Glasilo Občine Ormož Leto VIII, številka 30, september 2015 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice 23. Mar ¡novan WWW.MARTINOVANJE.SI 8. sejem Koviîo ( ORMOŽ, 6. IN 7. NOVEMBER 20 I 5 PROGI Stran 9: OFAK Stran 7: Obisk Kitajcev Stran 16: Martinovanje Ormoško poletje TIC Ormož Sončni in vroči poletni dnevi so se prevesili v jesenske in poletje bo kmalu postalo le še spomin. Ta članek je zato odlična priložnost, da oživimo spomine letošnjega poletja v Ormožu. Govorimo seveda o festivalu, ki se v poletnih mesecih že tradicionalno odvija v Ormožu — o Ormoškem poletju. Letos je festival trajal od 20. junija pa vse do 1. avgusta, in kot vedno, privabil na grajsko dvorišče nemalo ljudi, ki so si zaželeli popestriti poletne večere ali pa le za nekaj uric odklopiti misli od vsakdanjika. V letošnji festival smo vključili 13 prireditev, ki so pokrivale širok glasbeni nabor od klasike do narodno-zabavne glasbe, koncertov za mlade. Ogledali smo si tudi precej aktualne gledališke predstave, ki so bile, kot se za poletje spodobi, malce lahkotnejše. Pa tudi za najmlajše smo pripravili kar nekaj dogodkov, ki so bili kot zmeraj, zelo dobro obiskani. Rožmarinkin festival, ki smo ga letos pripravili v grajskem parku, je ponovno privabil lepo število otrok, sodelovali so na delavnicah in si ogledali viteške obrti. Na koncu pa je sledila poučna plesna predstava z Ribičem Pepetom. Dober obisk na prireditvah, ki smo jih pripravili, so nam dale polet za priprave na nov festival, za katerega se bomo potrudili, da bo vsaj tako pester in zanimiv kot letošnje leto. < Ko ko komedija Rožmarinkin festival Reporter Milan if ^ # >RMOŠKO POLETJE Nuška Drašček Ribič Pepe Viteške igre 2 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE V Cvetkovcih slovesno odprtje rastlinske čistilne naprave Karolina Putarek Sredi julija je bilo v Cvetkovcih odprtje nove rastlinske čistilne naprave za 700 populacijskih enot; razprostira se na 3300 kvadratnih metrih površine, namenjena pa je prebivalcem Osluševcev in Cvetkovcev. To je pravzaprav tretja rastlinska čistilna naprava v krajih zahodno od Ormoža, saj imajo svojo tudi že v Sodincih (1000 p.e.) in v Mihovcih ter pri Veliki Nedelji (1200 p.e). Vse tri čistilne naprave služijo zmanjšanju obremenitev podtalnih voda s fekalnimi odpadnimi vodami na vodovarstvenem območju, ohranitvi okolja in ohranitvi poseljenosti tega območja Občine Ormož. Vse tri rastlinske čistilne naprave je gradilo Komunalno podjetje Ormož, ki bo v prihodnje tudi upravljalec vseh treh. Razen domačinov, med katerimi je bil tudi predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, sta se odprtja RČN v Cvet-kovcih udeležila tudi župan Občine Ormož Alojz Sok in vodja ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter javnimi površinami v KP ORMOŽ Ludvik Hri-beršek ter svetnika v ormoškem občinskem svetu Valerija Kolenko in Stanko Pignar. Župan Alojz Sok je povedal, da je investicija (vse tri RČN) stala okrog 4,5 milijonov evrov, ki pa jo je v višini od 83 do 85 odstotkov sofinancirala EU. Dokončen obračun pa bo zaključen v naslednjih mesecih. Povedal je tudi, da se je skoraj 60 odstotkov prebivalcev v vaseh Osluševci in Cvetkovci na RČN že priključilo in da je plačilo možno v 12 obrokih. (Naj spomnim: V začetku reševanja problematike odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda na vodovar-stvenem področju naselij Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče, Mihovci pri Veliki Nedelji in Velika Nedelja je bilo sicer sprva predvideno, da se za obravnavana naselja zgradi enoten sistem kanalizacije z eno čistilno napravo. Zaradi tega je bila v taki zasnovi pripravljena tudi projektna dokumentacija z oceno vrednosti izvedbe. Kasneje so se v omenjenih naseljih pojavila nasprotovanja lokalnega prebivalstva, kar je končno pripeljalo do tega, da se je predvideni sistem razdelil na tri sisteme kanalizacije s čistilno napravo, in sicer: eden za Sodince; drugi za naselja Trgovišče, Mihovci pri Veliki Nedelji in Velika Nedelja in tretji, ki pokriva naselji Osluševci in Cvetkovci.) m Zlata Vanja Zelenik s Hajndla Karolina Putarek Med 24 slovenskimi specialnimi športniki, ki so bili od 20. julija do 3. avgusta na Svetovnih poletnih igrah specialne olimpijade v Los Angelesu, je bila tudi 28-letna atletinja Vanja Zelenik s Hajndla, ki je prišla domov s tremi medaljami: z bronasto za tretje mesto v teku na 400 metrov, z bronasto za tretje mesto v štafeti (4 x 100 metrov) in z zlato v teku na 800 metrov. Sicer se je letošnjih svetovnih poletnih iger specialne olimpijade skupaj udeležilo 7000 športnikov, z njimi pa 3000 trenerjev, kar je pomenilo 177 delegacij iz 177 držav. Kako pomembne so glede na razsežnost te igre specialne olimpijade, je tudi dejstvo, da se je otvoritvene svečanosti 25. julija udeležila tudi prva dama Amerike Michelle Oba-ma, prav njej je tudi pripadla čast, da je igre odprla. sovaščanov, prijateljev in znancev, tudi čestitk in solz sreče ni manjkalo, v glavnem pa so ji vsi želeli pokazati, kako ponosni so nanjo in na kolajne, ki jih je upravičeno ponosno nosila okrog vratu. Vanjin uspeh je gotovo tudi uspeh njenih staršev, mame Stanke in očeta Slavka, ki sreče, solz in ponosa nista skrivala. Oče je ponosno priznal, da je Vanjin uspeh tudi uspeh mame in žene Stanke, ki je Vanjo bodrila in se nemalokrat z njo odpravljala na treninge po Hajndlu in okolici in jo z veseljem vozila na treninge k trenerki Andreji Resman in kasneje tudi k ormoškemu maratoncu in predsedniku AK ORMOŽ Iveku Golobu. »Uspeh je bil neizbežen«, je povedala ponosna trenerka Andreja Resman, ki je v Vanji že nekoč videla poseben športni potencial in jo v teku let bodrila, sploh pa v Vanji videla odlično športnico, ki v Los Angelesu mirno lahko zastopa barve naše Slovenci so tekmovali v atletiki, plavanju, kolesarstvu, namiznem tenisu, balinanju in nogometu in so skupaj zbrali kar 26 medalj. Ekipa se je v Slovenijo vrnila v torek, 4. avgusta. Najprej so jim pripravili sprejem v parku Tivoli v Ljubljani, pozneje pa je poseben sprejem zlata Vanja doživela še na domačem Hajndlu. Na poti proti domu jo je dočakala kočija, s katero se je v spremstvu staršev odpeljala na domače dvorišče, kjer jo je dočakala množica sorodnikov, države. Tako Andreja Resman kot Vanjin stric Andrej Pučko pa sta se trudila, da so s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter društva SOŽITJE zbrali dovolj denarja in uspeli pokriti strošek udeležbe na specialni olimpiadi. Vanja pravi, da to še ni konec njene kariere, da bo še trenirala in si prizadevala še naprej. Da je še dovolj mlada, pa sta povedala tudi trenerja Andreja Resman in Ivek Golob. m Vesel teden pri Jakcu Maja Botolin Vaupotič V času od 27. julija do 1. avgusta 2015 je potekal 17. otroški počitniški tabor na RTC Trije kralji. Tabor, ki se ga je udeležilo 27 otrok in štiri spremljevalke, je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ob sodelovanju z RKS OZ Ormož. Tabor so podprli tudi Zdravstveni dom Ormož, Lekarna Ormož in Kmetija Meško iz Velike Nedelje. Okvirni plan dela ostaja vsa leta enak, prilagojen vremenskih razmeram in skupini. Letošnjega so krojili dež, veter in temperature, ki so se spustile do 8 stopinj Celzija. Od pohodov so tako realizirali le večerni pohod do vzletišča zma-jarjev, ogled partizanske bolnice Jesen ter pohod do Črnega jezera. Udeležencem se je v ponedeljek zvečer pridružil lovec Alojz Gostenčnik, ki je s pomočjo številnih nagačenih živali in slikovnega gradiva predstavil živalstvo Pohorja, v torek popoldan pa Marjan Škvorc, ki je za mlade izpeljal že tradicionalen kviz po vzoru Malih sivih celic. Tekom tedna so spremljevalke organizirale različne ustvarjalne delavnice, družabne igre v manjših skupinah, zdravstvenopreven-tivne dejavnosti, če je dopuščalo vreme tudi športne dejavnosti na prostem, če pa ne, pa so prostor za fitnes in bowling. Seveda pa so tudi letos udeleženci sami pripravili kulturni večer, na katerem so predstavili svoje skrite talente - vsekakor je bilo v skupini veliko odličnih pevcev in igralcev. Dobra volja, razigranost in pozitivne misli udeležencev ter gostoljubnost in prijaznost osebja v Hotelu Jakec so pripomogli k temu, da je teden skupnega bivanja na Pohorju kar prehitro minil. m Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 IZ OBČINSKE UPRAVE •J JiiMHK JirA'JM--! r A OBVESTILO Občina Ormož obvešča, da je za torek, 29. septembra 2015, ob 10. uri, v sejni sobi Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (soba 15), razpisana javna dražba za prodajo nepremičnin: 1. Stanovanjska hiša na naslovu Senešci 54, s pripadajočimi zemljišči, za izklicno ceno 33.286,00 EUR. 2. Dotrajana stanovanjska hiša na naslovu Podgorci 124, za izklicno ceno 4.700,00 EUR. 3. Stanovanje v dotrajani stanovanjski hiši na naslovu Cerovec Stanka Vraza 32, za izklicno ceno 6.700,00 EUR. 4. Stavbni zemljišči ter pripadajoča kmetijska zemljišča v k.o. Runeč, za izklicno ceno 10.615,00 EUR. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin. Te se glede na vrsto nepremičnine zaračunajo kupcu. Besedilo javne dražbe je objavljeno na spletni strani Občine Ormož (www.ormoz.si) ter na občinski oglasni deski, pa tudi na oglasnih deskah na sedežih vseh Krajevnih skupnosti. Uvodnik Pozdravljene, drage bralke in bralci, spet se vam oglašam iz uredništva Ormoških novic. Poletje je švignilo mimo nas, kot bi trenil in že je pri nas vesela jesen. Letošnje poletje nas je obdarilo z ogromno sonca in visokimi temperaturami, ki smo jih premagovali v debeli senci s hladno pijačo in z druženji. Otroci so se naužili kopanja in brezskbnih poletnih počitniških dni, sedaj pa je tu že šola s svojimi obveznostmi. Pred nami so trgatve in pospravljanje jesenskih pridelkov, za katere smo pridno skrbeli skozi leto. Drevesa so lepo obložena s sadjem, pa tudi njive so polne pridelkov. Klopotci že veselo odganjajo ptice, da ne bi naredile škode v naših vinogradih. V tej številki novic pa preberite nekaj prispevkov iz naših šol in vrtcev, ki tudi v času počitnic niso čisto mirovali. Napisali smo nekaj tudi o obnovljeni Košarkini hiši na Kogu, ponosni smo na zlato športnico Vanjo Zelenik, ki se je udeležila specialne olimpijade v Los Angelesu; Ormož pa so obiskali Kitajci, ki so bili navdušeni nad našimi lepotami in vini. V Cvetkovcih je bilo odprtje rastlinske čistilne naprave, upokojenci so imeli veliko dela z raznovrstnimi srečanji in druženji, kar so lepo opisali v prispevku. Kljub temu da prihaja jesen in z njo obilo dela, si le vzemite malo časa in prelistajte in preberite naše Novice. Želim vam lepo in prijetno jesen, kmalu se vam spet oglasim. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2015. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz. si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 7.12.2015. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. OBVESTILO: spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Ormož (OPN) Občina Ormož je leta 2013 sprejela Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož (Uradni ve-stnik Občine Ormož, št. 4/2013, 10/2013), ki je temeljni akt urejanja prostora v občini in določa tudi namensko rabo zemljišč. Od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (OPN) je podanih nekaj deset pobud za spremembe, pri pregledu OPN pa je bilo ugotovljenih tudi veliko neskladij med namensko in dejansko rabo zemljišč, zato se je Občina Ormož odločila začeti postopek sprememb in dopolnitev OPN. V prvi fazi priprave želimo pridobiti odziv občanov, zato vas pozivamo, da pogledate namensko rabo zemljišč v OPN, ki je javno dostopen na spletni strani www.geoprostor.net/PisoPortal/ (PISO) in Občini Ormož. (Navodilo za uporabo navedene spletne strani: Na strani izberete Ormož, kliknete na gumb 'Vstopi v PISO javni', opravite brezplačno registracijo in vpišete geslo ali vstopite brez prijave. Na levi strani zaslona izberete katastrsko občino in številko parcele ter izberete tematski sklop Občinski prostorski načrt (OPN) - namenska raba). V primeru, da boste podali pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta Občine Ormož, natančno izpolnite obrazec 'Pobuda za spremembo občinskega prostorskega načrta Občine Ormož (OPN)', ki ga najdete na spletni strani www.ormoz.si (vloge na področju okolja in prostora). Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju morajo biti predlogi obrazloženi in dokumentirani. Pri tem vas opozarjamo, da v pobudi navedete vrsto objekta, ki ga želite graditi in njegovo velikosti (dimenzije), saj je od tega odvisna določitev velikosti stavbne parcele. Priložiti je treba tudi grafični del (natisnete ga lahko s portala PISO), na katerem označite spremembo in predlagani položaj objektov. V primeru, da vaši objekti stojijo na kmetijskem zemljišču in bi radi ažu-rirali namensko rabo z dejanskim stanjem, je treba pobudi za spremembo priložiti kopijo dovoljenja, na osnovi katerega je bil zgrajen objekt (gradbeno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje, priglasitev del, lokacijska dokumentacija,.); če pa je bil objekt zgrajen pred 31.12.1967, pa potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov. Ta dokument lahko pridobite na Upravni enoti Ormož, če boste dokazali, da je bil objekt zgrajen pred 31.12.1967, da je v uporabi, da se mu ni spremenila namembnost in da je na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru. Pobude za spremembo občinskega prostorskega načrta Občine Ormož (OPN) sprejemamo do 31.12.2015. Opozarjamo vas, da nekatere pobude verjetno ne bodo sprejete, vsekakor pa imajo več možnosti tiste, ki bodo podkrepljene s temeljito obrazložitvijo. Dodatne informacije dobite na Občini Ormož (Boštjan Najžar), telefon (02) 74 15 324 ali bostjan.najzar@ormoz.si Občinska uprava •* Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 :_Ormožke novice IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Gusarsko poletje v Vrtcu Ormož vzg. Petra Trstenjak in Marija Krajnc Letos je bilo prav posebno vroče poletje, zato smo izkoristili prav vsak dan za poletne dogodivščine. Otroci, od najmlajšega do najstarejšega, so čo-fotali v vodi in se igrali v peskovniku. Ko pa nam je postalo prevroče, smo se umaknili v primerno ohlajene prostore vrtca, kjer so otroci skozi igro spoznavali daljne dežele ob morjih s pomočjo pripovedovanja otrok s potovanj, razglednic, knjig in s pomočjo gusarja Bertija. Gusar Berti je živel na obali jezera v hišici, ki si jo je postavil sam. Ladje ni imel več, saj je bil že v upokojen. Skozi zgodbo smo ga pobliže spoznali in se seznanili z njegovim prijateljem Lukcem, ki je gusarja naučil plavati. Pripravili smo skrinjo, v katero smo spravljali zaklad, ki smo ga prinašali od doma in na koncu zamenjali za sladoled. Izdelali smo slike, ladjo, gusarske zastave, gusarske klobuke in okrasili igralnice in hodnike. Ob harmoniki smo peli pesmi in zraven gibalno ustvarjali. < Poletni utrinki iz Vrtca Velika Nedelja Davorina Vajd etošnjih počitnicah smo se skupaj z otroki dogovorili o temi za naše dejavnosti. Tako je prišla od otrok ideja, izvedeti čim več zanimivosti o soncu in vodi. Otroci, ki so vrtec obiskovali v juliju, so raziskovali vodo; preizkušali so različne predmete, ki plavajo, ali pa se potopijo. Iz papirja so gubali čolničke ter jih preizkušali, ali plavajo na vodi, in koliko časa plavajo. Prav tako so si iz stiropora izdelali plovilo in ga preizkušali, ali plava. Spoznavali pa so tudi življenje v morju. V avgustu pa smo z otroki raziskovali naše osončje. Najprej smo začeli raziskovati v knjigah, kjer smo izvedeli veliko zanimivega: da je sonce zvezda, da je naš planet tretji po vrsti oddaljen od sonca, koliko planetov je v osončju, kako se imenujejo ostali planeti, da je najbolj oddaljen planet Pluton. Preko videoposnetka so si otroci ogledali osončje. Tako so ga lahko tudi z voščenimi barvami naslikali. Ob tem so si pridobivali veščino kroženja z voščenko po listu. Na prostem smo izkoristili sončno vreme in spoznavali senco, jo obrisali in nastala je prav zanimiva slika. Ob tem so se otroci prepoznavali po obrisih. V igralnici pa smo s pomočjo svetilke izdelali profil obraza, nastala je SENČNA SLIKA. Ker pa je bilo vreme tudi deževno, smo to uporabili tako, da smo spoznali, kako nastajajo dež, mavrica in drugi vremenski pojavi. Ob slikanju mavrice so otroci spoznavali tudi angleške besede barv, ki jih ima mavrica. Veliko pa je bilo tudi igre s peskom, z vodo, žogami, dežniki in drugimi zanimivimi pripomočki. Ob vsem tem pa smo še veliko peli, plesali in uživali v senci. Ko je bilo preveč vroče, smo si pripravili limonado in čaj iz melise, ki je bil prav osvežilen, saj je dišal po limoni. IT3r w„.\ Ob vseh teh zanimivih dejavnostih pa nismo pozabili na naš novi vrtec, ko smo vsak dan opazovali, kaj se pri gradnji novega dogaja. ^ Utrinki počitniških dejavnosti vzg. Majda Ozmec in Ana Valenko V času počitnic, ko je manj otrok, se skupine združijo. V Vrtcu Podgorci sta bili v mesecu juliju in avgustu dve skupini. Povprečno je v vrtec hodilo od 20 do 30 otrok. V teh poletnih mesecih smo pripravile različne dejavnosti na temo »KO IGRAČE ZAŽIVIJO«. Otroci so si izbrali igre z vodo, se kopali, igrali v peskovniku, na igralih, se vozili s skiroji, pridobivali spretnosti z žogo, poslušali zgodbice. Letošnje poletje pa smo si izdelali skupaj z otroki tudi ČUTNO POT, ki je bila za otroke nekaj posebnega. Ob igri smo uporabljali čutila - oči, roke, noge. Na področju matematike smo utrjevali znanje o velikosti, barvah, oblikah, debelini in položaju. Na področju gibanja smo krepili fino motoriko in spoznavali različne materiale (veliki in majhni kamni, koruza, kaša, riž, pšenica). Krepili smo stopalne mišice. Otroci so o tem povedali: -meni najbolj paše tu v kaši..., -meni je bilo najbolj všeč v koruzi, delala mi je masažo., -meni je najbolj všeč v rižu, zato ker me je »čigalo«...., - meni je bilo všeč na malih kamnih, ker so me pikali., - všeč mi je bilo v rižu, ki me pika, in mi to paše., - lepo mi je na koruzi, ker me ne pika. < V šest osnovnih šol v Občini Ormož se je 1. septembra odpravilo 996 šolarjev Karolina Putarek Na Osnovni šoli Ormož imajo v šolskem letu 2015/2016 370 šolarjev. Od tega jih je 41 v prvem, 40 pa v devetem. V Ivanjkovcih imajo 150 osnovnošolcev. Prvošolcev je 20, deveti razred pa zaključuje 12 šolarjev. Osnovno šolo Miklavž pri Ormožu letos obiskuje 156 šolarjev. Od tega jih je 34 v podružnični šoli na Kogu. Skupaj imajo 25 prvošolcev, 5 na Kogu in 20 pri Miklavžu. Osnovno šolo pa zaključuje 22 šolarjev. Pri Veliki Nedelji imajo v novem šolskem letu 294 osnovnošolcev. Od tega jih je 74 v podružnični šoli v Podgorcih. V Podgorcih je šolski prag danes prvič prestopilo 19 otrok, pri Veliki Nedelji pa 20. Deveti razred končuje 35 otrok. Osnovna šola »Stanka Vraza«, ki je namenjena šolarjem s posebnimi potrebami, v novem šolskem letu šteje 26 učencev. Letos so medse sprejeli tudi enega novinca. V Gimnaziji v Ormožu bo letos skupaj 131 dijakov. V prvi letnik gimnazijskega programa je vpisanih 23 dijakov, v prvi letnik smeri predšolske vzgoje pa 12. Sicer pa imajo na ormoški gimnaziji v šolskem letu 2015/2016 30 maturantov. < Prvi šolski dan v podružnični šoli v Podgorcih. Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Ormoške novice 5 Učilnica sodobne šole je lahko tudi na prostem Tina Zadravec Zdi se, da je današnja mladina na milost in nemilost vržena v poplavo informacijske zasičenosti, tako v šoli kot doma. Računalniška in ostala tehnologija namreč omogoča, da lahko do informacije pridejo v trenutku in pravzaprav kjer koli. Prav zato se mi kot učiteljici zdi, da mora današnja šola nujno začeti svoje poslanstvo izvajati poudarjeno pri vzgoji, saj je izobraževanje pridobilo popolnoma drugačno vlogo, kot jo je imelo nekoč, ko je bil učitelj s svojo avtoriteto še glavni vir znanja za učeče se nadebu-dneže. Danes je klena avtoriteta že težko željena redkost, saj se mora učitelj zahtevnim uporabnikom prilagajati v smislu vsevednega usmerjevalca in predvsem vzgojitelja, ki lahko svoje poslanstvo uspešno opravlja le s podporo tudi vedno zahtevnejših staršev. » Učenci OŠ Ormož so bili navdušeni nad prikazom gimnastike na konju - voltižiranja v KK Zaton.« Prav zato je ponuditi izbirne vsebine v obliki krožkov z izpeto in neatraktivno vsebino zgolj neposrečen poskus animi-ranja učencev, pa vendar vidim prav v izbirnih vsebinah veliko priložnost, da si učitelj, ki želi ob okornem in pogosto zastarelo zasnovanem učnem načrtu ponudi učencem kaj več, »da duška«. Ali je pri tem uspešen, pa bodo brez dlake na jeziku, kot pač so, povedali učenci sami. Ker sem osebno globoko prepričana o tem, da strpne in sočutne posameznike vzgajamo že v rosnih otroških letih si močno želim tovrstne vzgojne vsebine vnesti v šole in tudi vrtce, toda učni načrt je pri tem grobo omejen in ne dopušča pretiranih možnosti. Sama sem tako predlani na OŠ Ormož ob iskreni podpori ravnateljice Majde Podplatnik Kur-pes uvedla živalovarstveni krožek in ga v šolskem letu 2013/2014 ponudila učencem od 4. do 9. razreda. Neverjeten odziv prijavljenih (kar 78 jih je bilo s šole s približno 360 otroki) sem najprej pripisovala začetni navdušenosti in novosti, ki je učence primamila že z naslovom, toda za mano je uspešno zaključeno že drugo šolsko leto, v katerem se je h krožku prijavilo kar 88 otrok. Sploh učenci druge triade so pokazali izjemno navdušenost in srčno angažiranost za spoznavanje vsebin s področja živalovarstva, predvsem pa tudi aktivnega sodelovanja pri reševanju problematike zavrženih, mučenih, zapostavljenih živali. To, kar prepričuje teorija, se je dejansko pokazalo - otroci so sočutni do vseh bitij, so odkriti, topli, nežni, pripravljeni pomagati, od nas odraslih pa je seveda odvisno, ali to spodbujamo ali pa v kali zatremo. Zaradi velikega števila navdušenih otrok je bilo krožek nekoliko težje strpati v urnik šole, zato smo se znašli tako, da smo izvajali številne delavnice in srečanja tudi med počitnicami in ob sobotah. Naše delo so oplemenitili prostovoljci in številna društva. Ljubljanski Ambasadorji nasmeha so nam že tretjič prikazali, kako zdravilna je naveza človek-žival (tokrat z delavnico bralnih uric s psom), ormoško društvo za zaščito živali PAW nas je povabilo k sodelovanju na dveh dobrodelnih prireditvah v domačem kraju, decembra pa smo skupaj z njimi izvedli tudi dobrodelno stojnico za živali pred ormoškim Sparom. V jesenskih počitnicah smo se povezali z Vrtcem Ormož in v čudovitem sodelovalnem učenju so naši učenci predstavljali svoje hišne ljubljenčke mlajšim vrstnikom iz vrtca. Prikaz šolanja psa in predstavitev pasme aljaški malamut je prijazno izvedla ormoška kinologinja Petra Pleh. Vsebin je nešteto, prav toliko pa tudi zanimivih načinov, kako jih približati mladim, da bodo razvili pozitiven odnos do žive narave in postali čuteči poznavalci potreb tistih, ki ne znajo govoriti. Rada bi se še posebej zahvalila čudovitemu Društvu za zaščito živali Pomurja s čudovitimi prostovoljci, saj so nam neizmerno obogatili krožek, nam prostovoljno ponudili predavanje za učence in ga prišli že trikrat izvajat, vsakič podarili goro oza-veščevalnega gradiva, šoli podarili tudi dve ptičji krmilnici in nam ves čas nudili izjemno moralno podporo. Gre za izjemno društvo z veliko vizijo, to pa je vključiti živalovarstvene vsebine v šole. Oni so ves čas verjeli v delo krožka in si še naprej prizadevajo čim več šol tako ali drugače povezati s temi vsebinami. Skupaj verjamemo, da šola prihodnosti mora vključevati tudi vzgojne vsebine, kot so tovrstni krožki, saj spodbujajo mladino v empatijo do vsega, s čimer delimo ta dragoceni planet, nenazadnje pa je to tudi krasna vzgoja za strpnost do sočloveka, saj pomagati živalim pomeni tudi biti z roko v roki s sočlovekom. »Članica DZŽ Pomurja Ana Žnidarič učencem predava v naravi.« Konec šolskega leta smo, zahvaljujoč sponzorskim sredstvom CARRERE OP-TYL PROIZVODNJA OČAL, D.O.O. ORMOŽ, že lani vse krožkarje odpeljali na ekskurzijo v mariborsko zavetišče za živali, letos pa smo s sponzorskimi sredstvi omenjenega podjetja omogočili prevoz 80 otrok na ekskurzijo v prekmurski Konjeniški klub ZATON v Petanjcih. Spoznali smo gimnastiko na konju, s katero Katja Števanec in Boris Mikolič v slovenskem konjeniškem prostoru orjeta ledino. Delata z nadebudnimi predšolskimi in osnovnošolskimi otroki, ki si volti-žiranja, kot se športna panoga sicer imenuje, zelo želijo. S Katjo in Borisom ter s članico DZŽ Pomurja Ano Žnidarič smo ugotavljali, da imamo veliko skupnega -zavedamo se, da na mladih svet stoji in da bi narava s svojo floro in favno morala biti osnovna učilnica naših zanamcev. Le tako nas za usodo našega planeta ne bi bilo treba skrbeti. ^ Gimnazija Ormož: 100-odstoten uspeh na maturi Tanja Galun Založnik, prof. Med dijaki, ki se veselijo svojih rezultatov spomladanskega roka splošne mature, so tudi dijaki Gimnazije Ormož, saj so jo opravili vsi. K splošni maturi je pristopilo 21 dijakov letošnje generacije in ena dijakinja iz univerzitetne programe. Ravnateljica Gimnazije Ormož gospa Blanka Erhartič je dijakom in kolektivu čestitala ob uspehu in poudarila, kako ponosna je na ta dosežek dijakov. Matu-ritetna spričevala jim je svečano podelila v Beli dvorani grajske pristave, kjer jih je lanske. Najuspešnejši so bili na področju družboslovja (zgodovina, sociologija in geografija) in informatike. Večina dijakov misli, da se bo uspešno vpisala na izbrane sprejel tudi župan Občine Ormož gospod Alojz Sok. Čestital jim je k uspehu in podelil knjižne nagrade in sezonsko vstopnico za letno kopališče v Ormožu. < Po jutru se dan pozna Ormoški knjižničarji V letošnjo jesen stopa ormoška knjižnica aktivno, in sicer telesno aktivno! 22. oktobra nas bo obiskal in nagovoril dr. Grishin Nikolay, ustanovitelj in idejni vodja projekta Šola zdravja v Sloveniji. Kot zdravnik je opazil, da zgolj pisanje receptov ni rešitev za izboljšanje zdravja človeka. Ljudje se premalo gibajo, nezdravo prehranjujejo in imajo slabe življenjske navade. Zato je več let razmišljal, kako pomagati preprostemu človeku. Imamo avtošole, glasbene šole, likovne šole, razne strokovne šole, nimamo pa šole za osnovno izobraževanje o zdravju. Zato je leta 2006 organiziral v Celju prvo skupino Šole zdravja. Danes v Sloveniji deluje že 50 skupin, pridobili pa so si tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Sofinancira pa jih Ministrstvo za zdravje. »Počutim se mlajšo, gibčnejšo in zopet vidim sončni vzhod ...« Osnovna aktivnost društva Šola zdravja je jutranja telovadba na prostem. Vsak dan (razen nedelje in praznikov) se zbirajo ob 7.30 v vseh letnih časih, v bližini bivanja posameznika, zunaj na prostem. Vaje so preproste in niso težke, primerne so za vsakogar, vodijo pa jih usposobljeni prostovoljci. Gre za sklepne vaje, ki jih je sestavil dr. Nikolay Grishin, in se imenujejo »1000 gibov«. Vse vaje se izvajajo stoje. V 30 minutah se razgibajo vsi sklepi telesa in vse mišične skupine. Začne se pri dlaneh, konča pa pri podplatih. S tem se ohranjajo funkcionalne sposobnosti, dosežejo se boljša gibljivost, okretnost telesa ter ravnovesje. Gre za odličen primer, kako se lahko skupnost samoorganizira in ljudem omogoči postopne spremembe v življenjskem slogu, kar pomeni več gibanja, druženja in prijetnega preživljanja prostega časa, posledično pa tudi boljše zdravje. Programa se lahko udeleži vsakdo, ne glede na družbenoekonomski položaj, spol in starost. Šola zdravja pomaga širiti zavedanje, da za ohranjanje zdravja ni potrebna intenzivna in naporna vadba, pač pa redna vsakodnevna telesna dejavnost v krogu znancev in prijateljev, ki pripomore tudi k izgradnji spodbudne socialne mreže in opore posamezniku. Jutranjo telovadbo si prizadevajo pripeljati v vsak kraj po Sloveniji. To jesen prihajajo tudi v Ormož, natančneje, v ormoško knjižnico. Dvorišče s pokrito teraso nudi idealen prostor za razgibavanje, druženje in aktiven vstop v nov dan. Po telovadbi, ob 8. uri, ko se odpro še vrata knjižnice pa se lahko druženje nadaljuje ob kavnem napitku, prebiranju dnevnega časopisja ali brskanju za dobrimi knjigami po knjižnih policah. Vsak trenutek je lahko nov začetek je naslov knjige dr. Nikolaya Grishina, s katero vas vabimo, da se nam pridružite na njegovem predavanju. Ta jesen pa naj bo za vse nas prelomna, da naredimo nekaj za ohranjanje svojega zdravja, krepkost telesa in iskrivost uma! ^ Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 ï_Ormoške novice ZGODILO SE JE 40 balonov za 40 let Vrtca Miklavž pri Ormožu Karolina Putarek V športni dvorani Osnovne šole Miklavž pri Ormožu je bila konec junija velika slovesnost ob 40-letnici tamkajšnjega vrtca in 51. krajevnem prazniku. Vrtec je v Miklavžu pri Ormožu sicer deloval že pet let prej, 40 let pa mineva od 22. junija, ko je dobil svojo zgradbo. O prehojeni poti vrtca je uvodoma spregovoril ravnatelj osnovne šole Vlado Hebar (vrtec namreč spada pod okrilje OŠ Miklavž pri Ormožu), nato pa so zbrane pozdravili še Fanika Fras Bero iz enote Zavoda za šolstvo Maribor, podžupan Občine Ormož Mirko Novak in predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak. Na slovesnosti so predstavili tudi rezultate natečaja za ime in logotip vrtca. Komisija se je odločila za predlog Špele Polanec, učenke 3.razre-da, tako se bo vrtec v Miklavžu pri Ormožu imenoval Kockice. Po bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili otroci iz vrtca z vzgojiteljicami in osnovnošolci, je bila še podelitev priznanj. Posebno priznanje so prejele strokovne delavke v vrtcu Marija Krajnc, Hilda Plohl in Renata Šimunič. Sicer pa sta posebno priznanje KS Miklavž pri Ormožu prejela tudi Anton Kocjan, kot požrtvovalen gasilec PGD Hermanci, in Bojana Vrb-njak kot aktivna gasilska operativka v domačem gasilskem društvu. Bronasto plaketo KS pa je letos prejel mag.Dejan Jurkovič, kot dolgoletni požrtvovalen gasilec in aktivist; srebrno plaketo je prejelo ŠD MLADOST ob svoji 20-letnici delovanja, zlato pa vrtec ob visokem jubileju. Priznanja je sokrajanom podelil predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Tr-stenjak. < Praznično leto za gasilce na Ormoškem Tatjana Mohorko V Ormožu je bil v soboto, 18. julija, velik gasilski praznik ob 44. dnevu gasilcev GZ Ormož in 60-letnici GZ Ormož združen z gasilsko parado v središču mesta, na Kerenčiče-vem trgu in s svečano predajo novega gasilskega vozila. Slovesnosti so se med drugim udeležili Franci Petek, poveljnik GZS, Zvonko Glažar, podpoveljnik GZS, predsednik sveta Podravske regije mag. Janez Merc, podžupan Občine Ormož in državni svetnik Branko Šumenjak in Dragomir Murko, vodja ptujske izpostave URSZR. Že teden dni pred osrednjo slovesnostjo je ormoški župan Alojz Sok v avli Občine Ormož odprl priložnostno razstavo, na kateri je priznani zbiratelj, predsednik komisije za zgodovino in kulturno dejavnost v GZ Ormož Mirko Fekonja, z gasilci predstavil vse dosedanje predsednike in poveljnike gasilske zveze, odlikovanja in značke, izdane v šestih desetletjih; posebno mesto na razstavi pa je bilo posvečeno lanskemu državnemu gasilskemu tekmovanju. V okviru praznovanja so izpeljali tudi 7. operativne igre GZ Ormož, prehodni pokal pa so v trajno last prejeli gasilci PGD Ormož. Ob pomembnem jubileju so se gasilci na Ormoškem s ponosom spomnili ustanovnega občnega zbora in 4. septembra 1955. leta, ko je bila tudi uradno registrirana Občinska gasilska zveza Ormož. Posebej so poudarili, da ima gasilstvo na Ormoškem bistveno daljšo tradicijo kot delovanje GZ Ormož, saj bo najstarejše Gasilsko društvo Ormož prihodnje leto praznovalo že častitljivih 130 let, v letošnjem letu pa sta jubilejnih 120 let že proslavili PGD Velika Nedelja in PGD Trgovišče. GZ Ormož danes V GZ Ormož je danes vključenih devet društev: PGD Bresnica, PGD Cvetkovci, PGD Hardek, PGD Hermanci, PGD Ivanjkovci, PGD Klju-čarovci pri Ormožu, PGD Loperšice, PGD Miklavž pri Ormožu, PGD Ormož, PGD Podgorci, PGD Senešci, PGD Trgovišče, PGD Velika Nedelja, PGD Vitan Kog in PGD Žerovinci. V Podravski regiji so po velikosti druga največja gasilska zveza, sicer pa GZ Ormož šteje 2063 članov, od tega je 674 članic in 1389 članov, vključno z mladino in veterani je skupno evidentiranih operativnih članov 409. Mag. Dejan Jurkovič, predsednik GZ Ormož, je ob jubileju povedal: »Na nivoju države smo si slovenski gasilci s svojo Ormoški gasilci so v družbi ormoškega župana Alojza Soka z odprtjem priložnostne razstave o gasilstvu začeli letošnje praznovanje. Ob dnevu gasilcev GZ Ormož in ob 60-letnici GZ Ormož so v središču Ormoža v gasilski paradi simbolično prikazali organiziranost in opremljenost gasilcev za požarno varnost. Sodelovalo je 170 gasilcev, v ešalonu tehnike so predstavili 21 vozil. organiziranostjo, odzivnostjo, enotnostjo in humanitarnostjo dvignili že tako velik ugled. Z vso odgovornostjo pa lahko zatrdim, da smo temu vseslovenskemu trendu sledili tudi gasilci GZ Ormož in veliko prispevali. V tem letu smo največ časa namenili aktivnostim pri gradnji regijskega gasilskega vadbenega centra. Zemljišče za vadbeni center smo kupili v jeseni 2014, v decembru je bil sprejet sklep na svetu Podravske regije, da se bo na našem zemljišču zgradil vadbeni center za Podravsko regijo. Doslej smo že izdelali projektno dokumentacijo in podali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pričakujemo ga v prvi polovici avgusta. Tudi za našo prihodnost imamo v GZ Ormož jasne cilje in med temi je prav gotovo čimprejšnja postavitev in predaja regijskega centra.« PODELJENA PRILOŽNOSTNA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA V Ormožu so na osrednji gasilski slovesnosti podelili velik paket priznanj in odlikovanj posameznikom, organizacijam in ustanovam. Že po tradiciji so ob dnevu gasilcev podelili priznanja za najlepše urejene domove v GZ Ormož in priznanje za 3. mesto je prejelo PGD Podgorci, za 2. mesto PGD Loperšice in za 1. mesto PGD Miklavž pri Ormožu. Priznanja gasilske zveze I., II. in III. stopnje so na Ormoškem že podelili na občnih zborih društev, na osrednji slovesnosti pa so podelili tudi priložnostna odlikovanja vse članom organov GZ Ormož, vsem bivšim predsednikom in poveljnikom GZ Ormož, posebno odlikovanje pa je prejel Franc Rajh, edini še živeči ustanovni član GZ Ormož. Posebna odlikovanja GZ Ormož sta predsednik in poveljnik zveze Dejan Jurkovič in Tonček Lisjak podelila poveljniku GZS Franciju Petku, podpoveljniku GZS Zvonku Glažarju, poveljniku CZ za Po-dravje in predsedniku GZ Majšperk Dragomiiju Murku, Miroslavu Kosi-ju, PGD Hardek, in Rajku Košiču, PGD Ormož. Na slovesnosti so bile podeljene tudi pla-menice in odlikovanja GZS, vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Ptuj Dragomir Murko pa je GZ Ormož podelil zlati znak Civilne zaščite. Foto: Bojan Skok, Marko Hržič Poveljniško vozilo PV1 je nova, skupna pridobitev GZ Ormož in PGD Ormož. KRSTILI NOVO POVELJNIŠKO VOZILO Na julijskem svečanem dogodku so Or-možani v uporabo predali tudi novo gasilsko vozilo PV1, znamke Nissan x-trail, ki sta ga skupaj nabavili Gasilska zveza Ormož in PGD Ormož. Vozilo je z nadgradnjo stalo dobrih 37 tisoč evrov, od tega je Občina Ormož vozilo sofinancirala v vrednosti 22 tisoč evrov. Ključe novega vozila je poveljniku zveze Tončku Lisjaku predal ormoški podžupan in državni svetnik Branko Šumenjak, slovesen blagoslov vozila pa je opravil ormoški župnik Drago Avsenak. Ob tej priložnosti je zaigral Pihalni orkester Ormož, zapele pa so pevke Ženskega gasilskega pevskega zbora GZ Ormož in mlade pevke ob spremljavi harmonikarja. a Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 ZGODILO SE JE 9 Ormoške novice_7 x^/ = Medobčinsko društvo invalidov ORMOŽ praznuje 40 let delovanja Karolina Putarek Z veliko slovesnostjo in družabnim srečanjem, ki je potekalo v gostišču Pri Marti v Cvetkovcih, so člani medobčinskega društva invalidov konec junija počastili 40 let delovanja. Okrog sto petdeset zbranih je najprej pozdravila predsednica MDI ORMOŽ Sonja Ivanuša in spregovorila o prehojeni poti in o današnjih aktivnostih društva, ki deluje na območjih Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. DI ORMOŽ je bilo ustanovljeno leta 1975 na pobudo Mirana Krajnca, ki še danes ostaja častni predsednik društva. Društvo za prelomnico v svojem delovanju šteje leto 2003, ko so se preselili v svoje lastne prostore v zgradbi na Ptujski cesti 8. V štiridesetih letih je društvu predsedovalo pet predsednikov: Razen Mirana Krajnca so svoj posebni pečat v delovanju društva pustili še Štefan Kostel, Jože Pirc, Josip Potočnjak in danes Sonja Ivanuša. Na slovesnosti konec junija so bili prisotni tudi: župan Občine Ormož Alojz Sok, župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) Drago Novak, ki so društvu za uspešnih 40 let tudi čestitali in jim namenili vrsto vzpodbudnih besed. Drago Novak, predsednik ZDISA, pa je društvu ob jubileju za prizadevno in uspešno 40-letno delo pri uresničevanju in izvajanju pravic invalidov ter razvoju in krepitvi medsebojnih humanih odnosov predal priznanje ZDISA, kar ormoškemu društvu pomeni posebno vzpodbudo in tudi obvezo, da bodo dobro delali tudi v prihodnje. »Invalidnost je nekaj, kar v trenutku lahko prizadene vsakega izmed nas, in to v času, ko človek najmanj misli in pričakuje, da se mu to lahko zgodi. Žal se tega velikokrat zavemo, ko je prepozno. Šele ko človek postane invalidno prizadet, Foto: Karolina Putar začne razmišljati, kako velik dar je zdravje in kako je zdravje pomembno za lepo in srečno življenje...«, je v svojem govoru povedal župan Alojz Sok in dodal, »... a, ko se invalidnost zgodi, je treba pomagati! Neka družba je namreč toliko demokratična, kolikor v svoji sredini poskrbi za ljudi, ki so iz takšnega ali drugačnega razloga prizadeti in jim zdravje ni naklonjeno. Treba se je truditi tudi v prihodnje, da bo raven doseženega (invalidom prijazna infrastruktura) ostala na primerni ravni. Predvsem pa je treba izboljšati položaj invalidov na področju zaposlovanja invalidnih oseb. Na tem področju bi morala naša država, in vsi skupaj, več narediti.« Na slovesnosti sta predsednica Sonja Iva-nuša in častni predsednik Miran Krajnc najprizadevnejšim članom podelila priznanja, občinam in nekaterim društvom pa zahvale za sodelovanje. Podelili so tudi dva naziva častnih članov, ki sta ju prejela Franček Vrečar in Jože Pirc. Oba sta ob tej priložnosti dobila tudi priznanji ZDI-SA, ki jima ju je izročil predsednik ZDI-SA Drago Novak. V kulturnem programu so nastopili skupina Porini pa počini in skupina ljudskih pevcev KD »Anton Tr-stenjak« Hum ter pesnik Ciril Hojnik. m Drago Kukovec iz Ormoža naj prostovoljec 2014 Karolina Putarek Konec junija je na Brdu pri Kranju pod okriljem Mladinskega sveta Slovenije in pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja potekala slavnostna podelitev priznanj naj prostovoljec 2014. Na predlog Društva Sožitje Ormož je priznanje naj prostovoljec 2014 prejel tudi Drago Kukovec iz Ormoža. Draga Kukovca verjetno v Ormožu vsi dobro poznamo. Zaposlen je v podjetju Carrera Optyl in ga pogosto srečujemo kot spremljevalca hčerki Nini, ki boleha za cerebralno paralizo. Družina je že leta včlanjena v društvo Sožitje. Tako kot hčerka Nina se tudi ati Drago in mama Violeta rada udeležujeta vseh aktivnosti, ki jih organizira društvo. Drago pa se je v društvu kmalu angažiral tudi kot aktiven član, ki rad pomaga pri vseh dejavnostih in se z veseljem druži s hčerkinimi prijatelji. »Dela v društvu je kar veliko, če imaš to delo rad, pa ni nič pretežko«, rad pove Drago, ki si neštetokrat v službi vzame dopust, da lahko v društvu nemoteno pomaga. V letu 2014 je v Belgiji potekala Specialna olimpijada in Drago Kukovec je bil kot prostovoljec aktivno vključen v ta projekt. Udeleževal se je sestankov, treniral s tekmovalci iz društva, bil trener za atletiko slovenske reprezentance. V Belgiji je bil zadolžen za atletsko ekipo in bil od jutra do večera s tekmovalci, jih bodril, jim bil ata in mama, predvsem pa velik prijatelj. Pred odhodom v Belgijo je organiziral treninge, priprave in se udeležil dvodnevnih priprav v Mariboru. Njegova samoiniciativnost se je pokazala pri iskanju sponzorjev. Tako je pisal prošnje za do-natorstvo na Občino, v podjetje Carrera Optyl, Zavod Dornava, Jeruzalem Ormož tako pridobil finančna sredstva in darila za gostitelje. Pri pripravah pa ni pokazal samo velike mere samoiniciativnosti, pač pa tudi disciplino, ki jo je hitro privzgojil svojim varovancem. Predvsem pa mu gre zahvala, da je tekmovalcem znal vlivati pogum, jih bodriti in se z njimi tudi veseliti vseh doseženih uspehov. Teh pa ni bilo malo, na kar je Drago Kukovec še posebej ponosen, saj so vsi tekmovalci iz Belgije prišli domov s kolajnami. Sicer pa se je Drago Kukovec odlično izkazal tudi kot trener in spremljevalec na državnih igrah Specialne olimpijade v Mariboru, kot trener in spremljevalec Foto: Karolina Putarek na regijskih igrah Specialne olimpijade v Slovenski Bistrici; kot spremljevalec in šofer je člane društva spremljal na tabore v Škofjo Loko in drugam. Glede na to, da se nekaj članov Društva udeležuje terapevtskega jahanja v Stanošincih, je Drago Kukovec tisti, ki poskrbi, da se člani Sožitja varno pripeljejo tja in nazaj, da se imajo lepo. (Terapevtsko jahanje namreč traja kar nekaj mesecev, vsak teden.) Čez leto je fotograf in snemalec in vse tako ovekovečene dogodke v teku leta rad predstavi na občnih zborih društva. Pri svojem raz-dajanju in pomoči v društvu je v teku let stkal nešteto prijatelj -skih vezi, tako ga mnoga podobna društva rada vabijo na svoje dogodke. Udeležil se je že novoletnega srečanja v Sožitju Maribor, pustovanja v Sožitju Ptuj in podobno ter dostojno zastopal barve ormoškega društva Sožitje. V društvu Sožitje Ormož so prepričani, da je Drago Kukovec nepogrešljiv član, ki je s svojim dolgoletnim razdajanjem dokazal, da je človek, ki si naziv »naj prostovoljec« gotovo zasluži. m Kitajci navdušeni nad prleškimi vini in lepotami krajev Karolina Putarek Delegacija Državnega sveta Republike Slovenije je bila od 15. do 19. junija na uradnem obisku v Ljudski republiki Kitajski. Kitajsko so obiskali na povabilo predsednika Nacionalnega odbora kitajske ljudske politične posvetovalne konference Yu Zhengshen-ga. V delegaciji, pod vodstvom predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja, so bili na obisku Kitajske tudi državna svetnica Bojana Potočan in državna svetnika Branko Šumenjak in Oskar Komac. Prvi rezultati tega obiska se že kažejo, vsaj Branko Šumenjak, podpredsenik Državnega sveta ne miruje. Tako je že organiziral podpis memoranduma o sodelovanju med Občino Ormož in podjetjem Eurowin (Shanghai) Investment and Development s Kitajske, ki je konec julija potekal v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu. Memorandum sta podpisala župan Občine Ormož Alojz Sok in lastnik imenovanega podjetja, prisotni sta bili tudi žena lastnika in izvršna direktorica podjetja. Obiskovalci so bili nad Slovenijo navdušeni. Všeč so jim bili ljudje, pokrajina in tudi vina, kot so povedali. Ker ima podjetje verigo restavracij v Shanghaiju in tudi hotel, bi v naših krajih želeli predvsem kupovati vina za restavracije in za poslovna darila. Prav tako so takoj omenili, da bi želeli posneti promocijski film o Občini Ormož, ki bi se v Shanghaiju predvajal in vabil bogate turiste. m Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE Glasbeni večer »Ne bodi kot drugi« Darja Žganec Horvat in Katja Feguš Dijaki Gimnazije Ormož so v petek, 19. junija 2015, skupaj s svojimi mentorji in glasbenimi gosti pripravili pester glasbeni večer. Bela dvorana Grajske pristave v Ormožu se je odela v zlato pšenično polje s cvetočimi maki, na katerem so žarela vedra lica mladih pevcev, instrumentalistov in recitatorjev. Na koncertu, ki so ga poimenovali ''Ne bodi kot drugi'', je sodelovalo preko 50 nastopajočih. Pevski del koncerta je odprl Pevski zbor Gimnazije Ormož, ki vse leto pridno vadi in nastopa pod mentorstvom zboro-vodkinje Darje Žganec Horvat. Takoj za njimi se je predstavil gimnazijski bend. Dobro uigrani instrumentalisti so pod taktirko svojega mentorja in glasbenika Aleša Lubija odigrali nam vsem znani melodiji iz sveta filma. Sledili so pevski gostje. Tokrat so medse povabili pevce Pevskega društva Kapljica. Poleg istrske in koroške so odpeli še domačo, Kočarjevo, v priredbi domačega skladatelja Emila Glavnika, z naslovom Honga paj, ki so jo poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem. Kot drugi povabljenci so prišli na oder Kogovski dečki. Iz ust mladih fantovskih grl je zazvenela dalmatinska ljubezenska, nato je sledila še priredba Modrijanovega Dekleta s črnimi očmi. Gimnazijski pevski zbor in bend sta nadaljevala s prelepimi domačimi zimzelenimi melodijami. Kmalu so bili na odru vsi nastopajoči in s pesmijo Moja so oblili dvorano z vsem žarom mladosti in lepote pesmi. Ob poslednji pesmi so na odru ostali le še gimnazijci s svojo solistko, ki je skladbo Ne bodi kot drugi zapela tako milo, da se je dotaknila slehernega srca v dvorani. Pesmi, pa najsi bodo recitirane, pete ali igrane, so se navezovale na glavno temo glasbenega večera. Pesmi Ferija Lainščka, ki sta jih povezovalca Dejan Kociper in Miha Kolmančič interpretirala spoštljivo in z veliko mero ljubezni, so močno popestrile koncert. Nastopale so različne pevske zasedbe, kar je pritegnilo večje število ljudi, saj so bili tako izvajani različni stili glasbe. Zaradi akustične dvorane, odličnih glasov in dobro uglašenih instrumentov pesmi in ideja koncerta niso izzvenele v prazno, saj so se vseh prisotnih dotaknile z naslovno mislijo, naj ne bomo kot drugi, ampak samosvoji, unikatni, enkratni in neponovljivi. < S petega srečanja starodobnih TOMOSOVIH motornih koles v Gornjih Ključarovcih Karolina Putarek Društvo starodobnih vozil Klub prekrasnih iz Gornjih Ključa-rovcev je v začetku septembra organiziralo peto srečanje TOMOSOVIH MOTORNIH KOLES. Srečanje je potekalo v Gornjih Ključarovcih, žal pa jim je letos malo ponagajalo slabo vreme. Kljub temu pa se je zbralo okrog 35 ponosnih lastnikov različnih Tomosovih motornih vozil, najstarejšega, letnik 1958, je vozila domačinka Anica Škijanec. Zbrani so se najprej odpravili na krožno vožnjo, potem pa je sledilo še tekmovanje v spretnostni vožnji Boris Štuhec, predsednik Kluba prekrasnih, pravi, da je bil Klub ustanovljen leta 2010, da ima 33 članov, pogoj za članstvo pa je lastništvo Tomosovega motornega kolesa, starega najmanj 30 let. Člani se radi udeležujejo različnih tovrstnih srečanj po Sloveniji, za svoj največji podvig pa štejejo letošnjo vožnjo do Ankarana, ki so jo z nekaj postanki prevozili v enajstih urah. < V GORICAH POD KLOPOTCEM - srečanje ljudskih pevcev in godcev pri Puklavcu v Zasavcih Karolina Putarek Na praznični dan, 15. avgusta, je bilo na Turistični kmetiji Pukla-vec tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga organizirajo člani KD KOG oziroma etno skupina PORINI PA POČINI. Gre za prireditev, ki sovpada s postavitvijo ogromnega klopotca, ki ga Turistična kmetija Puklavec postavi v času »velike maše«. Ker je to vesel dogodek, ne sme zmanjkati ne pesmi ne glasbe. In se rajanje pač nadaljuje pod klopotcem med goricami ... Letos je na prireditvi nastopila vrsta ljudskih pevcev in godcev, skupine in posamezniki: Porini pa počini, Žitni klas iz Benedikta, Izgub lje-ne frizerke (KUD Konrad Sadin, Stranice), Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline, Gorič-ki Lajkoši (KD Gornji Petrovci), Duet Milka in Toni iz Maribora, Suzana Mally, Barnbacher 3/4 Musi iz Barnbacha (Avstrija), Ljudska pevka ERIKA iz Brengove, Ljudski pevci KD OBREŽ in ansambel PRLE-ŠKI ODMEV s pevko Klavdijo Kocjan. Ker se »dober glas sliši v deveto vas« in ker so bili med nastopajočimi tudi Avstrijci, se je o prireditvi razpisal tudi eden izmed avstrijskih časopisov, kar je v smislu promocije naših krajev in slovenske glasbene kulturne dediščine več kot dobrodošlo. < Iz Ormoža do Zrenjanina Karolina Putarek Spomin na poletno avanturo dveh ljubiteljskih kolesarjev VLADI-MIRJA RIPAKA in ALEŠA ME-SARCA iz Ormoža še živi. V dneh do danes sta strnila spomine in ponosno ugotavljata, da je za njima več kot uspešen kolesarski podvig. 30. junija in 01. julija sta namreč prekolesarila pot od ORMOŽA do ZRENJANINA, in v tako v dveh dneh, v spremstvu Ripakovih staršev (Nikolije in Bohumila), prekolesarila 431 kilometrov. Iz potopisne beležke Vladimirja Ripaka 1. dan: ura odhoda: 5.30 Ormož - Osijek (Bilje) ura prihoda: 19.30 ; prevoženih 265 kilometrov, čas čiste vožnje: 9 ur 16 minut, povprečje: 28,6km/h. 2. dan: ura odhoda: 8.00 Osijek (Bilje) -Zrenjanin, ura prihoda: 17.00 ; prevoženih 166 kilometrov, skupno 431 kilometrov, čas čiste vožnje: 6 ur 9 minut, skupno 15ur 25min , skupno povprečje: 27,8km/h. Potem sem še sam prevozil pot od Zrenjanina čez Mužljo do Zlatice in naprej do Jaše Tomiča in naredil dodatnih 76 kilometrov z zelo dobro povprečno hitrostjo 35km/h. Skupno prevoženih kilometrov na mojem števcu je bilo 507. Popila sva 12 litrov vode dnevno in do Zrenjanina pokurila vsak po približno 12000 kalorij. ^ Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 ZGODILO SE JE 9 Ravnanje z odpadki - ločeno zbiranje odpadkov Judita Jurkovič in Ludvik Hriberšek Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., posveča veliko pozornost ločenemu zbiranju odpadkov. K ločevanju odpadkov nas zavezuje zakonodaja na področju ravnanja z odpadki, pa tudi naš odnos do okolja, v katerem živimo. Z ločevanjem odpadkov je treba začeti doma - na kraju nastanka. Če so odpadki pomešani, so za ločevanje potrebni dodatna energija in stroški. Zato imamo gospodinjstva doma dve posodi, za ločeno zbiranje odpadne mešane embalaže in za ostale odpadke. Ločeno zbiramo tudi odpadni papir in steklo, ki ne spadata v posodo za ostale odpadke; odpeljemo ju na ekološki otok ali pa na zbirni center Dobrava. Zbiralnice ločenih frakcij, EKOLOŠKI OTOKI, ki so namenjeni zbiranju odpadnega papirja in stekla, so nameščene že skoraj v vsakem naselju v bližini hiš. Ob oddaji odpadne embalaže v zabojnike je pomembno, da je vsa odpadna embalaža prazna in grobo očiščena. Na območju mesta Ormož in krajevnih središčih se lahko odločijo tudi za rjavo posodo za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. BIOLOŠKI ODPADKI predstavljajo kar 35 odstotkov vseh odpadkov v gospodinjstvih, zato jih je treba zbirati ločeno. Biološke odpadke na podeželju kompostiramo v kompostniku; tako pridelan kompost pa uporabimo za gnojenje na vrtu. Ob večjih čiščenjih hiše in okolice pa lahko uporabite ZBIRNI CENTER DOBRAVA, kamor lahko pripeljete večje količine odpadkov, ki jih ni možno oddati v ustreznih posodah. Oddaja odpadkov v zbirnem centru je za gospodinjstva vključena v reden odvoz odpadkov, je brezplačna, razen za odlaganje azbestnih plošč in večje količine gradbenih odpadkov. Odvoz KOSOVNIH ODPADKOV za občane Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvajamo po sistemu od vrat do vrat po naročilu. Tako lahko vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden odvoz odpadkov, enkrat letno naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Naročilnica za odvoz kosovnih odpadkov je enkrat letno objavljena na zadnji strani položnice in na naši spletni strani. Odvoze kosovnih odpadkov od vrat do vrat izvajamo skozi vse leto. Živimo v času potrošništva, zato moramo sami poskrbeti za čim manj odpadkov. V trgovini se izogibajmo nepotrebni embalaži, po nakupih pa se odpravimo z nakupovalno vrečko ali s košaro. Pri nakupu čistil in kozmetike se odločajmo za izdelke, ki vsebujejo manj nevarnih snovi in so okolju prijazni. Stvari, ki jih več ne potrebujemo, so pa še uporabne, podarimo ali pa jih oddamo v center ponovne uporabe. Da bo naše okolje ostalo lepo in zdravo tudi za naše otroke, poskrbimo, da bo nastalo čim manj odpadkov, nastale pa ločujmo in tako omogočimo njihovo predelavo. < O.F.A.K. 2015 Tadeja Jurinec, predsednica Kluba ormoških študentov Klub ormoških študentov je letos že 7. leto zapored organiziral Ormoški festival aktivnih klubov in obudil mesto za dva tedna. »Iz majhnega zraste veliko«, lahko rečemo za festival O.F.A.K., ki je iz vikend koncertnega dogajanja z nekaj obiskovalci prerasel najprej v celotedenski projekt, dopolnjen s številnimi dnevnimi in večernimi aktivnostmi, potem v dvotedenski festival, ki se ga udeleži več tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi sosednjih držav. — i" m ti » Festival je začel graditi svojo prepoznavnost že v začetku. V sedmih letih se je v Klubu ormoških študentov zamenjalo sedem vodstev ter kopica ostalih pridnih in zagnanih aktivistov, ki so brez kakršnega koli pomisleka nadaljevali tradicijo festivala. Pri tem so se trudili, da je bil festival organiziran in izpeljan za odtenek bolje od preteklega leta, brez ponavljanja starih napak in nepravilnosti, hkrati pa so si dovolili iti dlje in seči više, biti večji in drznejši. S ponosom in z dvignjenimi glavami lahko rečemo, da smo festival pripeljali do točke, ko ponuja prav vse - od prijetne kavarnice do čudovitih tematskih večerov, športnih dogodivščin in nepozabnih zabav. Program že dolgo ni namenjen samo mladim, temveč s svojo raznolikostjo pritegne vse starostne skupine ljudi. To je bil eden izmed glavnih zastavljenih ciljev in veseli smo, da nam je končno uspelo razbiti močno usidran predsodek: »To imajo študentje, to ni za nas.« Festival so letos svečano odprli mladi ljubljanski solisti s koncertom klasične glasbe. V naslednjih dneh smo uživali v kulturnih večerih na malem grajskem dvorišču, plesali salso, žurali na bazenu, »švicali« na odbojki in košarki ter se na glas smejali »črnim« šalam. Program smo dopolnili z nekaj več izobraževalne in resne vsebine, kar se je izkazalo kot zelo pozitivna odločitev. Projekcija slovenskega celovečerca »Drevo« in fotografsko predavanje o Gazi sta bila med bolj obiskanimi dogodki festivala. Ohranili smo tradicijo OFAKafane in ponudbo dopolnili z osvežujočimi koktejli, ki so bili pika na i toplim poletnim nočem. Seveda smo ponovno pripravili tri velike koncerte, ki so poskrbeli za vse glasbene okuse. Največja atrakcija je bila prav gotovo kombinacija energičnih Elvis Jackson in »Veselih starih podlasic« (Happy Ol' McWeasel), ki so zagotovili popolno mešanico punka, rocka, skaja ter keltskega punk rocka. Čisto nič manj veselo in noro pa ni bilo niti na SKARAMBOLU niti na elek-; - -tronski poslastici MY HOUSE ; MY CASTLE. Treba je poudariti, daje trinajstdnevni program - velik zalogaj in izziv za tako majhen klub, kot je KOŠ, ki bazira izključno na prostovoljnem delu. Zahteva ogromno truda, dela, tako psihičnega kot fizičnega, energije in časa pa tudi slabe volje in prerekanj za to, da ¿J je rezultat takšen, kot si vsi želimo. To se ob manjših napakah ali spodrsljajih zelo hitro pozabi. Na splošno bi si želeli več sodelovanja, dobre volje, in razumevanja lokalne skupnosti, ki bi morala po našem mnenju z vsemi sredstvi podpirati take projekte. Kakor koli obračamo, Ormož je zaspano mesto in prepotrebne so aktivnosti, ki ga vsaj za hip prebudijo. Kljub temu je obisk dogodkov letos presegel vsa naša pričakovanja! Pozitivni odzivi in nasmejani obrazi obiskovalcev pa nam dajejo moč in voljo, da se bomo trudili še naprej in ohranjali tradicijo festivala O.F.A.K. tudi v prihodnje! < Higiena skozi čas Katarina Vaupotič, udeleženka raziskovalnega tabora Tudi letos se je v prostorih Rdečega križa Ormož, v organizaciji Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ velikonedeljski grad, kjer nas je pričakala Manica Hartman in nas popeljala skozi etnološko zbirko, v kateri smo lahko našli stara oblačila in prve primerke spodnjega perila. Ravno pri spodnjem perilu pa smo nadaljevale svoj naslednji dan. Tehnika polstenja volne zahteva veliko potrpežljivosti Ormož, odvijal raziskovalni tabor, že kar 13. po vrsti. In čeprav trinajstica velja za nesrečno številko, ji našega tedna ni uspelo pokvariti, saj smo se imele odlično. Rdeča nit celotnega tedna je bila higiena skozi čas. Prijavilo se je sedem deklet in pod mentorstvom Maje Botolin Vaupotič smo v tem tednu spoznale mnogo novih stvari o prvem spodnjem perilu ter higieni nasploh. V ponedeljek nas je obiskala Urška Mau-čič in nam s kratko predstavitvijo približala doma narejene izdelke, kot so milo, kreme za telo, detergenti in mnoge druge uporabne stvari. Z izdelavo svojega ognji-čevega mila smo tudi same videle, da se da na enostaven način izdelati stvari, ki bodo za nas koristnejše in nam bodo dale večje zadovoljstvo kot tiste, kupljene v trgovini. V torek smo se odpravile k Veliki Nedelji, v frizerski studio Zvezdica, kjer sta nas pričakali frizerka Zvezdana Raušl in kozmetičarka Maja Kampl. Opisali sta nam vsaka svoj poklic in povedali, kaj je potrebno za opravljanje tega poklica. Izvedeli smo, katere napake delamo pri negi las in kože in kako jih odpraviti, kako so za svojo kožo, lase oziroma lasulje skrbeli včasih, in katere pripomočke so uporabljali za kodranje las. Po ogledu prostora za masaže smo se odpravili še na V sredo nas je Franček Gašparič s kom-bijem odpeljal v Mursko Soboto, kjer nas je v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota sprejela Mateja Huber. Pripravila nam je predstavitev o spodnjem perilu v starih časih. Izvedeli smo, da so prvo spodnje perilo bila spodnja krila. Umivali se niso vsak dan, zato so tudi pogosteje zboleva-li. Pokazala nam je tudi primerke prvega spodnjega perila, nato pa smo si ogledale še razstavo o zgodovini Pomurja in razstavo del karikaturista Ladislava Kondorja. V četrtek je delavnico polstenja mila vodila Maja Botolin Vaupotič. Najprej smo si izdelali lesene podstavke za milo, nato pa ga oblekli v mikanko in ga spolstili. Po polstenju se je mikanka zaradi mila in vroče vode sprijela in obdala milo. Nato smo si lahko izbrale že narejen izdelek iz volne in ga s tehniko filcanja tudi po svoje okrasile. V petek smo se odpravile na Ljudsko univerzo, kjer smo dopoldne preživele z Nušo Lorenčič. Pokazala nam je zanimiv način prepletanja vrvic, s katerim smo si izdelale eno ali več zapestnic. Lahko smo jih okrasile z lesenimi perlami ali pa jih pustile naravne. Teden smo sklenile poučene o higieni in okrašene z nakitom, ki smo ga izdelale same. Imele smo se zelo lepo in se spet naučile nekaj novega in koristnega. < Ormoške novice, Leto VIII, številka 30, september 2015 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Delovanje Društva upokojencev Ormož od aprila do avgusta 2015 Maks Jenuš VDU Ormož smo si po volitvah v marcu 2015 zastavili kar nekaj ciljev, ki so se nekaterim v začetku zdeli neuresničljivi. Odprli smo se in začeli aktivno iskati somišljenike za kvalitetnejše življenje v Občini Ormož. Zelo uspešno smo si zastavili delovanje med-generacijskega sodelovanja z Mladinskim centrom Ormož. Posebej moram pohvaliti razumevanje direktorice MC ORMOŽ ge. Marjance Ko-rotaj, s katero smo hitro našli skupne cilje in ustvarili nekatere res odmevne akcije pri obojestranskih projektih. V aprilu smo skupaj stopili MC Ormož,Ribiška družina in DU Ormož in se lotili projekta čiščenja obrežja Drave - od Lente navzdol. Oglejte si na spletni strani DU ORMOŽ prispevek in nekaj slik. Tudi predsednik RD Ormož g. Rado Antolič je v tej zvezi povedal na Radiu Prlek nekaj kritičnih misli - upamo, da ne zaman... Klrtjii ¡wJilIjm - |:i>q
  • > m-" / .i. • jr/ ■■>' - TJíoíC- V *