jutro, Mozaik. 9.00 Emisija za otroke (pon. iz Malavizije). 9.30 Smogovci, serija za otroke, pon (6/23). 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. 11.00 Humoristična serija, pon. 11.30 Glasbena emisija, po izboru graditelja. 12 00 Točno opoldne, Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Ring of Scorpio, serijski film, pon. (3/4). 14.40 Danes smo z vami: UN-PROFOR 15.05 Serija za otroke. 16.00 Poročila 16.10 Malavizija. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne. 18.00 Poročila 18 05 Santa Barbara, ser. film. 18.50 Gremo naprej: Družinsko popoldne, nadaljevanje. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 32 1, kviz (13/21). 21.05 Tuji klubi. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23 55 Horoskop 00 00 Poročila.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Zdravje. 9.30 Booker. 10.20 Ljubezen in, ponovitev kmečke burke. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče (Peter Bond). 20.15 Temna stran pravice, serija. 21.15 Ulrich Mey-er: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Rivali pod rdečim soncem, akcijski, 1971 (Charles Bron-son, Alain Delon, Uršula Andress) 1 00 Akutno, ponovitev. 1.30 Šport
15.35 Sova, pon.; Dragi John, angl. naniz., 1/22; Hobotnica III, itai. nadalj., 7/7; Šingen, jap. nadalj., 7/12. 18.00 Regionalni programi — Maribor. 19.00 Jazz in blues 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Pujsovi dosjeji, angl. naniz. 20530 Večerni gost. 21.20 Dobrodošli. 21.50 Umetniški eksp. program. 22.50 Koncert simfonikov RTV, Strauss: Junakovo življenje. 23.45 Yutel, eksperimentalni program.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Novice o avstrijskih filmih. 9.30 Tisoč mojstrovin. 10.00 Zgodovina avstr. delavskega gibanja v letih 1848 do 1918, dokumentacija v treh delih. 11.00 Levinja Kali, dok. film. 12.00 Zgodovina in pomen mlaja (čb). 12.10 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Inšpektor Hooperman, zadnji del serije. 13.35 Naš doktor je najboljši, nemška filmska komedija, 1969 (Roy Black, Helga Anders) 15.05 Nekoč je bila Amerika, serijska risanka 15.35 Ples igrač 15.40 Pogumni kovček, češki pravljični film. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Otroški magazin. 18.00 Mladinski magazin: Ljubezen med Avstrijci in tujci. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, pričetek nove serije. 19.00 Nocojšnji spored. 19.22 Metamorfoze. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.15 Zadeva za dva, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.50 Tudi angeli jedo fižolčke, italijanska akcijska komedija, 1972. 23.50 Maščevanje faraonov, angl grozljivka, 1959. 1.15 Čas v sliki. 1.20 Ji-soč mojstrovin.
SOBOTA
2. maj
* Ud
8.40 Izbor. 8.40 Radovedni Taček: Ogenj. 9.00 Angleščina-Follovv me, pon. 47. lekcija. 9.20 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, pon. 14.00 Večerni gost, pon. 16.00 Tednik, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Sreča na vrvici, slovenski film. 18.40 Enci benci, plesna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, šport, Utrip. 20.30 Ona in on. 21.35 L. La Plante: Glavni osumljenec, angl. nadalj. (4/4). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 23.00 Sova: Murphy Brown, 22. epizoda amer. naniz.; Pri koritu, angl, nadalj., 2/4; Nočne ure, 7. epizoda amer. varietej. programa.
9	00 Cas v sliki. 9.40 Srce in gobček, serija. 9.30 Angleščina za začetnike.
10	00 Razvoj delavskega gibanja v Avstriji, 2. del dokument, filma. 11.00 Rešitev Jessice McClure, amer. tv film, posnet po resničnem dogodku. 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Začimba življenja: Gorčica. 13.35 Ribič z jezera, nemški film, 1955 15 20 Verski prazniki. Ridvan. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Novice iz račje doline, risanka. 16 00 Otroški spored po željah. 17.00 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.15 Nocojšnji spored. ' 19.20 Pomenek 19.30 Čas v sliki. < 20.00 Šport 20.15 Stavimo, igre in za- 4 bave (Thomas Gottschalk). 22.15 Zlata j dekleta, serija. 22.40 Boj ob tekočem traku, amer. film, 1978 0.30 Čas v sliki. 0.35 Skrivnost kabineta voščenih figur, amer. grozljivka, 1933. 1.50 Čas v sliki. 1.55 Ex libris.
SATELITSKA TV
SATELITSKA TVI
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11 05 Lassie. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara 14 10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17 10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.20 21, Jump Street. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Nočni sokoli, akcijski, 1980 (Sylvester Stallone, Rutger Hauer). 0.05 Airvvolf. 1.00 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Na zahodu je nekaj novega, kriminalka, 1989 (Claude Brasseur)
7.00 Dobro jutro, Mozaik. 9.00 Oddaja za otroke (pon. iz Malavizije). 9.30 Zgodbe z dveh strani, serija za otroke (2/4). 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8 razreda. 11.00 On in ona, humor, serija, pon. 11.30 Glasbena oddaja, po izbiri gledalca. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Ring of Scorpio, serijski film, pon (4/4). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Serija za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Malavizija. 17.00 Alpe, Donava, Jadran. 17.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.05 Santa Barbara, serijski film. 18.50 Gremo naprej, družinsko popoldne. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Vi in vaš video. 21.05 Spekter. 22.05 Ekran brez okvira 23.10 Dnevnik 2. 23.30 Poročila v angl. jeziku. 23.35 Slika na sliko. 00.20 Horoskop. 0.25 Mala prodajalna groze, amer. film. 1.35 Poročila.
SAT 1
6 00 Otroški spored: Neon Rider, Gri-su, Batman, Zorro, Jeannie. 11.00 Vrnitev na Eden. 11.55 Temna plat pravice. 12.55 Kolo sreče. 13.35 Enterprise 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Bugsy Malone, kriminalka, 1976 (Scott Baio, Jodie Foster). 16.40 Planet Kruli, fantastični, 1983 (Ken Marschail) 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče 20.15 Lov na zeleni diamant, pustolovski, 1983 (Michael Douglas, Kathleen Tur-ner, Danny DeVito). 22.15 Jekleni mož, akcijski, 1974 (Charles Bronson, James Coburn, Jill Ireland). 23.50 Poročila. 0.00 Takrat pa jodlamo, erotični, 1974
16.15 Sova, pon.; Pri Huxtablovih, 40. epizoda amer. naniz ; Gravy Train, angl. nadalj., 1/4. 17.30 Da ne bi bolelo 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 19.00 Kre-menčkovi, 9. epizoda amer. risanke. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Pot v vesolje, amer. film. 23.35 Umetniški eksperimentalni program Tračarije. 0.35 Yutel, eksperimentalni program.
SAT 1
WmMšm%mšm
RTL PLUS
6.00 Risanke, pravljice. 645 Kristal, otroški film. 8.20 Danny, otroški. 10.00 Buck Rogers, fantastični, 1987. 11.35 S.O.S. Titanic, drama, 1980 (David Janssen). 13.20 Otroške uspešnice. 14.20 Policijsko poročilo. 14.50 Harry in Hendersonovi. 15.20 Ne moreš kupiti moje ljubezni, komedija, 1987 (Amanda Peterson). 17.45 Sielmann 2000. 18 45 Poročila 19.20 Trop črnih ovc. 20.15 Številka 5 živi, znanstvenofantastični, 1985 (Steve Guttenberg). 22.00 Nogomet. 23.00 Vroče noči St. Tropeza, erotični, 1987. 0.30 Svetlolaska v haremu, erotični, 1970 (Ingrid Steeger). 1.40 Številka 5 živi, ponovitev filma.
8 00 Poročila. 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 TV šola: Pixel. 10.00 Poznani umetniki klasične glasbe za otrke: Svetloba v temi, prenos koncerta. 11.00 Poročila. 11 05 Izbrano med tednom. 14 00 Poročila. 14.05 Avstralski risani film. 15.15 Denver, poslednji dinozaver, risanka (7/21) 15.40 Dopolnitev. 16 00 Poročila. 16 05 Turbo limach shovv. 17.15 Prisrčno vaši. 18.00 Poročila. 18 05 Kraljeve reke, serijski film (3/4). 19.10 Risanka 19.27 Nocoj .. 19 30 Dnevnik 1. 20 00 Fran-tic, amer. igrani film. 22.05 V iskanju izgubljenega časa. 2Ž35 Sezona lova 23 30 Dnevnik 2. 23.40 Slika na sliko. 0.25 Horoskop. 0.30 Poročila v angl. jeziku. 035 Poročila. 040 Čreda, amer. igrani film.
6.00 Otroški spored: Mali poni, Silver-hawk, Batman, Zorro. 10.15 Bugsy Malone, ponovitev filma. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovanja. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Stan in Olio, komedija, 1928. 15.20 Tarzan v nevarnosti, pustolovski, 1948 (J. VVeissmueller). 16.40 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra (Mike Krueger) 18.15 Srce je adut. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Uganka srebrnega trikotnika, kriminalka, 1966 (Heinz Drache). 21.55 Poročila. 22.05 Moški, oh moški, zabavni šov. 23.05 Grof Porno, erotični, 1969. 0.35 Takrat pa jodlamo, ponovitev filma. 2.00 Grof Porno, ponovitev filma
RTL PLUS
6.00 Risanke. 8 00 Za otroke. 9 15 Klack. 10.05 Nevv Kids on the Block 11.00 Universum, Dino. Rude Dog. 12.35 Michel Vailant. 13.05 Želve. 14.35 Adam 12. 15.05 Knight Rider, dve zgodbi. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte, zadnji del. 18.15 Gophers. 18 45 Poročila. 19.10 Polna hiša. 20.15 Zabavna igra z Guentherjem Philip-pom. 22 10 Kako, prosim, za smeh 23.00 Ljubezenski pozdravi iz spodnjic, erotični, 1973. 0.25 Italijanski ljubimec, erotični. 2.05 Magazin za moške.
NEDELJA
3. maj
IV \l l V I >1 I V I
9.45 Program za otroke, pon. 9.45 Živ žav. 10.35 Ebu drame za otroke: Nasmehni se mi. 11.00 Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja: Rossini— Neubauer: Etude e guatro, aylu. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi, pon. amer. risane serije. 12.40 Videomeh, pon. 68. oddaje. 14.20 Dvakrat v življenju, pon. amer. filma. 16.00 R. D. Black-more: Lorna Doone, angl. nadalj. (2/2). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Mož z železno masko, angl. film. 18.55 Tv mernik. 19.10 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokum. serija (5/6). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.55 Sova: Ameriške video smešni-ce, 3. epizoda amer. varietej. programa; Gravy Train, angl. nadalj. (3/4).
Opomba: Barcelona, F-1, prenos od 14.15—17.00. 14.15 Nedeljsko športno popoldne. 18 05 Sova, pon.; Mur-phy Brovvn, 22. epizoda amer. naniz.; Gravy Train, angl. nadalj. (2/4). 19.30 Dnevnik HTV 20.00 San Remo '92. 20.30 Galaktična Odiseja, jap. dokument. serija (5/9). 21.20 Dekalog, poljska naniz. (10/10). 22.10 Športni pregled 22.40 Dominik Smole: Zlata čeveljčka, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana 0.20 Yutel, eksperimentalni program.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tisoč mojstrovin. 9.15 Katoliško bogoslužje. 10.00 Razvoj avstrijskega delavskega gibanja, 3. del. 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Srce in gobček, serija. 13 35 Dijak prosjak, nemški čb film, 1936, posnet po Millockerjevi opereti (Marika Rokk, Johannes Heasters). 15.30 Akcija Octopus, kviz. 15 55 Pregled sporeda. 16.15 Ena, dve, tri uganke. 17.00 Mini čas v sliki. 17.40 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Moselbruck, serija v vinogradniški družini v 10 delih. 21.05 Življenje za zidovi ženskega samostana. 21.50 Vizije 21.55 Dnevi avstrijskega filma 92. 22.45 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo: ČSFR —Kanada, nato Fin-ska:Švedska. 24.00 Čas v sliki. 0.05 Tisoč mojstrovin.
PONEDELJEK
4. maj
IV \|< VI Ml\ I
vac: Morana, opera (1/3). 23.25 Slika na sliko. 0.10 Poročila v angl. jeziku. 0.15 Horoskop. 0.20 Poročila.
TOREK
5. maj
i
A ti
SATELITSKA TV
9.10 Program za otroke: Ljubim-lju-biš (KUD Griže), posnetek gledališke igre. 10.05 R. Giordano: Bertinijevi, pon. nemške nadalj. (8/10). 10.55 TV mernik, pon. 11.10 Forum, pon. 11.30 Utrip, pon. 11.45 Zrcalo tedna, poij. 12.00 Poročila. 16.20 Dobrodošli, pon. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni taček: Drevo. 17.25 Jelenček, serija HTV (13/13). 18.10 Obzorja duha, ponovitev. 18.45 Divji svet živali, angl. poljudnoznanstvena serija (3/9). 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl. naniz. (5/14). 21.00 Dokumentarec meseca. 22.00 Dnevnik 3, Šport. 22.25 A. Hieng: Mark in Antonij, izvirna Tv igra. 23.30 Sova: Gravy train, angl. nadalj., 4/4; Zvezdne steze, 18. epizoda amer. naniz.
SAT 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, kriminalka. 9.30 Podoba Avstrije 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 TV v šoli: Raimund; Kmet kot milijonar. 10.15 TV v šoli: Energija. 10.30 Prepovedana ljubezen, amer. igr. film. 1982 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki 13.10 Spori. 13.35 Noetova barka, 8 zadnji del: Puščava prihaja. 14 05 Hišnica, serija 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am, dam, des: Pri nas doma. 15.55 Nasveti. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadalj. 16.30 To in ono. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 18.05 Alf, serija. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 221.10 Apropos film, novice iz filmskega sveta. 22.40 Trenutek resnice, šp. film. 1965. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Tisoč mojstrovin.
mwBWš.
6.00 Otroški spored Neon Rider, Gri-su, Batman, Zorro, Drops. 11.00 Uganka srebrhega trikotnika, ponovitev kri-minalke. 1240 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Addamsovi, serija, 1965. 13 35 Enterprise 14.25 Moško gospodinjstvo. 14.55 Mala potepuhinja, 4. del 16.30 TV-stava 17.10 Kraljica Vikingov. zgodovinski, 1966 (Don Murray, Carita). 18 45 Poročila. 18.50 Športni klub 19.20 Kolo sreče. 20.15 Ognjemet, romantični, 1954 (Romy Schnei-der. Lili Palmer). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila 23 30 Hogan, serija (Bob Crane). 0.00 Mala potepuhinja. 1.30 Spiegel TV.
7.55 Poročila. 8.00 Tv koledar. 8.10 Slika na sliko, pon. 8.55 Smogovci, serija za otroke, pon. (6/23). 10.20 Poljski kukmak, risanka (11, 12, 13/13). 10.55 Poročila. 11.00 Oddaja narodne glasbe 11.30 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 12.30 Mir in dobro. 13.00 Hišni ljubljenci. 13.30 Potopis. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 V nedeljo. 17.00 The Big Trees, amer. igrani film. 18.50 Tom in Jerry kot fantiča, risana serija (3/13). 19.15 TV fortuna. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Sedma noč. 21.30 Dnevnik 2. 21.50 Šport. 22.05 Oddaja resne glasbe. 23.05 Hrvaška v svetu. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila v angl. jeziku. 0.00 Horoskop 0.05 Poročila.
RTL PLUS
6.00.'Peter Pan, Yogi 8.00 Za otroke 9.35 Mad Mission II, akcijski, 1984 11.15 Tednik. 12.05 Biblijski kviz. 12.35 Major Dad. 13.05 Moj oče zunajzem-Ijan 13 30 Formula ena v Barceloni 16.00 Človek puma, akcijski, 1980 (Sydney Rome, Donald Pleasance). 17.45 Dr. Westphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Florida. 20.15 Showmasters, nova oddaja (VVerner Schulze-Erdel). 21.50 Spiegel TV. 22 35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night 23.25 Ljubezenske ure 23.55 Grad Pompon Rouge. 0.25 Kanal 4. 1 15 Videodrome, grozljivka. 1982 (James Woods). 2 40 Lord, ki je hotel biti sluga, drama, 1973 (Oliver Reed).
16 15 Sova, pon.: Ameriške video smešnice, 3. epizoda amer. varietej-skega programa; Gravy train, angl nadalj., 3/4 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija, 4/6, pon. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Kviz. 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov A. Hitch-cocka: Umor, angl. film (čb). 23.15 Umetniški eksperimentalni program Under 25. 23.45 Yutel.
7 00 Dobro jutro, Mozaik. 9.00 Oddaja za otroke (pon. iz Malavizije). 9.30 Jaz, lutkar: Vesna Balabanič (6/7). 9.45 Deček Skok, serija za otroke (5/7). 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: RazredflLUft: uk. Program za učence 1. in 2. razreda 11.00 Cosby shovv, ponovitev. 11.30 Glasbena oddaja po izbiri gledalca. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film, pon 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Serijski film za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Malavizija. 17.00 Besede, besede, besede .. . 17.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.05 Santa Barbara, serijski film. 18.50 Gremo dalje, družinsko popoldne, nadalj. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Sudeta: MOR, tv drama. 21.10 Do zadnjega diha, franc. igr. film. 22.35 Dnevnik 2. 22.55 J. Goto-
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Zaljubljen v čarovnico 9.05 Kino. 9.20 Azili za živali. 9.45 Pozor, kamera. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 10.15 Dr. Kula-ni, sin z otoka (Richard Chamberlain). 21.15 Ko spet zacveti beli španski bezeg, glasbeni, 1953 (Romy Schneider, Willy Fritsch). 23.05 Poročila. 23.15 Magazin. 0.00 Kanal 4. 0.55 MacGyver
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie 11.35 ■Tik tak 12 00 Družinski dvoboj (VVerner Schulze-Erdel). 12.30 Opoldanski magazin 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, serija. 15.45 Čips. 16 40 Tvegano! 17.45 Igra 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 A-team 10.15 Umor je njen hobby 21.15 Kmečka burka v treh dejanjih 23.00 Kulturni magazin 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Airvvolf 0.55 Boj proti mafiji '1.45 Cona somraka 2 05 Sence spomina, kriminalka, 1990 (Bibi Anderson, Michel Sarrazin). 3.35 Valley Girl, komedija.
IV >11 VI SI IA I
9.00 Program za otroke. Zgodbe iz školjke. 9.50 Šolska TV. 9.50 Boj za obstanek: Ptica, ki živi v mnogožen-stvu. 10.20 Angleščina, Follow me, 49. lekcija. 10.40 Kemija: Anorganske spojine ogljika. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Da ne bi bolelo, pon. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, pon. 12.00 Poročila. 15.05 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Umor, pon. angl. filma (čb). 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 Lonček kuhaj: Testenine s čičerko. 17.20 Ex libris, pon. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 Grad na soncu, franc. nadalj. (2/6). 22.20 Dnevnik 3, Šport. 22.45 Poslovna borza. 23.05 Sova: Življenje po Henryju, angl. nadalj., 3/6; Glory boys, angl. nadalj., 1/3; Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio.
I V Vi <m si i v y
Opomba: 20.00 Otvoritveni koncert Slovenskih glasbenih dnevov: M. Tome: Krst pri Savici. 14.40 Dokumentarec meseca. 15.40 Sova, pon.: Gra-vys train, angl. nadalj., 4/4; Zvezdne steze, 18. epizoda amer. naniz. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi — Koper. Slovenska kronika. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.00 Kviz. 20.30 Maja vam predstavlja. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. 0.10 Yutel.
7.00 Dobro jutro. Mozaik. 9.00 Oddaja za otroke (repriza iz Malavizije). 9.30 Mali svet. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk Program za učence od 5. do 8. razr. 11.00 Popolni tujci, humor, serija, pon. 11.30 Glasbena oddaja, po izbiri gledalca. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 šophia in Constance, ser. film, pon. (1/6). 14.40 Danes smo z vami: Unprofor. 15.05 Serijski film za otroke 16.00 Poročila. 16.10 Malavizija. 17.00 Izobraževalna oddaja. 17.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18 05 Santa Barbara, ser. film. 18.50 Gremo dalje, družinsko popoldne, nadalj 19.10 LOTO. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. .. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna serija (2/5). 21.00 V velikem planu. 22.30 Fluid ročk cafe. 23.00 Dnevnik 2. 23.20 Poročila v nem. jeziku. 0.10 Po-
SATELILSKA TV
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep (445). 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara (775). 14.10 Springfieldova zgodba (1460). 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo: Luciferjev učenec, kriminalka 1991 (Peter Falk). 22.00 Nogomet. 22.55 TV-vročica. serija. 0.05 Airvvolf. 1.00 Boj proti mafiji. 1.50 Cona somraka. 2.10 Smrtonosna past. kriminalka, 1990 (Nick Mancuso). 3.40 Grozeče sence, kriminalka. 1950.

ročila v angl. jeziku. 0.15 Horoskop. 0.20 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Na poti k združeni Evropi. 10.30 Dijak prosjak, nemški čb film, 1963 12 00 Na pomoč, vroči čaj! 12 05 Športna arena 13.00 Čas v sliki. 13.10 Začimba življenja: Žafran. 13.35 Urad, urad. serija. 14.00 Hišnica, zadnji del serije. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des: Kje je mama? 15.55 Detektivi okolja. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadalj. 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Novo življenje v Vietnamu. 21.00 TV živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Ptice trnovke, amer. film iz leta 1983 v štirih delih. 23.35 V srcu dežele, belgijski film, 1985. 0.55 Čas v sliki. 1.00 Tisoč umetnin.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Srce je adut. 9.30 Dr. Kulani, ponovitev. 10.05 Ko spet zacveti beli španski bezeg, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Plačilo za hrabre, vojna drama, 1964 (Frank Sinatra, Clint VValker). 23.10 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 23.40 Poročila. 23.50 Smileyevi ljudje, serija (Alec Guiness). 0.50 Na begu. 1.45 MacGvver, ponovitev.

SREDA
6. maj
l> \M :VI SI I V I
8.50 Za otroke. 8.50 Sladoled za plesalce, zabavno glasbena oddaja. 9.10 Stara železna postaja. 9.30 Dominik Smole: Zlata čeveljčka, pon. gled. predstave SNG Drama Ljubljana. 11.10 Grad na soncu, pon. franc. nadalj. (2/6). 12.00 Poročila. 16.00 Galaktična Odiseja, pon. jap. dokum. serije (4/9). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žariiče. 20.30 Film tedna: Shalom general, avstrijski film. 22.15 Dnevnik 3, Šport. 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (4/26). 23.15 Sova: Krila, amer. naniz., 14/15; Glory boys, angl. nadalj. 2/3; Ves svet je oder, angl. dokum. oddaja, 10./13.

Opomba: Lisbona PPZ v nogometu, finale. 20.05 22 15/23.15 15.35 Osmi pon. Življenje po Henryju, angl. nadalj., 3/6. Glory boys, angl. nadalj., 1/3; Glasbeni utrinek: P.l. Čajkovski: italijanski capriccio. 18.00 Regionalni programi — Maribor. Slovenska kronika 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Kviz 20 30 Športna sreda. 23.05 O preizkušnji (PRIX LAUSANNE). 23.30 Yutel.
9.00 Oddaja za otroke (pon. iz Malavi-zije). 9.30 Serija za otroke. 10 00 Poročila. 10.05 Tv šola. Predmetni pouk. program za učence 3. in 4 razreda 11.00 Kavarna Na Zdravje, humor, serija, pon. (2/6). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Serijski film za otroke. 16.00 Poročila 16.10 Malavizi-ja. 17.00 Potopis. 17.30 Gremo dalje, družinsko popoldne 18.00 Poročila 18.05 Santa Barbara, ser. film. 18.05 Gremo dalje, družinsko popoldne, nadalj. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj . 19 30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer: Dečki iz Brazilije, amer. igrani film. 22.00 Hrvaški feniks. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23 55 Horoskop. 00.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9 05 Srce je gobček, serija. 9.30 Francoščina 10 00 TV v šoli: Temelji dedovanja. 10.15 TV v šoli: Vsi živimo od gozda. 10 30 Ptice tr-novke, amer. tvfilm v štirih delih, 1. del (pon.) 12.50 Kitajski živalski svet: Kitajski slavček. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad. serija. 14.00 Big Valley, pričetek vvesternske serije. 14.50 Popaj, risanka. 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Otroški spored 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15 30 Lutkovna predstava. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Felicita na trhlih tačkah, nadalj. 16.30 Mini klub. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Me ženske. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Hindenburg, amer. film o katastrofi nemške zračne ladje leta 1937. 22 05 Pogledi od strani. 20.15 Model in vohljač. serija. 23.05 Dih, tv film. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Narodna glasba. 10.00 Plačilo hrabrih, ponovitev filma. 1155 Kolo sreče 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie. Falcon Crest. 16 00 Booker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20 15 Češnje v sosedovem vrtu, nemški film, 1956 (Grethe Wei-ser, Oskar Sima). 21.50 Akutno, afere, analize. 22.25 Schreinemakers v živo. 23.25 Poročila. 23.35 Veliki pogon, akcijski, 1968 (Ray Danton, Pascale Telit). 1.00 Pet pred dvanajsto, pon. 1.30 Tenis.
Kulturni center Ivan Napotnik
P080
VABIMO VAS V GAR-DALAND IN VERONO
Gardaland
Še vedno zbiramo prijave za obisk pravljične dežele Gardaland, ki bo 22. in 23. maja.
Se želite voziti s kanuji, obiskati divji zahod, preiskusiti brzice Colorada, spoznati pravljično deželo iz tisoč in ene noči, bloditi po afriških džunglah, obiskati hišo strahov ali pa Drakulin
grad, se voziti z vratolomno železnico ali pa preiskusiti na dese-
tine vrtiljakov, žičnic, avtoba-nov . . .
Potem je Gardaland prava dežela za vas! Pridružite se nam!
Aida in La boheme
Prav tako se še vedno lahko prijavite za ogled Aide v Veroni (23. in 24. julija) ter za ogled La Boheme (20. in 21. avgust).
V programu je večerja in prenočišče ter zajtrk ob Gardskem jezeru, ogled Gardalanda ter Ve-rone.
Cena posameznega arnžmana je 150 DEM. Možno obročno odplačevanje.
Informacije v Kulturnem centru Ivan Napotnik ali po telefonu 853 574.
Dramsko mrtvilo na Ljubnem ob Savinji
+	9
»Je pa zato gostiln več«
Da v Ljubnem ob Savinji vlada kulturno mrtvilo v najširšem pomenu besede nikakor ne moremo trditi. Smemo pa zapisati, da se je to v zadnjem času dogajalo na področju dramske dejavnosti. Zvonka Kladnik in Meta Marovt sta temu mrtvilu sklenili napraviti konec. Zbrali sta igralce in tako je nastala gledališka igra, komedija neznanega avtorja z naslovom »Našli so se.« Z njo se uspešno predstavljajo občinstvu Savinjske in Zadrečke doline.
»Začetki niso bili lahki,« pravita. Težave sta imeli tako pri izbiri igralcev kot problemi povsem tehnične narave. Slednje so rešili kar z iznajdljivostjo moškega dela izgralske ekipe.
Kulturno sekcijo sta ustanovili, da bi odvrnili stare in mlade iz gostiln pa od malih zaslonov, na katerih se po njunih besedah pojavlja v glavnem le še nasilje. Želeli sta, da bi ljudje vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi.
Naslov komedije »Našli so se« se potrjuje tudi v praksi ljubenskih igralcev. »Našli« so se namreč sami zagnani, delavni in idej polni ljudje.
Po dosedanjih odzivih občinstva so prepričani, da je bil to »zadetek v polno«. Ljudje so bili zadovoljni, igralci pa tudi.
Začeto delo sekcije bodo nadaljevali, saj že prizadevno zbirajo material za naslednjo igro.
M. Mija Pečnik

Velenje
Oddajamo na uKrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in zaloiniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 30. APRILA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 1. MAJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 2. MAJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 3. MAJA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50, 17.50 servisne informacije). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja.
PONEDELJEK, 4. MAJA: 15.00 Pozdrav-lTl5 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 5. MAJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 6. MAJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 18.00 Mladi mladim. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
Tudi VVZ Velenje ima svoj poseben dan — dan vrtca 1 I*MnM 1111
Splet prisrčnosti, iskrenosti in domiselnosti
Zaradi požara v Rednem kinu ni filmskih predstav! KINO DOM KULTURE VELENJE
Dnevi so lahko zelo različni. So takšni, čisto navadni, in so takšni, ki so nekaj prav posebnega. In DNEVI VRTCA, ki so jih minuli teden pripravile vzgojiteljice petih enot velenjskih vrtcev z vsemi svo-
i'imi varovanci, so bili resnično ne-;aj posebnega.
V VVZ Velenje so se namreč odločili predstaviti še širši javnosti in vsem staršem hkrati. Svoje razgibane, domiselne in pestre
dejavnosti so iz igralnic prenesli na oder velenjske glasbene šole in dokazali, da je tudi v otroški igri globok smisel. Na vseh petih predstavah — na vsaki je bilo nad 9 in 13 skupin otrok iz po ene večje organizacijske enote — so malčki s pomočjo svojih tova-rišic zapeli in zaplesali o drobnih vsakdanjih rečeh, ki se včasih odraslim zdijo kar same po sebi umevne. In morda nehote so pokazali tudi, kako pomembna in
potrebna je pravilna in strokovno podkrepljena predšolska vzgoja naših nadebudnežev, saj jim vsako novo spoznanje pomeni dragoceno izkušnjo za lažjo pot v življenje.
Dokaz za to so bili navdušeni starši, zadovoljne vzgojiteljice in srečni obrazi malčkov, ki so žareli- od ponosa in zadovoljstva, da so smeli pokazati vsaj del tistega, kar znajo in zmorejo.
-th-, foto: L. O.
Nedelja, 3. 5. ob 18. in 20. uri
NA TUJ RAČUN — ameriška komedija. Gl. vloge: Danny De Vito, Gregory Peck Režiser: Norman Jevvison
Larrv. ki mu na Wal! Streetu pravijo Lar likvidator, s pomočjo računalnika »Carmen« lovi v svojo mrežo različna podjetja potem pa jih uniči. Tokrat se je spravil na staro podjetje, v katerem pa se mu postavijo v bran odločni in nespravljivi glavni direktor, njegova sodelavka ter njena privlačna hči, ki je hkrati tudi odvetnica podjetja. Skratka, zelo smešen film. ki govori o resnem poslu.
Ponedeljek, 4. 5. ob 20. uri v Filmskem gledališču
SREČANJE Z VENERO — evropska melodrama. Vlogi: Glenn Clo-se, Niels Arestrup Režiser: Istvan Szabo
Film madžarskega režiserja je eden izmed priljudenih umetniških izdelkov. ki ponuja večplastnost. V filmu lahko uživajo različni gledalci in seveda ljubitelji klasične glasbe.
V	pariški operi izvaja filharmonični orkester, ki ga sestavljajo glasbeniki vsega sveta. Wagnerjevo glasbo, ki jo spremljajo zakulisna dogajanja polna različnih afer. Orkester predstavlja sinonim za Združeno Evropo. Je potemtakem le ta realna prihodnost ali napihnjena abstrakcija ? Glasbo Wagnerja izvaja Londonska filharmonija!
Sreda, 6. 5. ob 18. in 20. uriSREČANJE Z VENERO — evropska melodrama.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 2. 5. ob 18. uri	*
NA TUJ RAČUN — ameriška komedija. Ponedeljek, 4. 5. ob 18. uri
SREČANJE Z VENERO - evropska melodrama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 3. 5. ob 15. uri NA TUJ RAČUN - amer. komedija. Torek, 5. 5. ob 20. uri SREČANJE Z VENERO - evropska melodrama. OD 7. 5.
V	tednu od 7. 5. do 11. 5. v kinematografih Kina Velenje ameriška filmska uspešnica HOOK — KAPITAN KLJUKA ! ! !
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Na življenje in smrt, policisti v akciji 22.15 Nogomet. 23.15 Stern TV (Gu-enther Jauch). 23.50 Poročila. 0.00 Airwolf. 0.55 Boj proti mafiji 1.45 Cona somraka. 2.10 Umor po naročilu, kriminalka. 1990.
Bflfl«VW«BBWWCP
««•<•• «•»♦ f •.»>♦ r«
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev, trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
T-r
' it t i i' i t > i « '. ii » t i'
Prej obiščite zdravnika
Ko se po službeni dolžnosti odpraviš v »zgornje konce« Savinjske doline, se ti lahko zgodi marsikaj. Zato vam v primeru, da načrtujete podoben »podvig«, po lastnih izkušnjah predlagamo obisk pri zdravniku. Svetujemo vam splošnega, kajti specialist bi vam »popotovanje« — glede na morebitno slabo zdravstveno stanje — mogoče odsvetoval. Stvar je v tem. da si pri vožnji seznanjen s takšnimi in drugačnimi dejstvi. Premetava te sem ter tja. tako da počasi dobivaš občutek, da križariš po razburkanem morju. Poleg tega vožnja poteka v glavnem po makadamu. Pa imajo na cestišču tudi asfaltno prevleko! Toda kaj. ko je v njej več lukenj kot tistega, čemur pravimo asfalt.
Torej: če pot ni nujna, jo raje »planirajte« v naslednjih nekaj letih. (Pa še »vstopnini« za Logarsko dolino se boste izognili.J
teL 883 481, 888 480
uaJisIe/i oglas, ocjta* v nal cas
DVOSOBNO STANOVANJE
55 m1, z garažo, CTV in telefonom, prodam. Informacije po © 857-314.
BETONSKE KVADRE 680 komadov 20 x 20 in dve betonski cevi 80, prodam. © 852-236. YAMAHA SYNTHESIZER PSR 4500, 5 oktav, velike tipke, 100 ritmov, 100 zvokov kartica, spomin, midi, spremljava in drugo, prodam skupaj s kovčkom in stojalom. © 885-725. 2200 KOMADOV strešne kritine Trajanka, novo, prodam. "S1 893-812
ENOSOBNO STANOVANJE
37 m!, prodam. Naslov v uredništvu.
RAZTEGLJIV DVOSED pro
dam za 300 DEM in štedilnik 2 plin, 2 elektrika. Naslov v uredništvu.
HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE (53
arov), prodam. Strtenica 17,
Šmarje pri Jelšah, cena 170.000 DEM. Naslov Ema, Jože Borš-nak, Prihova 4, Rečica ob Savinji.
DVE DEKLETI ZA STREŽBO V LOKALIH ZAPOSLIM.
© 893-850.
DIPL. ING. STROJNIŠTVA,
nudi inštrukcije učencem iz predmetov: statika kinematika.
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
dinamika, trdnost materiala. © 882-368.
BTV Z DALJINCEM, zaradi bolezni ugodno prodam. © 858-831 dopoldan. IZKUŠENEGA PARKETARJA ZA HONORARNO DELO IŠČEMO. © 853-061 dopoldne, 857-739 popoldne. ZEMLJIŠČE Z IZKOPOM na sončni legi v Hramšah, prodam. © 854-804.
POCINKANO PLOČEVINO,
60 komadov, dimenzije 0,55, 200 x 100 cm, prodam za 760 SLT/komad in sekular za obrezovanje desk z dodatnim stojalom, motor 4 kilovate, rabljen za 850 DEM. © 851-804 zvečer. ZASTAVO 101, letnik 80, registriran do 4/93, dobro ohranjen in garažiran z manjšo tehnično okvaro, prodam. © 854-011 zvečer po 19. uri.
MIZARSKO DELAVNICO DAM V NAJEM. © 853-826. JARKICE 8 tednov stare, 250 SLT za komad ter kvalitetno seno po 8 SLT /kg prodam. © 885-155.
GARSONJERO ALI STANOVANJE	NAJAMEM.
© 0602-35-469.
VRTNARIJA TOPOLŠICA,
razprodaja balkonsko zelenje po ugodnih cenah. Informacije po © 892-010.
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega malega
Jožija Korena
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali prelepo cvetje in sveče ter nam izrekli so-
žalje.
Hvala vrtcu Velenje ter njegovim malim sovrstnikom Medvedkom s tovarišicama
Bredo in Milojko.
Hvala sindikatu RLV, HS in stanovalcem h. bloka Šalek 93 ter številnim prijateljem
iz Šaleka in Kardeljevega trga.
Posebno se zahvaljujemo gospe Bredi Flis za tople besede v slovo in gospodu Hrastniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Zdravko Ta m še
1935-1992
Na zadnjo pot smo ga pospremili v torek, 28. aprila 1992, na pokopališče v Plešivec. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na tej poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so globoko občuteno izkazali poslednje spoštovanje do dragega pokojnika.
Žalujoči: žena Ivanka in hčerki Tatjana ter Betka z družinama.
Le srce ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljuba žena, mami, babica, hčerka in sestra
Silvestra Kaligaro
rojena RUČMAN iz Šoštanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem, govorniku in gospodu duhovniku za opravljen obredi
Žalujoči: mož Lojze, hčerki Nevenka in Lidija z možema, vnučka Tadej in Matjaž,
mama in sestra
GARAŽNA VRATA, kovinska, dvižna, nova s posebnim vhodom, dimenzije 200 x 260 cm, ugodno prodam. © 855-818.
PARCELO prodam. ©(062) 816-402
DVOSTANOVANJSKO HIŠO s
1000 m! površine v predmestju Velenja — na lepi sončni legi prodam. © 858-288.
HIŠO PRIMERNO TUDI ZA
OBRT v Kavčah 26 b prodam. (Džajič) Ogled je možen vsako soboto in nedelio do 14. ure.
STROJ ZA NAPENJANJE TENIS LOPARJEV Stringomat -belgijski — kovinski prodam. © 857-561.
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
BISTRO ALF
Cesta talcev 3, Šoštanj
Vljudno vas vabimo vsak dan od 9. do 21. ure
NO PROBLEM! HA - HA - HA
G- ALF in gosp. ALFIKA
Kardeljev trg 1, Velenje, Tel: 851-476
Darilni butik, ugodna cena bi-žuterije ...
KUPON - 30% popust ob nakupu igrač
Trgovina s meianlm bU-gom
Koroikc • c, Velenje Tel.: 855-008
1 IJ K 1} O (VI A
IfNIl II l\ A I I < > IN, A I
To je Vaša priložnost! Pot do še več denarja!
informativni večeri:
—	vsako sredo ob 19. uri v GOSTIŠČU ZAJC v Vele-
. nju
—	vsak torek ob 19. uri v GOSTIŠČU MARKELJ v Spodnji Rečici
Mnogo uspeha Vam želi Vaš tim TURBOMATIC INTERNATIONAL
PEKARNA KLASJE
prodaja vse vrste svežega
kruha
15 % ceneje
vsak dan od 5.30 do 15. ure, ob sobotah od 5.30 do 13. ure. Vabljeni!
urarstvo
VELENJE
POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE
tal.: 063/ 856-952
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije	
OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE	
PROGRAM PRAZNOVANJA I. MAJA V	
OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE	
PETEK, t. 5. 1992	
6.00 do 6.30	- KANONADA, velenjski grad
6.00	- BUDNICA
	Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje,
	Nazarje in drugih krajih Zgornje Savinjske
	doline
	(Rudarska godba. Pihalna godba Šoštanj,
	Delavska godba Nazarje)
NAZARJE	- NOGOMETNI MARATON od 30. 4. do 1.
	5. 1992 (24 ur)
GRAŠKA GORA	- PRVOMAJSKO SREČANJE DELOVNIH
	LJUDI IN OBČANOV
10.30 do 10.55	— občasno igra Rudarska godba na pihala
11.00	- KULTURNI PROGRAM
11.30	— Polaganje cvetja k spomeniku Nošenje
	ranjencev
12.30	— TRIM POHOD z Graške gore na Jesenjakov
	hrib
14.00	- ŠPORTNE IGRE (vlečenje vrvi, štafetni
	družinski tek, pikado za otroke)
11.30 do 17.00	- PLES
18.00	- ZAKLJUČEK PRIREDITVE
	V PRIMERU DEŽJA SREČANJE
	ODPADE!
STODRUGA OBLETNICA PRAZNOVANJA 1. MAJA!	
VABI ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE -	
OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE	
PREVOZI:	
VELENJE: - od	8. ure vsakih 15 minut s postaj Pesje, Foitova, Gori-
ca,	Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom
ŠOŠTANJ: - ob	8.30, 9.30 in 10.30 z avtobusne postaje
NAZARJE: — ob 9.00 z avtobusne postaje	
MOZIRJE: — ob 9.15 z avtobusne postaje	
- POVRATEK AVTOBUSOV Z GRAŠKE GORE JE	
OD	15. —18. URE
NOVO - NOVO - NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da bomo odprli 4. maja na Ljubljanski 6 v starem Velenju nov frizerski salon za moške in ženske —
frizerstvo karmen
V prvem tednu poslovanja nudimo posebno ugodnost: 40 % nižja cena pri vseh vrstah storitev
Del. čas: vsak dan od 8,—12. in od 14. —20. ure,
ob sobotah od 7. do 13. ure. Naročila sprejemamo po telefonu 858-538
PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK V NOVEM IN HKRATI TUDI PRVEM FRIZERSKEM LOKALU V STAREM VELENJU. Priporočamo se — frizerstvo Karmen Meh
Opravičilo:
v reportaži AVTO SERVISA BRANCE 9. aprila je prišlo do neljube napake. Namesto avto servis BRENCE je Avto servis BRANCE.
OBVESTILO
Z Odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1992 v občini Velenje, je odrejeno, da je treba na okuženem in ogroženem območju občine, cepiti proti steklini vse živali, ki se pasejo.
Okuženo in ogroženo s steklino je področje zahodno od Šoštanja: Šentvid, Zavodnje, Topolšica-Lom, Florjan in Skorno.
Rejci iz teh področij naj prijavijo število pašnih živali na Veterinarsko postajo, Kajuhova 13, Šoštanj, tel. 881-322.
Rejec plača polovico stroškov cepljenja (200,00 SLT).
Veterinarska inšpekcija Občine Velenje
BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
om
Rent a car
Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš ljubljeni
Rudi Britoršek
15. 4. 1923-22. 4. 1992
Od njega smo se poslovili v petek, 24. aprila 1992, na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in sveče.
Zahvala velja tudi g. Mihi Valenciju, pevcem, godbi in gospodu župniku za opravljeni obred.	/
VSI NJEGOVI
Koleda navdušila z jubilejnim nastopom
Se en nepozaben večer
Ob koncu jubilejnega nastopa so koledniki obljubili še nadaljnih 20 let!
V	soboto, 25. aprila, se je ob svoji 20. obletnici delovanja z jubilejnim nastopom predstavila Šaleška folklorna skupina Koleda. Gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so dobri dve uri resnično uživali. Skupaj s plesalci, ki so ob zvokih slovenske narodne glasbe urno sukali pete, so doživeli Slovenijo na svojevrsten in nevsakdanji način.
V	pisanem spletu noš, ki jih je v osmih slovenskih plesih nosilo 30 parov, so navdušeni gledalci spoznavali in prepoznavali značilnosti ljudskega plesnega izročila Zgornje Savinjske in Šaleške doline, Bele Krajine, Gorenjske, Prekmurja, pa Ziljske doline, Notranjske in Rezije. Za konec so člani Kolede prvič odplesali ples iz domačih logov — OGLARJE. Z glasbenima točkama so se vmes predstavili tambura-ši iz Pesja, ki so nepogrešljivi del Šale-
ške folklorne skupine že od njenega nastanka in pa štirje godci z Godčevi-mi vižami.
Iz duhovite kronike Kolede, ki jo je iskrivo prebiral gospod Jože Robida, so gledalci izvedeli skorajda vse, kar se je lepega in pomembnega zgodilo Ko-lednikom v minulih dvajsetih letih. Za svoje izjemne dosežke so ob zaključku sobotnega nastopa prejeli MAROL-TOVO LISTINO.
Najvišje priznanje, ki ga je sploh mogoče dobiti za delo v folklori, pa sta dobila Neva in Mile Trampuš, ki sta se negovanju in ohranjanju ljudske plesne umetnosti posvetila skorajda vse svoje življenje in ves svoj čas. Folklora jima pravzaprav kroji njuno življenje in MAROLTOVA PLAKETA je resnično prišla v prave roke!
th, foto lo
Korošci so veseli ljudje, prav tako njihovi plesi
Zlatoporočenca Štefka in Franc Kac
»Otroci so naju presenetili!«
Zakonca Štefka in Franc Kac iz Šoštanja sta preteklo sredo, 22. aprila, praznovala visok jubilej — 50-letnico skupnega življenja. V vseh teh letih sta doživela mnogo lepega, pa tudi težkih trenutkov ni manjkalo, toda njuna vztrajnost pomagati drug drugemu ju je vedno osrečila.
Štefka je bila rojena 20. decembra 1919 v Šoštanju. V mladosti je delala več različnih del, priučila se je za šiviljo in kuharico, nekaj časa je delala tudi v otroškem vrtcu. Delala je tudi na Prevaljah in v Mariboru, na željo staršev pa se je vrnila v Šoštanj.
Franc je bil rojen 3. novembra 1914 v Črni na Koroškem. Najprej je bil zaposlen v mežiškem rudniku in sicer do leta 1946, pred tem pa je bil med vojno tudi v ujetništvu. Franc je svojo življenjsko sopotnico spoznal na Prevaljah. Po prihodu v Šoštanj seje zaposlil na rudniškem avtoparku in vse do upokojitve vozil avtobus. Bil je tudi prvi predsednik rokometnega kluba Šoštanj, sicer pa je vsa družina Kac s srcem in dušo pri rokometu.
Ko sta zakonca Kac v Šoštanju podedovala hišo, v kateri živita skupaj z obema sinovoma, sta jo najprej povečala. V družini Kac so se rodili trije otroci, dva sinova in hčerka, in danes že pestujeta šest vnukov. Sicer je pri Kacovih vedno živahno, saj Štefka že preko dvajset let pazi na otroke. Tjakaj jih v varstvo vozijo iz raznih krajev, celo iz Topolšice, Zavo-denj in od drugod. Preko petdeset se jih je doslej zvrstilo v Štefkinem varstvu.
Ob obisku sta mi zakonca povedala, da sta zlato poroko zelo le|io proslavila, saj so jima njuni otroci pripravili prijetno presenečenje. Za zdravje pravita, da je še kar, le Francu se občasno poslabša kri, zato mora vsaj enkrat letno v bolnišnico. Sicer pa sta zadovoljna in tudi pomanjkanja ne čutita, čeprav pokojnino prejema le Franc.
Ob praznovanju 50-letnice skupnega življenja naj veljajo tudi naše iskrene čestitke.	B. Mugerle
MODRO BELA KRONIKA
Dve lepi stvari — za zgled
Minulo soboto in nedeljo se je splačalo vsaj nekaj trenutkov obiskati Liubno ob Savinji. Sekcija ljudskih godcev pri tamkajšnjem turističnem društvu, se je izkazala vsaj dvakrat. Že v soboto zvečer so v osnovni šoli odprli privlačno razstavo starih glasbil, lepih del domače slikarke Tončeve Ide in znamenitih »potic«, izdelanih za cvetno nedeljo na Ljubnem.
V nedeljo popoldne pa so ljubitelji narodopisnega izročila in veselih domačih viž uživali v dvorani kulturnega doma na vsakoletnem srečanju ljubenskih ljudskih godcev. Veliko jih je še v tem kraju in njegovi okolici, daleč naokrog so znani in zagodejo za srce in dušo. (jp) Razstava, kakršne zlepa ne vidiš
ZAGORELO V STARI KLASIRNICI
Minulo nedeljo, okoli 12.30 ure, so delavci zasebnega obrtnika podirali objekt stare klasirni-ce. Z avtogenim varjenjem so med drugim rezali kovinske podpornike, pri čemer se je zaradi prisotnosti večje količine vnel premogov prah. Ogenj se je nato hitro razširil na ostrešje objekta, (slika). Požar so pogasili gasilci. Po prvih ocenah ognjeni zublji niso povzročili večje škode.
POSKUS ODVZEMA GOLFA
Presneto srečo je imel 27. aprila ob 3.20 uri zjutraj lastnik golfa H. F. iz Velenja. Srečo zato, ker je stanovalec iz sosednjega bloka opazil nepridiprava, ki je že vlomil v njegovo osebno vozilo. Preden pa ga je ta spravil v pogon, ga je namreč buden občan pregnal. Vse to se je odvijalo na parkirnem prostoru stanovanjskega bloka na Jenkovi 15 v Velenju.
VESPA SPET PRI PRAVEM LASTNIKU
Ta ponedeljek, v zgodnjih jutranjih urah, je V. A. iz Velenja ostal brez svojega motornega kolesa. V bližini lokala Super LI v Velenju si ga je »izposodil« dol-goprstnež. Toda, slednji je pravega lastnika zamenjal le za kratek čas. Pri zbiranju podatkov so velenjski policisti namreč odkrili, da je to storil D. K. iz Velenja. Motorno kolo so mu odvzeli in ga seveda že vrnili oškodovancu.
ni znal povedati, ali so mu jo ukradli ali jo je izubil.
LAHKO DO PLENA
Ce bi bili pošteni, bi gotovo U. F. iz ceste Janka Ulriha v Pesju še danes imel modro kotno bru-silko in električne škarje za rezanje žive meje. Omenjena predmeta je hranil v svoji garaži. Ker pa temu ni tako, dolgoprstnežu v dneh od 14. do 23. aprila skozi nezakljenjena vrata pač ni bilo težko omenjenih predmetov odtujiti.
IZ HIŠE ODNESEL DENAR
Prejšnji torek, preko dneva, je doslej neznani storilec na neznan način vstopil v stanovanjsko hišo, last P. A. iz Raven pri Šoštanju. Iz hiše je odnesel, kaj drugega kot denar — nekaj deviz in tolarjev.
V POTOVALKI JE BILA GARDEROBA
Prejšnji četrtek, od 9. do 19. ure, je pristopil do osebnega avtomobila, zastava 126 P, last Č. I. iz Šempetra nepridiprav. Razbil je trikotno okno, segel v notranjost avtomobila, ga odprl in iz
zadnjega sedeža odnesel poto-valko. Najbrž je pričakoval, da bo našel v njej kaj drugega kot pa je — garderobo. Avtomobil je bil parkiran na parkirnem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici.
»ZVABILI« SO GA ŽVEČILNI
Iz še ne dokončane trgovine na trgu bratov Mravljak v Šoštanju, last T. in D. U. iz Florjana pri Šoštanju, je doslej še neznanec v noči iz 21. na 22. april odnesel večjo količino žvečilne gube.
HUDO TELESNO
POŠKODOVAN
VOZNIK
Prejšnjo soboto, ob 18.50 uri, se je v naselju Topolšica pripetila prometna nezgoda, v kateri se je voznik osebnega avtomobila hudo telesno poškodoval.
Gorazd Stanič (19 let) iz Topolšice je vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja proti staremu bazenu v Topolšici. Ko je pripeljal do odcepa za hotel Vesna, ga
NI IN NI DENARNICE
24. aprila je v večernem času popival po velenjskih lokalih S. O. iz Velenja. Ko je naslednji dan »prišel k sebi«, je ugotovil, da nima denarnice, v kateri je imel večjo vsoto denarja in osebne dokumente. Možem postave
je začelo zanašati po vozišču, trčil je v robnik in vozilo se je obrnilo na streho. Drselo je nato še okrog 20 metrov in obstalo na levem boku. Staniču so pomoč nudili v celjski bolnišnici.