GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE
KOLIČEVO
Članom delovnega kolekliva papirnice Količevo
Letos praznujemo 50-letnico obstoja tovarne, zato je delavski svet podjetja že lani sklenil, da to obletnico primerno proslavimo. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij v tovarni ter direktor podjetja, je že izdelal okvirni spored praznovanja tega pomembnega dogodka. Seznanjamo vas z nekaterimi važnejšimi sklepi, ki jih je delavski svet že sprejel.
Dne 1. maja dopoldne bo v veliki dvorani v Domžalah slavnostna prireditev za vse člane naše delovne skupnosti. Po uvodnem govoru o pomenu tega praznika bodo vsi delavci, ki jim letos poteče 20 let delovne dobe v podjetju, prejeli spominske ure kot priznanje za njihovo dolgoletno delo. Spored bomo nadaljevali z nastopom skupine kulturnikov, zaključili pa s pogostitvijo vseh naših delavcev.
Že nekaj dni pred 1. majem bo vsak delavec prejel okoli 300 din kot izredno prvomajsko nagrado.
Ob tem jubileju se bomo spomnili tudi naših upokojencev, ki bodo prejeli za svoje sodelovanje v tovarni primerna denarna ali drugačna priznanja.
Po oceni odbora bo za izvedbo proslave in za nagrade potrebno približno 500.000 dinarjev. Dokončen sklep o tem bo sprejel delavski svet pri sprejemu zaključnega računa za leto 1969.
Širšo informacijo z vsemi podrobnostmi v zvezi s proslavo 50-letnice našega podjetja bomo objavili v prihodnji številki Našega dela.
I. S.
Konferenca ZK papirnice Vevče, njen potek in sklepi
VEVČE, FEBRUARJA — V zadnji številki »Našega dela« so bile objavljene nekatere misli o pripravah na konferenco organizacije ZK 'h pojasnjena stališča referata o nalogah komunistov v zvezi z gospo-iarjenjem. Zato bom skušal v prispevku prikazati v nekaj vrsticah Ninenja o razpravi in zaključkih. Letna konferenca je bila 20. januarja 1970. Konference so se udeležili poleg 50 članov naše organizacije ZK ludi vabljeni predstavniki izvršnega odbora sindikata, predstavniki vodstva mladinske organizacije, sekretar komiteja krajevne konference ZK tov. Bojan Grobeljšek in član krajevnega komiteja tov. Rudi Puhar.
Po izvolitvi vseh za nemoteno flelo konference potrebnih organov konference je uvodne misli in pojasnila glede vsebine referata in poročila o delovanju organizacije in sekretariata podal •lokaj izčrpno sekretar organizacije tov. Vlado Šmigoc.
Razprava prisotnih se je odvijala povsem po vprašanjih, ki so nedvomno važna za boljše gospodarjenje in poslovnost podjetja v Prihodnjih obdobjih. Razprav-
ljale! so poleg lastnih gledanj in predlogov postavljali tudi vprašanja, na katere so odgovarjali vodilni delavci tovarne, ki so bili prisotni na konferenci. Razpravljajoči so ugodno ocenili referat, tako glede obširnosti in jasnosti izraženih misli, vsebine in aktualnosti obravnavanih vprašanj. Navajam skrajšano nekatere misli posameznih razpravljalcev.
Andrej PIRKMAIER: Kaj nam bo prinesel premaz v letu 1970?
Srednje strokovni kader premalo sodeluje s tehničnim vodstvom pa tudi s samimi delavci. Marsikdaj nam bi uspelo znižati sta-lež delovne sile, če bo to sodelovanje dobro pripravljeno, tako da bodo pri znižanju stroškov pripravljeni sodelovati vsi odgovorni.
Fani MORELA: Kako bo s stanjem v papirni dvorani, v našem oddelku ni dela? Delavke čistijo okna in delovne prostore v drugih oddelkih.
Mirko JERIHA:	Poročilo je
pripravljeno v redu. Pri diskusiji, kdo bo sekretar, pa se vidi, da nismo vsi voljni delati. Treba je vprašati kandidata za sekretarja, ki se odgovornosti brani, kje je toliko zaseden? Predlagam, da se novi sekretariat OOZK pogovori z vsemi člani organizacije, oziroma preveri njihovo družbeno-po-
litično delovanje v drugih organizacijah in društvih.
Albin VENGUST: Osnovna misel referata je v tem, da so na vsakem delovnem mestu rezerve. Nobeno delo v tovarni ni toliko organizirano, da ga ni mogoče še bolje organizirati. Stremeti moramo za tem, da bomo postali mojstri svojega dela. V »Našem delu« bo objavljen poziv vsem delavcem v tovarni, da razmišljajo o naši bodoči orientaciji tovarne.
Naši premazni papirji so sicer skoraj boljši od italijanskih, vendar so pred nami bonitetno še nemški in drugi premazni papirji. Monopolizem je v tem, da je naša tovarna sposobna izdelati tisto, kar sosedna sorodna tovarna ni zmožna. To pomeni, da mora biti monopolizem v kva-(Nadaljevanje na 3. strani)
Vladimir lljič Uljanov-Lenin
(roj. 22. aprila 1870, umrl 21. jan. 1924)
Letos bo minulo 100 let, odkar se je rodil veliki mislec in revolucionar — Lenin. Njegova genialnost do teorije in prakse je nepozabna. Lenin je imel čudovito sposobnost, da je videl pojave dialektično, konkretno v razvoju. Vselej je naglašal pomen specifičnega v družbenem gibanju in hkrati poudarjal vlogo milijonskih množic. Lenin je pripisoval tudi pariški komuni izreden pomen. Dejal je: »Spomin na borce komune slavi proletariat vsega sveta. Komuna se ni borila za nekakšno krajevno ali ozko nacionalno nalogo, marveč za osvoboditev vsega človeštva, vseh ponižanih in razžaljenih. Grmenje pariških topov je zdramilo najbolj zaostale sloje proletarata, ki so spali trdno spanje, povsod se vidi krepitev socialistične revolucionarne ustvarjalnosti. Zato delo komune ni umrlo, temveč še zmerom živi v vsa-
kem in v množici.« Kakor je bil živ spomin Lenina na PARIŠKO KOMUNO, tako je živ spomin Lenina in njegovo delo v ruski socialistični revoluciji. Oktobrska revolucija je postala lastnina milijonov ljudi in je v srcih stotin milijonov izkoriščanih in zatiranih na vsem svetu prižgala nov plamen, ki ga je zanetil Lenin.	D. M.
Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1970 (Vevče)
Proizvodnja papirja v mesecu januarju ni dosegla predvidene višine zaradi 18-dnevne rekonstrukcije III. papirnega stroja ter praznikov. Tudi drugi zastoji na PS so bili nekoliko višji kot pretekle mesece (6,9 odstotka, v decembru 5,8 odstotka), izmeta pa smo zabeležili manj, tako pri klasičnih 7,9 odstotkov, kakor tudi pri premaznih strojih (24,5 odstotkov). Od klasičnih vrst papirjev smo izdelali največ ofset ter običajnih brezlesnih papirjev, precej pa tudi kulerja, bankposta ter pigmentiranih papirjev, od premazanih pa največ »S lavi je« ter »Emone«.
Proizvodnja lesovine se je kljub državnim praznikom gibala v mejah postavljenega plana.
	Plan	| Doseženo
Klasični papirji .	.	. . 100	92,9
Premazni papirji .	. . 100	69,5
Papir skupaj . . .		88,7
Lesovina ....		100,7
Izkoriščeni e kapacitet 1. 1969	1. 1970
91,1	74,6
*
o
o
o
2 8
2 fr
24
11
20
&
froo
5oo
4oo
3oo
2oo
loo
1	2	3	4	5 fr 7	8	9 lo 11	12
tivcsco
1969
						/	L			
	7	\				/	\			
V		\				/	\			
V	t	X				r	\		L	
\	f	\	—	s.	i	L			\	
				N	—J	r			\	/
									\	r
					Lem-		♦	t*			
										
										
1	2	3	4	5	6	7 a 9	10	11	12
•nvcsižc
PAPIRNICA KOIACEVO
Gibanje realizirane proizvodnje v januarju 1970
	Količinska	Vrednostna	Izvoz količinsko °/o	Izvoz vrednostno 0/o	Količinsko
	realizacija plana »/o	realizacija plana °/o			jan. 1970 jan. 1969 »/o
PS I .	.	.	130,4'	118,0	194,1	200,8	111,3
PS I .	. .	79,4	86,1	31,0	28,4	90,3
KS I .	. . 103,6	99,9	—	—	122,1
KS II .	. .	101,4	95,7	156,1	148,2	96,4
LS . .	.	.	96,7	105,6	—	—	93,9
Skupno	. .	99,9	97,3	100,0	106,9	101,6
Bolniška v letu 1969
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
»Zdravje je največje bogastvo na svetu«. Ta rek vsi poznamo, a ga žal priznamo šele takrat, ko zdravja nimamo več. V tej naglici življenja, ko se vsi pehamo za materialnimi dobrinami, pogosto pozabimo na to »največje bogastvo«. Naše želje in hotenja daleč presegajo naše možnosti. Da jih zadovoljimo, smo pripravljeni na marsikatero žrtev. ŽrtVe pa imajo svoje meje in, če te meje prekoračimo, začnemo žrtvovati zdravje. Pozabimo na ljudsko modrost, ki pravd: »Toliko se iztegni, kolikor ti je odeja dolga.
Mesec		Leto 1968	
	Popr. zapos.	°/o boln.	Popr. bolni
i.	688	3,32	22,8
ii.	688	4,65	32,0
in.	679	4,38	29,7
IV.	675	3,19	21,5
v.	674	3,40	22,9
VI.	676	3,54	23,9
VII.	679	3,80	25,8
VIII.	676	2,99	20,2
IX.	675	3,32	22,4
X.	678	3,47	23,5
XI.	677	3,67	24,8
XII.	673	3,97	26,7
Letno	678	3,64	24,7
Isti podatki so prikazani tudi grafično.
Tako grafični kot številčni pregled nam dajeta dokaj ugodno sliko gibanja bolniškega staleža. Prvič zato, ker na splošno ni velik in drugič zato, ker je v ©padanju, če ga primerjamo z letom 1968. Toda ta slika je samo navidezno ugodna. Mi nimamo namreč evidentiranega tako imenovanega skritega bolniškega staleža. Marsikdo, ki zboli, si vzame redni letni dopust in bolezen preboli na dopustu. To delavci delajo zato, ker so pri nadomestilu osebnega dohodka za čas bolezni dvojno prizadeti. Po eni strani se za osnovo pri obračunu nadomestila vzame poprečni osebni dohodek, dosežen v preteklem letu, po drugi strani pa se ta osnova izplačuje v določenem odstotku. Kaiko! ta sistem deluje, so pri nas najbolj občutili delavci, ki so bili v bolniškem staležu decembra lani. Zato si na kratko oglejmo ta sistem.
Povedal sem že, da se za osnovo pri obračunu nadomestila osebnega dohodka vzame zaslužek delavca, dosežen v prejš-
Če ne, te bo zeblo.« Imeti to in ono dobrino je lepo, toda, imeti zdravje, je najlepše.
Po tem kratkem, morda nepotrebnem uvodu, si oglejmo kako in koliko smo v letu 1969 imeli zdravja oziroma ga nismo imeli v našem kolektivu.
V primerjavi z letom 1968, je bil bolniški stalež v letu 1969 nekoliko nižji. V letu 1968 je bil 3,64%, medtem ko je bil lani 3,24 %. Preračunan v realne številke pomeni, da je lani bilo vsak delovni dan 22,2 ljudi v bolni-
škem 24,7.	staležu,	leto dni	prej
	Leto 1969		Index
Popr. zapos.	°/o boln.	Popr. bolni	1968 1969
669	3,89	26,7	117
679	3,62	24,6	78
685	3,03	20,8	69
681	2,97	20,2	93
679	3,24	22,0	95
678	2,77	18,8	78
682	3,45	23,5	91
678	2,12	14,4	71
685	2,34	16,0	71
689	3,74	25,7	108
694	2,95	20,5	80
694	4,67	32,4	118
684	3,24	22,2	89
njem	letu. To	pomeni,	da se
bolniška v letu 1969 obračunavala od osebnega dohodka, doseženega v letu 1968. V osnovo za
Štev-bolnih
36 3k 32 30 28 26 2k 22 20 16 16 16 12 1o 8 6 6 2 O
obračun nadomestila pa ne pride ves zaslužek delavca, temveč samo tisti del, ki ima stalen značaj. To je predvsem, redni zaslužek v rednem delovnem času in pa vsi stalni dodatki (dodatek za leta službe, draginjski dodatek in podobno). Vsi drugi zaslužki, kot je nadurno delo, občasne nagrade, honorarni zaslužki in podobno, pa se ne upoštevajo pri obračunu nadomestila. Od le-teh se tudi ne plačuje prispevek za socialno zavarovanja. Tudi odstotek nadomestila je zelo različen. Odvisen je od vzroka bolezni, časa trajanja bolezni in pa od tega, kdo krije nadomestilo. Zvezni predpisi samo določajo najnižji odstotek nadomestila in to je 50 °/o od osnove. Vse drugo je prepuščeno delovnim organizacijam in pa skupnostim socialnega zavarovanja. Le-te lahko za nadomestilo določijo tudi višji odstotek. Rako je to pri nas urejeno, je več ali manj vsem znano. Če je bolezen posledica nesreče pri delu, delavec dobi 100 °/o nadomestilo, ki je enako 100 % osnovi. Ce bolezen ni posledica nesreče pri delu, dobi za prvih 6 dni 80 °/o, nad 6 do 30 dni pa 90 %. Bolniško do! 30 dni krije delovna organizacija dz svojih sredstev. Bolniško, 'ki traja dalj kot' 30 dni, krije Romunalni zavod za socialno zavarovanje in znaša: nad 30 do 60 dni 80%, nad 60 dni pa 90 %. To praktično pomeni, da naš delavec, ko ga po 30 dni balovanja prevzame Ko-
/ n m iv v vi vn vm ix x xi xn
meseci
Papir .
Karton
Lepenka
Skupno
Lesovina
Količinska realizacija plana "/o	Vrednostna realizacija plana o/o	Izvoz količinsko »/o	Izvoz vrednostno °/o
.	91,0	94,4	62,2	76,0
. 102,1	96,8	128,7	129,9
.	96,7	105,6	—	—
.	99,9	97,3	100,0	106,9
.	97,8			
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV — JANUAR 1970
Stroj	Kole- darski	P raz. in ne-	Zastoji		Izkori- Proiz. Menjava ščenost na kvalit.			Proiz. na 1
	čas ur	delje ure	ure	"/o	strojev stroju in gram. menjavo %	ton število ton			
PS I .	.	744	25,5	14,25	1,98	94,66	86,2	3	28,7
PS II . .	744	25,0	13,00	1,81	94,89	317,4	19	16,7
KS I . .	744	25,0	37,75	5,35	91,57	585,0	35	16,7
KS II .	744	27,0	26,00	3,62	92,88	1.272,7	33	38,6
LS (popr.)	744	96,0	54,50	8,41	79,77	153,2	7	21,9
Skupno .	744	39,7	29,10	4,13	90,75	2.414,5	97	24,9
Brusil.	744	48,0	21,50	3.09	90,66	544,6	—	—
NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA
PS I	PS II	KS I	KS II	LS	Skupno	Zaposl. »/o
Poprečje v
1. 1969 .	.	134,7	412,2	785,7	1.682,4	244,3	3.259,3	683
Januar
1970	.	.	161,5	355,8	846,8	1.768,8	239,5	3.372,3	696 103,5
Realizirana proizvodnja papirnega stroja I. je bila v mesecu januarju 1970 višja predvsem zaradi znižanja zalog, medtem ko je nasprotno realizacija proizvodov papirnega stroja II manjša zaradi zalog nedovršene proizvodnje.	y. ^ y .
munaini zavod za socialno zavarovanje, za naslednja, mesec izgubi 10 % nadomestila.
Vse to povzroča, da se delavci neradi odločajo poiskati zdravniško pomoč takrat, ko jo nujno potrebujejo ali pa vzamejo dopust, če mislijo, da bolezen ne bo dolgo trajala. Trenutno je to za izplačevalca ugodno, vprašanje pa je, če to ugodno vpliva na zdravstveno stanje delavcev in ali ne bo imelo kakšne resnejše posledice na zdravstveno stanje v pri-.hodnosti. O tem bi bilo dobro, da povedo svoje mnenje zdravniki.
Če še upoštevamo, da se osebni dohodki v tekočem letu povečajo od 15 do1 20% v primerjavi z letom prej, bomo ugotovili, da so delavčevi prejemki iz naslova nadomestila za bolniški stalež relativno še manjši. Oni namreč dobijo komaj 60 do 70 % rednih prejemkov.
Končno ugotovimo lahko, da smo v letu 1969 izplačali za nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni 180.212,95 din (podjetje) in za nadomestila nad 30 dni 52.512,94 din (KZSZ). Leto dni prej, to je leta 1968 pa smo izplačali : za nadomestila do 30 dni 130.156,70 din (podjetje) in za nadomestila nad 30 dni 96.347,85 din. Takoj pade v oči, da je bolniška do 30 dni občutno narasla, da pa je istočasno občutno padla bolniška nad 30 dni. Iz tega lahko sklepamo, da smo v našem podjetju bili bolni nad 30 dni veliko manj kot pa do 30 dni.
M.
Konferenca ZK papirnice Vevče, njen potek in sklepi
Pred volilno konferenco ZK papirnice Količevo
(Nadaljevanje s 1. strani)
liteti dela. V dveh do treh letih je možno sedanjo količino proizvodnje papirja izdelati z 200 zaposlenih manj kot sedaj, s spremembo organizacije dela, uvedbo mehanizacije v proizvodnih oddelkih itd.
Jugoslavija je premazne papirje uvažala 25 let, vendar sedaj haša produkcija na domačem tržišču ni cenjena, ker ga še vedno uvažajo. Na klasične papirje, ki
so izdelani na IV. papirnem stroju, je zaščitne carine 18 °/o, za enostransko premazne pa 12 °/o, čeprav je ta papir kvalitetnejši. V letu 1968 smo imeli na premaznem oddelku 180 milijonov starih dinarjev izgube. Preteklo leto pa smo dosegli že dobiček.
Srednje strokovni kader, ko se zaposli v podjetju, ni še dovolj sposoben za samostojno delo. Treba ga je najprej industrijsko usposobiti. Takrat, ko smo šli v investicijo premaza, smo že računali, da bo postala ročna dodelava papirja problematična. Računali smo, da bo fluktuacija hitrejša, vendar je starostna
Sekretariat organizacije ZK se je sestal na prvi seji 12. II. 1970 in po daljši razpravi sprejel naslednje sklepe:
1.	Pri sekretariatu organizacije ZK imenovati komisijo za mladinska vprašanja, ki bo delovala na tem, da se mladinska dejavnost oživi. Pomagala bo pri delu društva LT, ki edino še predstavlja določeno obliko dejavnosti mladine tovarne. Sodelovala in Pomagala pri razvoju in organiziranju mladih v mladinskem klubu na Vevčah.
2.	Zaradi povečanja produktivnosti v tovarni menimo, da je naloga strokovnih služb racionalizirati proizvodni proces s sodelovanjem vseh oddelkov. Možnosti so med drugim tudi naslednje: zmanjševanje delovne sile, zboljšanje organi-zaoije dela, uvedba mehanizacije, oziroma prerazporeditev delovne sile brez odpuščanja.
3.	Zavzemamo se za to, da se čimprej organizira raziskava tržišča, tako za plasma artiklov, ki jih že proizvajamo, kakor tudi artiklov, katerih proizvodnja je možna na že obstoječih proizvodnih napravah. V to smer raziskav usmeriti delo razvoja tudi po tehnološki strani.
4.	Izdelava kratkoročnega Programa organizacije ZK,
glede na priporočila resolucije Prve konference slovenskih komunistov, prilagojenega na pogoje delovanja organizacije ZK v naši tovarni.
struktura zaposlenih mlada. Problem dela v ročni dodelavi bi nastopil že dosti prej, če bi premazni oddelek obratoval v takšni meri kot sedaj. Žene smo zaposlovali v drugih oddelkih in na
tem bomo delali še naprej. Za prekomerne režijske ure v ročni dodelavi bomo predlagali, da se plačajo nad cenikom. Nameravali smo skleniti dogovor z Madžarsko za dobavo osnovnega papirja za premaz, pa nam to ni uspelo. Osnovni papir iz Sremske Mitroviče pa ne ustreza našim zahtevam.
Razvoj »Celuloze« Medvode je šel svojo pot. Zaenkrat smo še združeni. ..
Imamo pogodbo za dobavo celuloze iz Medvod za desetletno obdobje.
Franci GOL JAR: Od nas se zahteva samo kvaliteten papir. Nekvaliteten papir tudi pod ceno ne moremo prodati npr. tudi za ceno celuloze ne. Naloga proizvodnje je, da proizvaja čim bolj kvaliteten papir ...
KOLIČEVO. FEBRUARJA —
Interni uredniški odbor Našega dela je zaprosil tov. Kotnika, bivšega predsednika, tov. Majheniča, sedanjega predsednika in tov. Avblja, kandidata za bodočega predsednika mladinskega aktiva »Papirnice Količevo«, da posredujejo nekaj svojih misli o delovanju mladine v podjetju bralcem Našega dela.
Marjan Kolnik:
V obdobju med zadnjo konferenco aktiva Papirnice Količevo, ki je bila leta 1967 do danes, je aktivnost padla na vseh področjih njihovega dela. OOZK je na seji razpravljala o tej nedejavnosti in sklenila, da je treba mladini ustvariti pogoje, da se bolj aktivno vključi v družbeno dogajanje.
Ko razmišljam o delu mladine 1962-—1967 vidim, da je bila aktivnost večja; kazala se je na idejno političnem, kulturno zabavnem in športnem področju.
Idejna politično delo je slonelo na predavanjih o temah socialističnih družbeino-ekonomskih odnosov. Ustanovljen je bil tudi klub mladih proizvajalcev.
Na kulturno zabavnem področju je bilo delovanje zelo pestro. Ustanovili smo folklorno' skupino, ki je uspešno delovala in nastopala v raznih krajih Slovenije. Imeli smo tudi srečanje z nekdanjimi borci NOV, ki so nam opisovali bojfe in pogum mladine med vojno.
Na športnem področju je mladina zelo uspešno nastopala na občinskem sindikalnem prvenstvu, športnih igrah papirničarjev in medsebojnih srečanjih sorodnih kolektivov.
Za bodoče delo pa se kažejo odgovorne naloge. Realizirali jih bomo samo tedaj, če bi se vsak mladinec v delovni organizaciji prizadeval za uresničitev naprednih teženj v našem gospodarskem sistemu. Mladina se ne vključuje dovolj aktivno v dejavnosti družbenopolitičnih organi-
Nadalje smo na konferenci razpravljali o vprašanjih finali-zacije naših izdelkov, večje končne obdelave naših papirjev, o še večji družbeno-politični odgovornosti vseh članov ZK za razvoj tovarne, predvsem pa odgovornih vodilnih in vodstvenih delavcev tovarne, za razvoj podjetja in samoupravljanja v tovarni, o priporočilih resolucije prve konference slovenskih komunistov itd.
Ko smo razrešili sekretariat OOZK, ki je skoraj dve leti več ali manj uspešno vodil organizacijo ZK, smo izvolili novo vodstvo ZK in sekretarja.
V novi sekretariat so bili izvoljeni:
1.	Franci HRIBAR, konstrukcija
2.	Peter JERIHA, dipl. ing., energijski oddelek
3.	Marjan KOCJANČIČ, vzdrževanje
4.	Ostoj MATARUGA, nabavni oddelek
5.	Andrej PIRKMAIER. brusilnica
6.	Vlado ŠMIGOC, analitski oddelek
7.	Edo ULCAKAR, dipl. ing., premazni oddelek
8.	Ljubo ZABUKOVEC, vzdrževanje
9.	Jože ŽIBERT, proizvodnja papirja
Največje število glasov za sekretarja organizacije smo prisodili tovarišu Ljubu ZABUKOVCU, ki je tako novi sekretar organizacije ZK.
Nato smo se dogovorili, da na podlagi referata, razprave na konferenci in predlogov, sklepe konference dokončno oblikuje sekretariat na prvi seji.	V. M.
zacij ter samoupravnih organov. To se odraža predvsem v slabi družbeno-političnih razgledanosti. Premalo poznamo osnovne gospodarsko ekonomske odnose. Mladina in njen aktiv bi si morala pridobiti pozicijo kot subjekt družbenih dogajanj, boriti se mora za najprogresivnejša dejanja in ustvarjanja splošne družbene politike. To pa ne pomeni, da se mora mladina omejevati le na ozko politično delo1, temveč tudi na vsa področja, dela, ki jo zanimajo. Uspeli pa bomo le, če se v čim večjem številu vključimo na vseh področjih izgradnje in življenja družbe. Z drugimi besedami, ne smemo se počutiti samo kot del družbe, ampak kot njen odgovorni član in graditelj.
Mladi bi morali biti nosilci naprednih pogledov, posebno ker nam to možnost daje naš družbeni sistem. Vsi, ne samo mladi, moramo ceniti pridobitve socializma in se seznaniti z napredno marksistično teorijo.
KOLIČEVO — FEBRUARJA —
Tako kot vsako leto smo tudi letos komunisti pred dejstvom, da bomo morali podati oceno1 in obračun svojega enoletnega dela ter aktivnosti OOZK.
Smo pred volilno konferenco, ko maramo kritično pogledati nazaj in oceniti prehojeno pot naše organizacije. Graditi moramo na piidobljenih izkušnjah, pa naj bodo te bridke ali spodbudne. Začrtati si moramo tako pot, po kateri bomo aktivni člani ZK s pospešenim korakom nadaljevali k postavljenemu cilju ■— to je k demokratični samoupravni družbi. Ugotoviti moramo, katera vprašanja, postavljena v akcijskem programu, smo uresničili in katera ne. Poiskati moramo1 vzroke in ovire, na katere smo naleteli pri našem delu. Razčistiti moramo vprašanja, ki SO' ostala nerešena in pred katerimi smo' se znašli komunisti včasih nemočni. O vseh nerešenih vprašanjih moramo spregovoriti odkrito' in 'kritično. Izogibati se moramo poenostavljenih zamegljenih pavšalnih ocen in odgovorov, če hočemo našemu nadaljnjemu delu postaviti trdne osnove, na katerih bodo slonela naša stališča in akcija.
Potrebno se mi zdi, da opozorim komuniste naše osnovne organizacije, da še enkrat pregledajo akcijski program in poskušajo analitično poiskati odgovore na postavljene naloge, ki smo jih sprejeli na lanskoletni konferenci in na tiste, ki so dobile aktualnost med letom.
Naj omenim na kratko nekaj konkretnih problemov, ki zahtevajo dolgoročnejše rešitve že v bližnji prihodnosti. Kljub termi, da podjetje uspešno posluje, se postavlja pred kolektiv vprašanje likvidnosti, ki zahteva hitre in učinkovite ukrepe. Tu mislim predvsem na možnosti v okviru podjetja, če sploh so.
Janez Majhenič:
Ne vem, kaj naj rečem o delu aktiva v preteklem obdobju, saj je bilo spremenljivo, da je težko verjeti. V glavnem pa aktivnost lahko razdelimo na dva dela in sicer v letih 1967 in 1968 ter v letu 1969. Prvi dve leti se je mladina udejstvovala praktično na vseh področjih. Zelo uspešno je delovala folklorna skupina, organiziran je bil začetni plesni tečaj standardnih, latinsko-ameriških in modernih plesov. Mladinski aktiv je pripravil kulturni program ob dnevu žena in poskrbel za strežbo. Opravljenih je bilo prek 90 ur na občinski delovni akciji v Domžalah, organizirali pa smo tudi samostojno delovno akcijo pri planinski koči na Veliki planini, katere se je udeležilo 9 mladink in mladincev. V tem času je zelo aktivno delovala tudi namiznoteniška sekcija, organizirana pa je bila tudi ekskurzija v Ceršgk.
Tudi sam sistem nagrajevanja in delitve po delu terja učinkovitejšo rešitev, ki naj spodbuja posameznika k produktivnejšemu delu. Odkrito se moramo pogovoriti, kaj je odgovornost, strokovnost in sposobnost. Poiskati ustrezen sistem nagrajevanja, če hočemo obdržati kader, ki smo ga s težavo pridobili. Pri vsem tem pa se bomo morali odločno spopasti s pritiskom uravnilovke, ki ima še vedno dovolj pristašev in zagovornikov.
Poslovanje podjetja, proizvodni problemi, delovna disciplina, medsebojni odnosi, kadrovska politika itd. so tudi vprašanja, mimo katerih ne bO' mogla iti volilna konferenca.
Posebno skrbno' se bomo morali pogovoriti o nadaljnjem razvoju samoupravnega sistema v podjetju in poiskati najustreznejše učinkovitejše oblike ter jih s statutom uzakoniti.
Na sami konferenci pa bomo morali sprejeti tudi stališče do tistih članov ZK. iki omahujejo ali pa imajo povsem pasiven odnos do vseh, za nadaljnji razvoj pomembnih vprašanj. Pri tem pa se ne bomo smeli ustavljati. Na vsaki poti so postaje, na katerih se odloži nekoristno' breme, ki vleče nazaj in daje videz utrujenosti. Razčistiti moramo, kaj je koristnejše za ZK, ali številčno močna a idejno šibka in neenotna organizacija ali manjša, enotna, idejno kvalitetna in akcijsko sposobna organizacija. Mnenja sem, da je to eno od pomembnih vprašanj, o katerih bo morala konferenca odločno spregovoriti.
S temi vrsticami sem hotel spodbuditi člane ZK, da razmišljajo in se temeljito' pripravijo za razpravo na konferenci, ki bo morala dati jasna izhodišča za nadaljnje delo in akcije ZK.
IVE
Po letu 1968 pa je v aktivu nastopilo popoilno mrtvilo in nedelavnost. Ce izvzamemo odlično drugo' mesto nogometašev na občinskem mladinskem prvenstvu in delno soudeležbo na občinskem sindikalnem prvenstvu, ni mladina storila ničesar.
Težko je reči, kje je vzrok takemu padcu aktivnosti, svendap sem mnenja, da so glavni vzroki naslednji:
Nekaj članov odbora je odšlo v tujino, nekaj pa na odsluženje vojaškega roka, novih pa v odbor nismo kooptirali, s čimer se je odbor zelo oslabil in skoraj prenehal z delom. Folikloma skupina, ki je vsako leto čez poletje nastopala, se ni več sešla, delno tudi zaradi tega, ker je bila stara sejna soba, kjer je Skupina vadila, zaradi potreb spremenjena v skladišče. Vsekakor pa je eden izmed glavnih vzrokov tudi nezainteresiranost mladine same, saj je treba vsakega posameznika posebej prositi, da pokaže določeno aktivnost.
Zaradi vsega tega smo sklenili, da bomo Sklicali konferenco in upam, da bo novemu odboru uspelo bolj aktivirati mladino vsaj na tistih področjih, za katera kaže vsaj malo zanimanja. Vendar naj o tem raje spregovori kandidat za bodočega predsednika Vlado Avbelj.
Vladimir Avbelj:
Za leto 1970 smo pripravili plan dela, ‘ki ga bomo s pomočjo aktivnosti celotne organizacije lahko realizirali. Plan dela je zelo pester, saj se razteza od športnega pa do političnega in samoupravnega delovanja. Za športno delovanje smo formirali sekcije, ki bodo vodile posamezne panoge športa. Politično in samoupravno delovanje bomo realizirali s pomočjo osnovne organizacije ZKS, s katero bomo organizirali skupno predavanje. Predavanja naj bi imela namen usposobiti čimveč mladih za uspešno delovanje v (Nadaljevanje na 4. strani)
Sedijo od leve proti desni: Janez Majhenič, Marjan Kotnik in Vladimir Avbelj
Predsedniki mladinskegajakliva papirnice Količevo govorijo
Delavski svet je sprejel pravilnik o delovnih razmerjih
VEVČE, FEBRUARJA — Novi zakon o delovnih razmerjih je prinesel toliko sprememb, da je bilo bolj umestno odločiti se za kompletno sestavo‘ novega predloga, posebno še, ker je z novimi predpisi o interni zakonodaji gospodarskih organizacij dopuščeno, da si podjetja priredijo to svojo interno zakonodajo neposredni problematiki svojega delovanja v največji meri.
Predlog pravilnika o delovnih razmerjih je bil 15. decembra 1969 natisnjen v 200 izvodih ter razposlan vsem deloviščem, vsem članom organov samoupravljanja, družbenim organizacijam ter vodjem oddelkov in sektorjev v podjetju. Razprava je trajala vse do potrditve, tj. 3. februarja, ko ga je potrdil z nekaterimi spremembami delavski svet na 7. redni seji. V času razprave je prispelo nekaj manjših, a po-
membnih pripomb, poleg seveda tega, da se je o določbah, ki urejajo dopuste v podjetju, razvila zelo živahna razprava. Precej jih je bilo, ki so v času razpravljanja intervenirali, da bi bil čas popraviti nekatere določbe o dopustih v starem pravilniku. Največ so oporekali starim določbam, da imajo posebni kriteriji, tj. pogoji dela,” odgovoirnost prevelik delež nasproti delovni dobi. Na ta način so bili tisti delavci, ki v teh posebnih pogojih niso1 bili vključeni, postavljeni v položaj, da v vsej svoji delovni dobi ne bi mogli doseči višji dopust od 20 dni. Precej pripomb je bilo’, da ima letni dopust namen rekrei-rati delovno moč, ki jo vsak z leti izgublja, oziroma rabi daljši čas za obnovo, čim večji delovni staž ima in pa da so ti posebni pogoji navedeni v starem pravil-
(Nadaljevanje s 3. strani) vseh družbeno-političnih in samoupravnih organih. Iz prakse je razvidno, da se mladi ne udejstvujejo predvsem zato, ker so vse premalo razgledani, saj so mnenja, da je osem delovnih ur zanje dovolj in da ne sodijo v razne druge organizacije. To njihovo mnenje pa je povsem napačno. Večkrat se lahko sliši kakšno nezadovoljno govorjenje na vseh mogočih mestih, da pa bi se o tem javno spregovorilo pa ne. To lahko imenujemo bojazen pred nastopom v javnosti. Razna nezadovoljstva in mnenja pa se ne dajo drugače rešiti kot da jih obravnava širša javnost ali ustrezen organ. Ti organi oziroma organizacije pa ne morejo sami odkrivati nepravilnosti in napake, zato je nujna tesnejša povezava med njimi in posamezniki.
Na športnem področju pa smo se odločili za posamezne panoge športa kot so: kegljanje, streljanje, namizni tenis, šah in nogomet. V veliki meri pa so pri teh športih potrebna finančna sredstva, zato upamo na vso podporo .s strani DS, UO in sindikata. Do
niku pretirani, kar se vidi po zdravstvenih in fizičnih sposobnostih starejših delavcev, ki delajo na delovnih mestih s tako favoriziranimi posebnimi pogoji. Na osnovi teh pripomb je bil izdelan že med razpravo nov predlog, ki je dajal večji poudarek na delovno dobo, posebne pogoje dela pa je upošteval le tistim delavcem, oziroma kategorijam, ki imajo evidentno najtežje okoliščine pri delu. Čeprav sam spremi-njevalni predlog nikakor ni bil sestavljen z namenom zmanjšanja poprečnega števila dopustnih dni v podjetju, je vendar povzročil premike v višini dopusta za posamezna delovna mesta in posamezne delavce. Prehod nazaj na delovno dobo je povzročil zmanjšanje dopusta predvsem tistim mladim delavcem, ki so v zadnjih letih zaradi zamenjave generacije zelo hitro napredovali
in dejansko prevzeli vsa najpomembnejša delovna mesta v podjetju. Takšna obnova generacije je bila najbolj drastična v proizvodnih oddelkih, ki so resnično povsem pomlajeni in tu je bil seveda odziv na nov predlog najbolj nasproten. Opredeljevanje za in proti njegovemu predlogu je doseglo svoj višek tudi na seji delavskega sveta, saj je bila razprava prav o določbah o dopustih najdaljša in najbolj vroča. Delavski svet je spreminjevalni predlog z večinskim glasovanjem potrdil. Razprava pa vendarle pomeni, da bo treba te določbe spremljati in med izvajanjem preveriti, če je novi pravilnik pravičen ali ne. Žal je zaradi dolgotrajne obravnave določil o dopustih delavski svet posvetil manj pozornosti tudi drugim spreminjevalnim določbam pra-
sedaj se lahko sindikatu zahvalimo za izdatno finančno pomoč. Domenjeno je bilo, da nam bo sindikat poravnal še neplačane račune. Sedaj pa bo to po vsej verjetnosti nemogoče, ker se je akcijski program našega dela znatno povečal in z njim tudi stroški. Zato moramo narediti korak naprej in si pri delitvi sredstev zagotoviti lastna sredstva. Na sestanku smo predlagali povišanje članarine na 1,00 din mesečno. Ta sredstva pa bi bila namenjena ogledom raznih tovarn, 'ki proizvajajo nam potrebne surovine in izdelke.
V	mesecu decembru 1969 nas je obiskal mladinski aktiv Utenzili-ja. Po končanem ogledu proizvodnje, smo se pomenili O' naši in njihovi aktivnosti in medsebojnem sodelovanju. Sprejeli smo povabilo na ogled njihovega podjetja.
V	naslednjem obdobju si želimo še veliko takih in podobnih srečanj, saj bomo le tako lahko uspešno sodelovali in izvedli razne športno-kulturne prireditve, ki pa so prav tako potrebne za sprostitev delovnih ljudi.
vilnika, ki imajo prav tako velik pomen. Treba pa je reči, da je bilo marsikaj rečenega o novih spremembah tudi že v razpravi o predhodni točki dnevnega reda, tj. sprejemu poslovnika nove komisije za kadrovska vprašanja. Ob tem se je namreč obravnavalo vse okoliščine sprejema in odpusta, premeščanja, izobraževanja. O postavitvi posebne komisije za kadrovska vprašanja je bil delavski svet soglasen.
Pomemben sklep v okviru te razprave je bil tudi, naj bi o sprejemu delavcev za delovna mesta I. in II. sistematizacij ske grupe odločal izvršilni odbor, za druge pa kadrovška komisija, v vsakem primeru pa na osnovi izdelane sistematizacije delovnih mest.
Novi pravilnik, ki ga je kot je že bilo rečeno, delavski svet sprejel, prinaša dokaj precizne določbe o podaljšanem delu ali po domače nadurnem delu. To vprašanje je pri nas — v pogojih procesne proizvodnje zelo pereče, ker je novi zakon v 43. a členu postavil spet posebne omejitve, katerih pa se bo moral še izjasniti republiški organ za delo. Ne glede na to so določeni v pravilniku vsi tisti momenti, v katerih je podaljšano delo nujno, če noče podjetje utrpeti večjih gospodarskih škod.
Bistvene novitete so tudi pri obravnavanju disciplinskih prestopkov. Po novem izreku disciplinska komisija dokončno kazni ter delavski svet sklepa o izreku kazni le na pritožbo delavca. Tako na primer glede disciplinskega odpusta delavski svet ne odloča z absolutno večino, ampak sklepa le, če se delavec pritoži, z večino prisotnih članov na seji. Med hujše kršitve delovne dolžnosti je uvrščeno tudi navajanje napačnih podatkov o delu z namenom, da se delavec osebno okoristi. To je potrebno, kajti pri nas je preveč razpasena navada, da ponarejamo podatke o storitvah ali drugih dejavnostih, če računamo, da bo zaradi tega dosežena 'kaka korist pri osebnem dohodku. Ti napačni podatki po navadi niso krivi samo za to, da se nekdo neopravičeno okoristi, ampak povzročajo v analizi poslovanja tudi napačne poslovne odločitve, kar je lahko še huje. Nov pravilnik zahteva tudi sistematizacijo delovnih mest z navedbo strokovnosti delovnega mesta, izobrazbene smeri, zahtevanega obsega delovnih izkušenj, število potrebnih delavcev na delovnih mestih in pa način preizkusa znanja. V pravilniku je uveljavljeno, da traja preizkusna doba I., II. in III. sistematizacij ske grupe 90 dni, za druge pa 60 dni. Lahko pa se preizkusi znanje tudi s posebno nalogo ali testi.
Razpored delovnega časa je v novem pravilniku natančno določen. Na tem področju je novo samo to, da ta določila precizira pravilnik in pa, da je osvojeno načelo, da je treba delovni čas prilagajati stvarnim potrebam delovnega procesa, kar je v naši procesni proizvodnji odločilnega pomena. Resnično, nismo tovarna, ki bi način proizvodnje lahko prirejala željam zaposlenih, kako naj bi si razporedili delovni čas.
V pravilniku je tudi urejeno vprašanje premestitev, ki jih narekuje delovna problematika, nadalje začasne premestitve, ki so lahko daljše od enega meseca ali pa samo občasne zaradi izpopolnitve delovnih posad. Doslej zakoni o delovnih razmerjih niso dopuščali ustreznih rešitev, kakršne pri nas delovna problematika narekuje, zdaj pa je to omiljeno in smo pravzaprav zapisali v pravilnik tista določila, ki že od nekdaj tečejo in ki jih formalno največkrat nismo mogli reševati. Tako npr. smo imeli pred časom precejšnje težave s prepričevanjem delavcev, ko smo postavljali nov obrat — premazni oddelek. Po normalni gospodarski logiki bi morali zbrati v tem oddelku zaradi nove tehnologije in velikih vloženih sredstev najboljše in najbolj primerne delav-
ce, pa to največkrat zaradi različnih razlogov nismo uspeli. Po novem je to možno odrediti. Prav tako je možno ukrepati s premeščanjem, če delavec izkaže slab delovni učinek zaradi neprilagojenosti dela na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen. Prav tako je možno poseči s premestitvami v primerih, ko gre za nezdrave in škodljive odnose na posameznih deloviščih. Ta ukrep izgleda sicer na videz hud, je pa dejansko v prid delovnim rezultatom in tudi delavcem, kajti v nezdravih osebnih odnosih pride največkrat do hudih škod in disciplinskih prestopkov, če se ne ukrepa dovolj zgodaj. Lep primer imamo v bližnji preteklosti v embalažni delavnici. Če bi bilo takrat možno ukrepati s primernimi premestitvami, ne bi prišlo do tako težkih prestopkov in tudi ne do hudih ukrepov, kot jih je tedaj izrekel delavski svet. Jasno pa je, da takšne premestitve — tj. trajna premestitev na drugo delovno mesto lahko obravnava in odreja le samoupravni organ, tj. kadrovska komisija in izvršilni odbor. Začasne premestitve, ki jih izključno narekuje delovni proces, lahko odrejajo vodje oddelkov in to, če traja le nekaj dni, če gre pa za daljšo dobo pa mora biti izdana posebna odločba z navedbo razloga premestitve, ki ji lahko delavec oporeka s pritožbo na delavski svet.
Iz tega je torej razvidno, da pravilnik določa vse možnosti, ki pri nas pridejo v poštev, predvideva pa tudi, da so prav na tem področju možne hude zlorabe, zaradi česar predpisuje odredilne in pritožne postopke.
Tako kot vsi splošni akti podjetja, bo tudi ta novi pravilnik o delovnih razmerjih doživljal nadaljnje obravnave in spremembe, zato je prav, da zanimanje
VEVČE, FEBRUARJA — Prvi pravilnik o izobraževanju je bil sprejet že leta 1982. Potrebe po izobraževanju strokovnih kadrov so bile vzrok, da se je strokovno izobraževanje razširilo' iz strokovnih in drugih šol tudi v podjetja. To razširitev in povezavo strokovnega izobraževanja s po^ trebami podjetja smo spoznali in sprejeli tudi na Vevčah. Ob zastareli miselnosti, da sta za proizvajalca edino odrešilna praksa in izkušnja, je izobraževanje steklo le s težavo. Dejstva so pokazala, da izkušnja lahko oibdrži nivo proizvodnje, kakršen je bil v preteklosti. Prav tako so organizacijska znanja, grajena na izkušnjah, zadovoljiva le v obrtništvu in še tam le delno. Obdrža-nje nivoja znanja na isti ravni pa je že nazadovanje. Napredek je mogoč le ob stalnem raziskovanju, seznanjanju z novimi teorijami, ki z razvojem postajajo vse bolj pomembna.
Ker so potrebe po izobraževanju v različnih podjetjih različne, tudi dejavnost ni povsod enaka in se mora prilagoditi zahtevam delovne organizacije.
Uresničitev teh zahtev pa je pri nas v začetku zadela na ovire. Zato je podjetje podpiralo vsakovrstno izobraževanje, ne glede na to ali je bilo za tovarno direktno potrebno in koristno ali ne. Sele kasneje se je pokazalo, da le niso bile proč vržene tudi te dajatve, vsekakor pa ne dajatve za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Z delno zadostitvijo tekočih potreb, ne pa še perspektivnih in ob vedno večjem varčevanju izdatkov za izobraževanje bo le treba še skrbneje regulirati proces izobraževanja, ki je pri nas pohvalno že prispel do stopnje delovnih navad. Tako bo treba izenačiti potrebno prizadevanje za znanje, ob vedno novih načinih proizvodnje in organizacije, z omejenimi sredstvi in ča-
OB 8. MARCU 1970 — Nada Klančar, tajnica samoupravnih organov
delavcev za določila tega pravilnika ne popusti tudi po sprejetju, saj je namen pravilnika čimbolj stvarno in natančno urejati vsa tista dogajanja v podjetju, od katerih so najbolj odvisne pravice in dolžnosti vsakega člana kolektiva.
Pravilnik je stopil v veljavo
11.	II. 1970, kadrovska služba pa bo poskrbela, da bo razmnožen v tolikšni nakladi, da bo dostopen vsem članom kolektiva.
som. Seveda po vsej verjetnosti v korist modernizacije in napredka.
S tem namenom bo v kratkem predložen samoupravnim organom nov pravilnik o izobraževanju, ki ureja odnose med zahtevami in težnjami po izobraževanju, stroški izobraževanja in ljudmi, ki se strokovno usposabljajo in izpopolnjujejo.
S.	R.
Prevzela sta tlelovno' niesto izmenskega vodje strojne dodelave papirja
VEVČE, FEBRUARJA — Ni
vseeno, kdaj in kako strokovno usposobljen človek prevzame vodstvene delovne dolžnosti bodisi v proizvodnji ali upravi. Naš pravilnik o pripravništvu predpisuje način izobraževanja pripravnikov na vseh predhodnih delovnih mestih skozi celotno proizvodnjo. Predvideva tudi čas pripravništva, 'ki traja od enega do treh let, odvisno od stopnje kompliciranosti in namena zaposlenosti.
Pripravnika Ivan GARBAJS in Alojz SMREKAR sta pripravniški staž nastopila 1. septembra 1966. Ker sta vmes odslužila svojo obveznost 18 mesecev v JLA. je njihovo efektivno pripravništvo trajalo 22 mesecev, ali 2 meseca manj kot polni dve leti. Ker je kadrovska služba mnenja, da sta s svojim prizadevanjem, znanjem in 'Strokovnostjo zadostila zahtevam, sta s 1. januarjem 1970 prevzela delovno mesto opravljanja del izmenskih vodij strojne dodelave papirja.
Obema novima mojstroma čestitamo in smo prepričani, da bosta za prihodnjo številko »Našega dela« povedala svoje mnenje o pripravništvu pri nas in o novem delovnem mestu.
S seje delavskega sveta — odločanje o važnejših samoupravnih
ukrepih
Predsedniki mladinskega akiiva Količevo
govorijo
Pred sprejetjem novega pravilnika o izobraževanju
Sprejemamo nov statut
OB 8. MARCU 1970 — Ivanka Rosulnik pri mikromitriranju lepenke
1.	nadaljevanje
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
V januarski številki Našega dela smo poročali le o temeljnih spremembah, ki jih prinaša osnutek novega statuta ter zakaj ga sprejemamo, prav pa je, da v skladu s pomenom tega najpomembnejšega samoupravnega akta obširneje spregovorimo o njegovi obliki ter o vsebini posameznih poglavij.
Osnutek statuta je razdeljen na posamezna poglavja, ki se glede na vsebino, ki jo obravnavajo, delijo na ustrezna podpoglavja, ta pa na posamezne člene.
Osnutek statuta ima tako vsebino:
I.	Uvodne in splošne določbe
1.	Pravni položaj podjetja
2.	Zastopanje podjetja
3.	Javnost deda organov podjetja
4.	Obveščanje članov delovne Skupnosti in poslovna tajnost
5.	Zavarovanje premoženja in ljudi
6.	Sodelovanje podjetja z delovnimi organizacijami, druž-beno-političnimi skupnostmi in družbeno'-političnimi organizacijami
7.	Narodna obramba in civilna zaščita
8.	Varstvo pri delu
9.	Socialno delo in družbeni standard
IX. Organizacija in upravljanje
1.	Organizacija podjetja
2.	Upravljanje
a)	Neposredno upravljanje
1.	Referendum
2.	Zbor
B) Posredno upravljanje
1.	Delavski svet
2.	Poslovni odbor
3.	Odbor za medsebojne odnose
4.	direktor
Sklepi upravnega odbora papirnice Količevo
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Objavljamo sklepe upravnega odbora:
Ernestu Pančurju ml. se da denarno pomoč za čas, dokler obiskuje šolo v Ljubljani v taki višini, kot bi jo dobil, če bi bil vajenec v Papirnici Količevo, upoštevaje letnik, ki ga obiskuje in doseženi uspeh.
Kadrovska služba naj stopi v stik s skrbstvenim organom in poskuša urediti, da otroci E. Pančurja dobijo socialno podporo, ker je znesek pokojnine tako' nizek, da na posameznega otroka pride manj, kot dobijo socialni podpiranci v občini.
Kadrovski oddelek naj pripravi predlog delavskemu svetu o zagotovitvi in financiranju šolanja Pančurjevih otrok. Pri tem naj skuša doseči, da bodo pri reševanju tega vprašanja sodelovali tudi: Skupščina občine Domžale in Tajništvo za notranje zadeve Kamnik, kjer je bila zaposlena mati otrok.
Potrdijo se opravljene nadure v mesecu januarju in plan nadur za mesec februar.
Opozoriti je treba vse, ki vodijo evidenco nadur, naj natančneje precizirajo, kaj je nedeljsko delo in kaj je nadurno delo. Kadrovski oddelek sme glede nadur °d vseh. ki izdajajo naloge za nadurno delo 'zahtevati, če je to Potrebno, dodatno natančnejšo dokumentacij o.
Do naslednje seje naj kadrovski oddelek izdela kriterije za strokovne ekskurzije in jih na Prvi seji predloži v potrditev Upravnemu odboru.
Pritožba Jožeta Posavca zoper odločbo z dne 24. 11. 1969 o razporeditvi na delovno mesto, ki io je izdal direktor podjetja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 17. 6. 1969, se kot neutemeljena zavrne. Na osnovi tega sklepa izda -direktor Obrazloženo dokončno odločbo.
V komisijo za sistematizacijo delovnih mest so imenovani: Ljubiša Milič kot predsednik in olana Marjan Černe ter Milan Deisinger. Komisija ima pravico Pritegniti k delu vsakega, za katerega meni, da lahko pri delu Pomaga. Osebe, ki jih komisija Povabi k sodelovanju, so dolžne sodelovati s komisijo.
Komisija naj skuša čimveč deta opraviti v rednem delovnem ossu, kolikor to ni mogoče, pa se odobri delo tudi v podaljšanem delovnem času. V podaljšanem delovnem času so dolžni delati tudi tisti, ki jih komisija povabi k sodelovanju.
v Tov. Rihtar sme opravljati računovodska dela na Papirlesu. Za ureditev nekaterih nujnih zadev, sme hoditi na Papirles tud: ^ dopoldanskem času, dokler ne 0° rešeno vprašanje računovodje
na Papirlesu. Opravljanje računovodskih del pri tem združenju ne sme negativno vplivati na ažurnost in kvaliteto računovod-sko-finančnih del v Papirnici Količevo.
Prošnji lesnoindustrijskega odseka Tehniške šole v Ljubljani za finančno pomoč se ne ugodi.
Na prošnjo učencev SCTP v Ljubljani UO odobri finančno po-
moč našim štipendistom Majdiču, Jeraju, Poljanšku in Kokalju. Glede višine finančne pomoči uredi kadrovska služba v smislu finančnih pomoči, ki smo jih v prejšnjih letih nudili našim štipendistom na omenjeni šoli.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin odobri UO na njihovo prošnjo finančno pomoč v višini 500.00 din.
Sklepi delavskega sveta papirnice Količevo
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Delavski svet je sprejel naslednje sklepe:
Sprejme se popis sredstev v Papirnici Količevo na dan 31. 12. 1969.
Sprejme se popis sredstev v bifeju Papirnice Količevo na dan 31. 12. 1969.
Vsi, ki jim manjka drobni inventar, razen v treh primerih, morajo do 31. 3. 1970 s pričami dokazati, da jim je bil ukraden manjkajoči drobni inventar. Kolikor do tega datuma ne dokažejo, se vsem ta inventar zaračuna po nabavnih cenah.
Papirnica Količevo naj v razgovorih s Kartonažno tovarno še nadalje vztraja na svojih stališčih do doma' v Fiesi in to tako, da skuša doseči sporazum o tem, da je etažni lastnik dela stavbe, kjer so sobe št. 17, 18, 19, 20 in 21. V primeru, da se v razgovorih to ne bi moglo doseči, naj se zadeva ne ureja prek sodišča, temveč naj se doseže tak sporazum, da bo Papirnica Količevo za čim daljše obdobje še uporabnik objekta v taki obliki, kot je sedaj.
Odobre se sredstva v višini 509.400.00 din za nabavo domače opreme, ki bo potrebna za rekonstrukcijo sušilnega kanala Schilde.
Podjetje ni interesent za nakup predmetnega stanovanja, ki je last' Dušana Pirca.
Stanovanje lahko tov. Pirc proda Mariji Gerčar. Kredit, ki ga je imel za nakup tega stanovanja tov. Pirc, se po tem sklepu prenese na tov. Marijo Gerčar. Tov. Pirc pa dobi pravico, da se udeleži natečaja pri skladu za zidavo stanovanjskih hiš Papirnice Količevo.
Mariji Gerčar se na njeno prošnjo odobri kredit v višini neplačanega dolga Dušana Pirca, ki znaša na dan 21. I. 1970 13.554.70 din za dobo 20 let po 2 °/o letni obrestni meri. Anuitete se obračunavajo polletno, mesečni obroki v višini 1/6 polletne anuitete pa je treba tov. Gerčarjevi odtegniti vsak mesec pri izplačilu OD. O tem je treba skleniti posebno pogodbo.
Delavci Papirnice Količevo lahko hodijo na malico v menzo ali k Froncu, vendar ne na svoje domove niti ne v druge lokale.
OB 8. MARCU 1970 — Ivanka Jasenc in Kati Ulčar, rezalki papirja na ploskem rezilcu
III.	Medsebojna delovna in druga razmerja
1.	Pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti
2.	Urejanje medsebojnih razmerij
3.	Delovna razmerja
IV.	Planiranje
V.	Dohodek, sredstva in materialno finančno poslovanje
1.	Ugotavljanje in delitev dohodka
2.	Osebni dohodki
3.	Sredstva in skladi podjetja
4.	Materialno in finančno poslovanje
VI.	Samoupravni akti
VII.	Končne določbe
Prvo poglavje se po vsebini bistveno ne razlikuje od ureditve v dosedanjem statutu, ker se na področjih, ki jih obravnava, niso v večji meri spremenile dejanske okoliščine, niti niso bili sprejeti neki novi predpisi, ki bi to narekovali. Izjema velja le za vprašanja ureditve narodne obrambe, kar prejšnji statut ni obravnaval. V preteklem letu so bile namreč sprejete spremembe in dopolnitve nekaterih predpisov s področja narodne obrambe, ki so naložili podjetjem obveznost, da v svojih statutih uredijo vprašanja s tega področja.
V uvodnih določilih se statut ni v ničemer spremenil. Pravni položaj podjetja je enak kot v prejšnjem statutu; podjetje je po svoji obliki enotno, ima nespremenjeno firmo, sedež ter predmet poslovanja.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje direktor, ki ga v času njegove odsotnosti zamenjuje vodja komercialnega sektorja. Razumljivo pa je, da lahko direktor posamezna pooblastila in pristojnosti prenese tudi na druge osebe, s tem, da sam določi vsebino' in obliko takega pooblastila.
Samoupravni organi, ki so podrobneje obdelani v drugem poglavju tega statuta, opravljajo tista dela in imajo tiste pristojnosti, ki so navedene v statutu. Delo organov samoupravljanja je javno, kar pomeni, da lahko člani delovne skupnosti prisostvujejo sejam teh organov. Tega seveda ne morejo v primeru, če so seje sklicane med delovnim časom, ko člani delovne skupnosti opravljajo svoje delo. Javnost dela organov samoupravljanja poleg po'-vedanega pomeni tudi, da morajo ti organi seznanjati člane delovne skupnosti s pomembnejšimi poslovnimi dogoidki, o svojem delu in sprejetih sklepih, o osnutkih samoupravnih predpisov in o drugih pomembnejših zadevah. Dolžnost obveščanja, ki jo imajo organi upravljanja, je v tesni medsebojni povezanosti z dolžnostjo, ki jo imajo člani delovne skupnosti do svojega izobraževanja in izpopolnjevanja. Le vsesplošno razgledan samoupravljavec bo lahko razumel posamezne sprejete sklepe in dal-k takim odločitvam tudi svoj prispevek.
Nekateri podatki, predvsem tisti, ki se nanašajo na področja narodne obrambe ter na določena razmerja do nekaterih organov, so lahko tajnost in jih vsi tisti, ki zanje zvedo med opravljanjem svojega dela, ne smejo sporočati nepooblaščenim osebam. Kršitev tajnosti ima za posledico odgovornost za kršitev delavne dolžnosti.
Eno izmed uvodnih poglavij obravnava tudi sodelovanje podjetja z drugimi podjetji, z druž-beno-političnimi skupnostmi (občino in drugimi) ter z družbenopolitičnimi organizacijami. Ti medsebojni odnosi imajo lahko najrazličnejše oblike in cilje. Sodelovanje je lahko npr. usmerjeno izključno v poslovno smer ali pa lahko podjetje sodeluje pri reševanju posameznih vprašanj na področju zdravstva, 'socialnega varstva itd. Statut vseh oblik podrobno ne našteva, ampak jih samo nakazuje.
Že uvodoma smoi povedali, da je prvo poglavje dopolnjeno oziroma na novo ureja narodno obrambo1 in civilno zaščito. V tem osnutku statuta gornje vprašanje ni obravnavano samo v I. poglavju, ampak tudi v naslednjih in to tam, kjer govorimo p pravicah in dolžnostih posameznih organov. V I. poglavju so navedena le nekatera temeljna določila, kako ravna podjetje v primeru, če grozi neposredna vojna ali v vojnem stanju. Narodna obramba in civilna zaščita se izvajata po načrtu za obrambo, ki mora vsebovati vojni načrt in razvojni načrt. Vojni načrt ureja organizacijo dela in poslovanja v vojnih razmerah, razvojni načrt pa obrambo in zaščito članov delovne skupnosti ter premoženja pred vojnimi akcijami. Podjetje se mora držati teh načrtov in se po njih ravnati, prav talko pa mora svojo dejavnost usklajevati po vojnih predpisih družbeno-poli-tičnih Skupnosti. Organi, ki obravnavajo vprašanja narodne obrambe, so delavski svet, poslovni odbor, odbor za medsebojne odnose, štab za narodno obrambo in direktor podjetja. O pravicah in dolžnostih teh organov bomo govorili v naslednjem sestavku.
Stane Skok
Delo gasilcev v tovarni celuloze Medvode
MEDVODE, FEBRUARJA — Na
rednem letnem občnem zboru gasilskega društva, katerega so se udeležili tudi direktor, predsednik DS, zastopniki MGZ in ObGZ tar zastopniki sosednih terenskih in industrijskih gasilskih društev, smo pregledali delovanje v preteklem letu. Prav tako pa smo si okvirno določili program za prihodnje leto. Člani so imeli 12 vaj. Od tega so bile 4 v neposredni bližini tovarne in v medvoških tovarnah. Kot posebno izvedbo vaje se lahko smatra verižno vajo na Govejek, kjer so sodelovala terenska in industrijska gasilska društva z medvoške-ga področja ter gasilske enote iz Ljubljane-Center, Vič in Šiška.
Naše gasilsko društvo' pa je bilo aktivno tudi na področju izobraževanja. Opravili smo tečaj za izprašane gasilce, katerega se je udeležilo 7 članov. Tega tečaja se je udeležilo tudi 6 članov gasilske službe civilne zaščite. Tečaja za gasilske strojnike pa se je udeležilo 10 članov. Poleg tega, da so gasilci sodelovali s CZ na področju strokovne vzgoje, so sodelovali tudi pri drugih vajah CZ. V celoti se je na vajah, brez tečajev in predavanj, opravilo 2544 ur.
Dejavnost gasilskega društva je bila v preteklem letu omogočena s strani upravnih organov, tako glede materialne pomoči kot tudi moralne podpore.
Za letošnje leto pa je verjetno najbolj potrebno organizacijsko utrditi gasilsko enoto. Predvsem bo potrebno še pridobiti nove, mlade člane. Ker delo v tovarni poteka v izmenah, bi bilo potrebno, da se v enoto vključi več delavcev iz proizvodnje, kar velja predvsem za lesni prostor, pripravo lesa in kuharijo.
V programu dela pa so navedene jn sprejete še naslednje zadeve:
1.	Poživiti sodelovanje s CZ in sosednimi gasilskimi enotami.
2.	Posvetiti še več pozornosti doslednemu izvajanju preventivnih ukrepov.
3.	Izvajati praktične vaje v tovarni, upoštevajoč specifične pogoje v proizvodnji.
Na občnem zboru smo izvolili nov upravni odbor gasilskega društva. Upamo, da bo gasilska enota pod predsedstvom DOMINIKA TOMAŽINA in poveljstvom FRANCA CVEKA uspešno izvajala vse predstoječe naloge.
V. B.
Dobra organizacija - manj slučajnosti
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Za najmanjši obseg proizvodnje ustreza naj enostavnejša oblika organizacije. To obliko organizacije je predstavljal in jo še danes predstavlja obrtnik.
Obrtniški način dela pa ne ustreza v kolektivih z obsežnejšo proizvodnjo, zato so v praksi uporabljene različne oblike organizacij kolektivov, katere sestavljajo organizacijske enote. Med temi organizacijskimi enotami mora biti nujno organizacij sko predvideno in predpisano- komuniciranje, ker se proizvodnja brez medsebojnega komuniciranja ne more razviti. Organizacijske oblike se morajo nujno spreminjati vzporedno s potrebami proizvodnje, s čimer se spreminjajo tudi odnosi med organizacijskimi enotami in s tem med člani, ki te enote tvorijo. Te kvalitativne spremembe v organizaciji pa se običajno dogajajo zelo počasi in to zaradi navad, odpora proti novemu in drugih vzrokov, zato imamo pojave obrtniškega načina dela, miselnosti .in metod proizvodnje tudi v industrijskih podjetjih. Kot je že omenjeno-, organizacija v svoji trenutni obliki ne sme biti preveč toga, temveč jo je treba ob resnih zahtevah in potrebah menjati ali dopolniti. Da bi bile take reorganizacije čim lažje izvedljive in da bi pozitivno vplivale na tok proizvodnje, mora biti vsakemu članu kolektiva poleg ostalega znan slikovni prikaz organizacijske sheme, kakor tudi tekstualni del, ki spremlja in dopolnjuje načrt sheme. Kljub še tako skrbnim pripravam na reorganizacijo pa ob vpeljavanju novih ali spremenjenih oblik organizacije vedno prihaja s strani članov kolektiva do umestnih pa tudi neumestnih pripomb.
Ob takšnih priložnostih pa tudi sicer se pojiavljajo težave zaradi neustreznega, neurejenega in nekoordiniranega komuniciranja med enotami, -kar lahko privede tudi do zastojev v proizvodnji. V dobro organiziranih podjetjih je torej manj vsakovrstnih slučajnosti, mednje sodijo tudi nepredvideni zastoji, ki -so včasih lahko posledica nekoordiniranega dela med oddelkom proizvodnje in tehničnim oddelkom oziroma vzdrževalno službo-, ki organizacijsko spada v tehnični oddelek. Naloga vzdrževalne službe je, da delavna sredstva podjetja vzdržuje na tehnično ustrezni višini in sicer tako, da jih pregleduje, popravlja, obnavlja itd.
Vzdrževanje zajema vrsto -predpriprav in postopkov na delovnih sredstvih, da jih obdržimo v takem stanju, da lahko svojo; namembno funkcijo v celoti opravljajo.
Delo vzdrževalne službe v podjetju lahko grobo- razdelimo- na naslednje faze:
a)	priprava tehnične dokumentacije s plani za popravila proizvodnih in drugih naprav,
b)	priprava rezervnih delov,
c)	pregledi proizvodnih in drugih naprav,
č) manjša popravila in remonti,
d)	generalni remonti.
Vse vrste popravil ■—- od malih do- generalnih remontov — morajo biti koordinirano pripravljeni s proizvodnimi obrati, s čimer se poskušamo v čimvečji meri izogniti nenadnim zastojem v proizvodnji in imamo tako opraviti v glavnem le z vnaprej planiranimi zastoji ter popravili. Ob pravilnem in usklajenim delom
vzdrževalne službe morajo vsa popravila in remonti potekati kvalitetno in v čim krajšem času. Ti dve zahtevi sta seveda neposredno odvisni od kapacitet vzdrževalne službe in pa od stopnje organizacije. Razmeroma obsežna problematika na tem področju dela v podjetjih se more torej reševati uspešno in ekspeditivno le z organiziranim in usklajenim delom, s čimer je omogočeno, da se proizvodni proce-s odvija čimbolj enakomerno in nemoteno. Nastajajoče vplive, ki bi lahko zaviralno vplivali na tok proizvodnje, je treba reševati takoj ob začetku, da problem ne preraste v večjega, katerega rešitev je težja in obsežnejša.
Sestav in stopnja organiziranosti vzdrževalne enote sta v neposredni odvisnosti od obsega in vrst proizvodnih naprav. Spričo dejstva, da je v proizvodnji papirja, kartona, lepenke in lesovine veliko vrst strojnih naprav, je nujno, da so v vzdrževalni enoti podjetja zaposleni člani temu ustrezno kvalificirani in usposobljeni.
V okviru organizacije službe vzdrževanja je poleg dobre priprave dela potreben referat, ki se bavi s problematiko tehnike mazanja in ki s svojim delom lahko v veliki meri preprečuje nenadne slučajne zastoje.
Vse močnejše težnje po uvedbi norm za vzdrževalna dela so- dokaj zahtevna in delikatna naloga. Norme je mogoče uvesti za določena vzdrževalna dela na podlagi dolgoletnih izkušenj, kolikor so se ta dela v ta namen kronološko zasledovala. Vseh vzdrževalnih del pa pri obstoječih proizvodnih in vzdrževalnih metodah v papirni ind-us-triji ni moč normirati. Vsa no-rmirana dela zahtevajo- ustrezno -pripravo dela, ki za vzdrževanje strojev v papirni industriji ne more biti klasična priprava dela, kot je to npr. v kovinški industriji, temveč mora biti specifična za to po-droč-je, kat je specifično vzdrževanje v papirni industriji. Uvajanje norm v katerikoli organizacijski enoti pa povsem naravno- narekuje poleg -ostalega tudi spremembo sistema nagrajevanja, kar je potrebno predvideti in obdelati pred kakršnimikoli spremembami načinov in organizacije dela. Skratka, vse posege v organizacijske probleme je potrebno nujno temeljito pripraviti, jih vsestransko analizirati in preštudirati, s čimer se skušamo do maksimalne možne meje izogniti slučajnosti, pri vsem tem pa zasledovati osnovni cilj — uspešno poslovanje gospodarske organizacije.
Fel(IKS)
8. MARCU 1970 — Vida Bartol, kemotehnik in Zdenka Flerin, laborantka
Ali še naprej sami, ali se bomo vključili v štipendijski sklad mesta Ljubljane?
VEVČE, FEBRUARJA — Vedno večje zahteve, hiter razvoj znanosti in čedalje ostrejši pogoji gospodarjenja zahtevajo- vse večje število novih, predvsem visoko in višje strokovnih kadrov. Številna podjetja so že spoznala, da je uspešno reševanje kadrovskih problemov vir -in začetek hitrejšega družbenega napredka in gospodarskega razmaha.
Na drugi strani se pojavlja vedno več problemov v visokem šolstvu. Potrebe po nekaterih visokih stro-kovnjakih so večje, kot je ponudba. Ugotavljamo-, da se sredstva za štipendije povsod zmanjšujejo.
Zaradi takih problemov je bila v mnogih razpravah družbeno-po-litičnih in drugih organizacij v Ljubljani izražena želja po- enotnem štipendijskem skladu. Nekatere občine, kot Moste-Polje, Bežigrad, Vič že imajo manjše štipendij-ske sklade. Seveda pa je znano, da štipendije podeljujejo po različnih kriterijih in tudi višine štipendij so različne.
Prevladovalo je mnenje, da bi bilo koristno združiti prizadevanja za uspešnejše in bolj enotno reševanje problematike štipendiranja. Sprejeta je bila zamisel o enotnem štipendijskem -Skladu na območju Ljubljane.
Iz osnutka statuta so razvidna naslednja izhodišča:
Štipendijski sklad bi se moral formirati na podlagi -samoupravnega dogovora zainteresiranih partnerjev. Združeval bi delovne in druge organizacije, ter druž-beno-polltične skupnosti, ki jih združuje Skupni interes, da si ustvarjajo pogoje za perspektivno in učinkovitejšo zadovoljevanje kadrovskih potreb. Torej je treba težiti za tem, da je krog zainteresiranih dejavnikov čim širši in da je treba poleg združevanja sredstev v sklad razvijati še druge oblike.
Funkcija sklada ne bi bila samo zbiranje in združevanje finančnih sredstev za štipendiranje. To je le ena izmed poti pri uresničevanju nalog. Z načinom
Papir brez vode
Za izdelavo ene tone papirja je potrebnih okoli 100 m3’ vode. Neko dansko podjetje poskuša zdaj izdelovati papir »po- hitrem postopku«, tj. povsem brez vode, namesto nje pa uporablja zrak. Najprej se drobi osnovna surovina v najfinejša vlakna, tako da so
suspendirani nad električno nabitim kovinskim sitom. Vlakna se z močnim električnim tokom prepletajo na sito, kjer nastaja tanka in zelo trdna plast papirja. Po novem izdelani papir je prožnejši od papirja, ki ga pridobivamo po tradicionalnem postopku.
(»Magazin«, maj 1969)
upravljanja s skladom bo zagotovljeno, da v skladu združena sredstva ne bodo odtujena tistim, ki so jih p-rispevali, ampak morajo še naprej imeti vpliv na gospodarjenje z njimi. Ta vpliv naj bi se zagotovil s sodelovanjem organov samoupravljanja sklada in z možnostjo široke kontrole.
Naslednja naloga sklada je poenotiti izbor štipendistov, ga čim bolj objektivizirati na podlagi jasno opredeljenih kriterijev in z ustreznimi matodami. Kot je razvidno iz predloga statuta, so temeljni kriteriji:
—	nadpoprečni učni uspeh, ki se ugotavlja na osnovi šolskih ocen,
—	nadpoprečne sposobnosti, ki se ugotavljajo s testiranjem in drugimi ustreznimi metodami,
—	materialni položaj.
Naloge v zvezi z izborom naj
bi izvajala strokovna služba, ki bi zagotovila strokovno uporabo sedanjih znanstvenih metod. Verjetno bi bila za to- najbolj usposobljena služba pri zavodu za zaposlovanje delavcev.
Učni uspehi -so razvidni iz ocen v šoli. Poleg tega bo potrebno skupno s prosvetnimi delavci na osnovnih šolah izdelati sistem spremljanja vseh talentiranih učencev (nagnenja, hotenja, osebne odlike) ne glede na njihov materialni položaj, treba bo proučiti tudi možnosti, in metode usmerjanja talentiranih učencev na različne šole, upoštevajoč pri tem družbene potrebe, kakor tudi nagnenje učencev.
Eden izmed osnovnih ciljev dejavnosti sklada je zagotoviti talentirani mladini vsaj približno enake pogoja in -nadaljevanje šolanja. Ugotavljajo, da je talentirane mladine neprimerno več, kot pa je sedaj možnosti za štipendiranje. Vsaka napredna družba si mora prizadevati, da omogoči študij najsposobnejšim in najpriza-devnejšim, tudi pri tem moramo zagotoviti, da bodo prevladovali kriteriji sposobnosti in delavnosti.
Glede višine štipendije oziroma posojila bi moralo biti osnovno izhodišče, da se zagotovijo talentirani mladini vsaj približno enake možnosti za študij in taki materialni pogoji, da bo svoja prizadevanja lahko osredotočila v študij. Merila, ki odločajo o višini štipendije, pa morajo pred drugim spodbujati odgovoren in kvaliteten študij.
Poleg političnih in socialnih momentov povezujejo takšno usmeritev tudi ekonomski razlogi.
Računajo, da bi s takšnim kadrovanjem na višjih in visokih šolah zmanjšali osip študentov. Večje število študentov bi končalo študij v rednih rokih, kar zmanjšuje -stroške šolanja. Naj večja prednost pa je v tem, da bodo prišli na delovna mesta kadri s solidnim znanjem in odgovornim odnosom do dela, ki imajo- več potencialnih možnosti, da se razvijejo v dobre strokovnjake.
Skrb za smotrno zaposlovanje štipendistov je ena izmed naslednjih nalog, ki jo bo potrebno- izvajati v okviru dejavnosti sklada. Pri zaposlovanju štipendistov morajo imeti prednost delovne organizacije, ki bodo združevale svoja sredstva v tem skladu. Programiranje potreb po različnih profilih kadrov bo treba razvijati v sodelovanju z delovnimi organizacijami.
Sklad za podeljevanje štipendij in posojil za izobraževanje v Ljubljani bi se tako skupno s strokovnimi službami, ki bodo izvajale določene naloge za sklad,
postopoma razvil v določeno obliko skupne -službe tistih delovnik in drugih organizacij, ki bodo sodelovale s skladom, o-ziroma se nanj obračale za kakršnekoli usluge v zvezi z izvajanjem politike štipendiranja. Toda enoten štipendijski sklad v Ljubljani pa ne bo mogel prevzeti v celoti odgovornosti z.a štipendiranje dijakov in študentov. Odgovornost za to naj bi še vedno bila predvsem na delovnih organizacijah, ker so najbolj neposredno zainteresirane za ustvarjanje ustrezne kadrovske baze v Ljubljani.
Predloženi statut sklada predlaga, da bi lahko postale članice sklada tiste delovne organizacije, ki bi prispevale:
1.	stalen denarni prispevek v višini najmanj enoletne štipendije;
2.	enkratni prispevek najmanj 6000 din;
3.	z dodelitvijo- štipendije študentu, ki ga predlaga sklad in sicer po kriterijih sklada.
Uspeh dela v papirniški poklicni šoli za odrasle
VEVČE, FEBRUARJA — Zahteva po strokovnosti in poklicnim znanjem na eni strani in želja ljudi, da dosežejo poklic in možnost za napredovanje, je že četrtič narekovala, da se odvija pouk za odrasle iz papirničarske stroke v sami tovarni.
Tokrat je v razredu 18 slušateljev od 23, kolikor se jih je v začetku vpisalo. Tisti, ki so odstopili, so prenehali v glavnem iz lagodnosti, v strahu pred povečanim umskim naporom v dveh letih poklicnega šolanja.
Rezultat dela bodočih papirni-čarjev ob letošnjem prvem polletju je bil proti pričakovanju dober, saj je znašala poprečna ocena skoraj prav dobro — 3.75. Ta uspeh je toliko več vreden, ker se slušatelji ne morejo posvetiti samo učenju, ampak delajo na delovnih mestih v svojem običajnem delovnem turnusu, dopoldan, popoldan in ponoči. Skozi dve leti pa bodo morali še trikrat na teden po šest ur izven delovnega časa posvečati predavanja in na koncu pokazati zahtevano znanje. Ker je med odraslimi šolarji 10 moških z delovnih mest v proizvodnji in 8 žensk iz ročne dodelave papirja, je morda malo lažje za ženske, ki so mogle delovni čas urediti
tako, da delajo samo na prvi izmeni. Na drugi strani pa so vse udeleženke poleg delavke tudi še gospodinje in matere, ki imajo, razen dela v tovarni in v šoli, še marsikaj postoriti tudi v družini Kljub temu pa se pri vseh brez izjeme čuti zanimanje za znanja, ki jih poklic, učni načrt in stroka zahtevajo.
Pri tem pa se zdi, da je potrebno omeniti dilemo in zaskrbljenost žensk iz ročne dodelave papirja, ki se cesto sprašujejo, kaj potem, ko bomo napravile poklicno šolo. Njihovo tretiranje, bodisi s strani sodelavk, bodisi od drugih ni vedno na pravem mestu. Dejstvo je, da je in bo še v bodoče preusmeritev in avto-macija proizvodnje šla v tako smer, ob kateri bo potrebno vedno manj ročnega dela pri končni dodelavi papirja. Čim bo tego manj, bo zahteva po znanju in strokovnosti večja V tem primeru pa bodo prej prišle v poštev tiste delovne moči, ki bodo uporabljive pri komplicirane j šem delu. Tedaj bo preusmeritev lažja za strokovno usposobljene, ki bodo tudi teoretično seznanjene s tehnologijo papirja in organizacijo dela. Razvoj stroke pa je tako hiter, da ga bodo zmogli lo strokovno usposobljeni in dela voljni ljudje.
OB 8. MARCU 1970 — Francka Babnik in Martina Kramar, prebiralki (cr Valerija Jasenc, vodja uvoznega oddelka
Norme —
IVchaj misli o sodelovanju in sindikalni organizaciji
VEVČE, FEBRUARJA — Ko sem v zadnji številki našega glasila prebiral članek »Zakaj znova Naše delo?«, sem se iz srca razveselil. V mislih sem videl tovariše papirničarje kolektiva Količevo, ki delajo v isti stroki in so razumeli, da nas skupno glasilo najbolj združuje. Razumem razhajanje po upravni liniji, toda v delavskem samoupravljanju in zlasti v delu osnovnih organizacij sindikata bi lahko bilo sodelovanje najtesnejše.
VEVČE, FEBRUARJA — Ugotavljanje konkretmn meril dela oz. norm je treba reševati na kompleksen način, ob povezavi cele vrste med seboj povezanih tenničnin, eKonomskin m organizacijskih nalog in problemov. Te naloge in probleme pa ni mogoče rešiti s preprostim računom. Zanje je potreono sodelovanje strokovne službe in vodstva oddelka, kjer se delovna merila ugotavljajo.
Znano je, da je delo osnovni pogoj za oostoj cioveške družbe. Z aeiom proizvajamo sredstva, ki so neobhodno potrebna za življenje. Pri organiziranem delu je najvažnejši element delitve dela, ki pride z rastočim razvojem tehnike vedno bolj v poštev. Pri tem Pa je delitev dela odvisna od lastnosti posameznih delavcev, njihovih izkušenj, sposobnosti in prizadevanj. Procesi izdelave proizvodov morajo biti med seboj povezani, zlasti pa časovno usklajeni. Delovni čas, ki je potreben za izgotovitev izdelka, so v času manufakture odrejali na podlagi izkustev.
Z razvojem delovnega orodja, izpopolnjevanjem procesa proizvodnje, zlasti pa z modernizacijo strojev, se je delitev dela vedno bolj večala, z njo pa tudi ugotavljanje potrebnega časa za enoto Proizvoda. Sama izkustva so se tedaj pokazala kot pomanjkljiva za določevanje porabe časa pri delu. Nastala je potreba po tehničnem izračunu delovnega časa 7- tehničnem normiranju —, ki izhaja iz najbolj racionalnega izkoriščanja strojev in opreme. Tehnične norme in norma sploh ni dodatek k osebnemu dohodku, ampak merilo za delo, na podlagi katerega se med drugim formira osebni dohodek.
Ce normiranje dela v proizvodnji ne smatramo za resno, je to največja ovira, ki dovede do ne-izkoriščanja notranjih rezerv in Upadanja produktivnosti dela. Osnovna naloga tehničnega normiranja je pomoč pri racionalni organizaciji dela in ugotavljanju Pravilnih meril dela. Tehnične norme pa ne moremo smatrati kot nekaj nesprejemljivega, ampak so odvisne od pogojev, ki jih narekuje tehnični napredek, kultur-no-tehnični napredek delavca in organizacija proizvodnje.
Referat tehničnega normiranja Vsebuje analizo teorije in prakse 0 izkoriščanju delovnega časa, delovnih sredstev in predmetov dela in seveda tudi delovne sile. Tu pa seveda ne moremo več upoštevati samo tehniške, ampak tudi ekonomske pogoje.
mojster —
Pri procesu normiranja se ana-litiku-normircu pojavljajo često protislovja med zastopanjem stališč gospodarske organizacije in organizacije dela na eni strani in med stališči neposrednih proizvajalcev. Pride celo do konflikta, ki poruši razmerja vseh faktorjev, ki vodijo v napredek organizacije dela in ne zagotavljajo več eko-nomsko-tehničnih efektov.
Vsekakor je pri postavljanju ali reviziji delovnih norm nujno sodelovanje med normircem, neposrednim proizvajalcem in vodjo, oziroma mojstrom oddelka. Vsem trem mora biti jasen skupen cilj, doseči najoptimalnejši način dela, ki bo vodil do uspeha na delovnem mestu, v oddelku in obratu nasploh. Dogaja pa se in zgodilo se je, da mojster pri dajanju podatkov in nasvetov izkrivlja dejstva in smatra normir-ca kot nepotrebno zlo, da ga je treba pri njegovem udejstvovanju ovirati in če je treba, v opravičilo svojega ravnanja, tudi dajati neresnične izjave o načinu pristopanja k postopku normiranja.
S tem trenutkom je že zadel na problem medsebojnih odnosov, porušil elemente in pogoje zadovoljstva pri delu in zavrgel avtoriteto vodilne osebe. Brez avtoritete pa je zastonj boriti se za utrjevanje delovne discipline in napredka produktivnosti dela.
Danes je nešteto voznikov motornih vozil. Kdo npr. si drzne kršiti prometne norme, zagovarjati kršilce prometnih norm, ne da bi se pri tem zavedal posledic. Če se peljem iz službe domov do Zadvora ali Kodeljevega
Prek skupnega glasila bi lahko izmenjali izkušnje o delu, tako v samoupravljanju, kakor tudi v delu osnovne orgamzacije sindikata. Vedeti moramo, da je naša stroka ena izmed tistih, kjer navadno priporočila in navodila organov naše organizacije ne veljajo v celoti in si moramo sami iskati ustrezne oblike.
V našem kolektivu imamo organizirano sindikalno delo. v obliki — izvršni odbor OOS in pododbori v posameznih delovnih enotah. Vendar ta organizacija ne živi v takem duhu, kakor je bila zamišljena. Pododbori sicer obstajajo, vendar v glavnem na papirju. Dokler je v kolektivu vse v i-edu (beri: plače-kuverta), je stvar v redu. Toda kakor hitro organi samoupravljanja sprejmejo nek sklep — v teh organih so tudi člani sindikata — ki nekaterim ni povsem všeč, že ni prav.
Kaj dela takrat sindikat?
normirec
itd., vem, da moram voziti po desni strani, da moram paziti na pešce in kolesarje, na druge voznike in še kaj. Odgovornost pri bistvu reda, neodgovornost pa povsod pripelje do težkih moralnih in materialnih posledic.
To so okolnosti, zaradi katerih so potrebne prometne norme. Delovne okolnosti pa tvorijo' elemente delovnih norm, ki jih nikakor ni možno pretvarjati, izkrivljati in ne upoštevati. Prometnik za te vrste norm pa je seveda normirska služba, ki ne deluje v lastnem interesu, ampak za korist celotne proizvodnje in uspehe podjetja.
Vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno februarja 1969 do vključno januarja 1970
VEVČE, FEBRUAR —
Brusilnica..................3,84
Polnila in lepila...........3,89
I.	papirni stroj............3,95
II.	papirni stroj...........4,01
III.	papirni stroj..........3,86
IV.	papirni stroj..........3,77
Strojna dodelava............3,40
brez točka-ur za normo .	.	3,83
Ročna dodelava..............2,98
brez točka-ur za normo .	.	3,80
Energija....................3,79
Premaz......................3,88
Vzdrževanje.................3,93
Razkladale!.................2,89
brez točka-ur za normo .	.	4,76
Nakladalci..................4,77
Strokovne službe............3,70
Podjetje....................3,64
Mi vsi, od organov samoupravljanja do sindikata in drugih družbenih organizacij, ZK, ZM, znamo sprejemati dobre in konstruktivne sklepe, ne znamo pa istih popularizirati in izvesti v praksi. Naši pododbori niso ini-ciatorji akcij, ki bi bile koristne za člane po posameznih delovnih enotah. To se je zlasti pokazalo ob zadnji razpravi osnutka pravilnika o delovnih razmerjih, čeprav vemo, da je ta pravilnik eden od osnovnih aktov samoi-upravljanja. Bil je tudi sprejet na seji DS. Samo dvema pododboroma je uspelo organizirati O' tem razpravo, kljub temu, da so bili sodelavci iz strokovnih služb pripravljeni sodelovati na vseh.
Pripravljenost sodelavcev strokovnih služb kaže, da so možnosti za sodelovanje, vendar je treba te možnosti nadalje razvijati. Menim, da bi bila ena takih možnosti uzakonitev v novem, oziroma popravljenem statutu podjetja, kjer bi bili urejeni odnosi sindikata in tudi drugih družbenih organizacij. V statutu podjetja naj bi bilo tudi določeno, v katerih organih samoupravljanja naj obvezno sodelujejo predstavniki sindikata. Vsi vemo, da le prepogosto pozabljamo na osnovno vlogo1 sindikalne organizacije. Mislim, da bi v organih samoupravljanja, zlasti kadar se Ukvarjajo z delovnimi odnosi, družbenim standardom, z zdravstveno socialno, pravno in HTV zaščito1 itd. morali sodelovati predstavniki sindikata, ki naj bi v okviru možnosti skrbeli za človeka, zlasti tistega na najnižji lestvici standarda.
Raznovrstnost vsakodnevne problematike ter skupna odgovornost pri izvajanju ciljev gospodarske in družbene reforme zahtevajo, da se znebimo zastarelih formskih oblik dela in da začnemo učinkoviteje spreminjati stvari na kraju samem, se pravi v pododborih po posameznih DE. Skratka tam, kjer je tok družbenega dela najmočnejši in kjer imamo pogosto opraviti tudi z raznimi izlivi birokratsko etatističnih teženj, licemerstva in politikantskega računarstva, ki s takšnimi ali podobnima metodami poskušajo okrniti proces osvoboditve človeka.
Zaradi vseh teh teženj v naši samoupravni praksi je sindikat kot organizirana politična sila delavstva močno potreben. Zavedamo se, da bo sindikat svoj smoter najbolj izpovedal, če svojih stališč ne bo forumsko vsiljeval in če se bo odkrito spopadel s problemi v naši družbeni stvarnosti, po poti nadaljnjega razvijanja samoupravljanja.
Zaradi teh problemov, ki tarejo našo, kakor verjetno tudi sindikalno organizacijo na Količevem, sem bil vesel ponovnega izida skupnega glasila. To glasilo naj bi bila transmisija obveščanja. Prek njega naj bi sc menjavale misli in ideje, prijemi in načini, uspehi in neuspehi osnovnih organizacij sindikata v obeh delovnih kolektivih.
C. P.
Dopisujte
v
»Naše
delo«.
Kako je prišlo do ..ukinitve" glasila Naše delo
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
V 1. številki »NAŠEGA DELA« je sekretar OOZK v Papirnici Količevo tovariš Jeretina, v članku »Zakaj znova NASE DELO«, opisal akcijo OOZK v zvezi s ponovno izdajo tovarniškega glasila. V članku omenja tudi, da so samoupravni organi v letu 1967 sprejeli sklep, da se preneha s sodelovanjem pri glasilu NASE DELO. Ta trditev, ki se mi ne zdi povsem točna, me je spodbudila, da opišem način, kako je prišlo do prenehanja sodelovanja pri glasilu. V omenjenem času sem bil član upravnega odbora podjetja in se čutim dolžnega, da to pojasnim. Sicer pa se razen v omenjeni trditvi v celoti strinjam s člankom tov. Jeretine.
Delavski svet Papirnice Količevo je na 6. zasedanju dne 27. XI. 1967 pod 4. točko dnevnega reda — »Poročanja in vprašanja« — med drugimi vprašanji obravnaval tudi sodelovanje pri glasilu NASE DELO.
Sama razprava je potekala takole :
Predlagatelj (spontano): NASE DELO nas stane letno 2,750.000 S din in predlaga, da se ukine. Informiranje delavcev pa bi se opravilo z biltenom, ki bi bil razmnožen na ciklostil.
Namestnik predsednika UO predlaga, da naj DS o tem predlogu ne glasuje in naj se najprej o tem razpravlja na UO.
Sekretar OOZK (tov. Deizin-ger): Tudi jaz se ne strinjam s takojšnjo ukinitvijo časopisa NASE DELO, ker se mi zdi, da je za to še preuranjeno. Zdi se mi, da strošek okoli 2 milijona ni tako breme kolektivu, da bi sedaj po liniji najmanjšega odpora ukinili glasilo. Sodim, da je v razvoju samoupravljanja ustavna pravica delavca, da je pravilno obveščen. Menim tudi, da bilten, ki ga predlagatelj omenja, ne bo dosegel svojega namena, ker bo ravno tako suhoparen in tudi precej drag. Naj se najprej naredi analiza, ki bo pokazala upravičenost te ukinitve. Če smo še naprej v stiku prek časopisa z Vevčam, nam to lahko samo koristi, ker so problemi Vevč podobni našim. Glede pisanja mislim, da vse premalo pišemo o naših osebnih in kolektivnih problemih. Torej ne morem mimo ugotovitve, da si uspešne rasti samoupravljanja ne morem misliti brez načrtnega razvijanja metod informiranja.
Predsednik DS da zatem na glasovanje oba predloga, ker je večina članov DS za prvi predlog, se sklene:
DA SE ČASOPIS »NAŠE DELO« UKINE IN ORGANIZIRA BILTEN.
V	zvezi s potekom in sklepom obravnavane seje DS posredujem bralcem NAŠEGA DELA naslednjo izjavo:
Marjan Trobec, predsednik UO v mandatni dobi 1967/68 in Karel Dimc, namestnik predsednika UO v isti mandatni dobi, izjavljava, da UO v mandatni dobi 1967/68 na nobeni od svojih sej ni razpravljal, oziroma sprejel kakršnegakoli sklepa v zvezi z glasilom NASE DELO. Sklep o »ukinitvi« je bil sprejet spontano na 6. seji DS, 27. XI. 1967, na kateri je bil prisoten tudi avtor članka.
V	članku sem imel namen prikazati dejanski potek dogodkov v zvezi z »ukinitvijo« glasila (pri tem pa nisem obravnaval akcije sindikalne podružnice). Pripravljen pa sem polemizirati z vsakim od neposrednih oblikovalcev sklepa o ukinitvi glasila, o vzrokih, ciljih in posledicah omenjene ukinitve!
Karlo Dimc
Papir je izdelan, treba ga bo šc zrezati v formate, pregledati
in odposlati
Kaj pravijo papirnicarji o rekonstrukciji III. papirnega stroja
VEVČE, FEBRUARJA — Rekonstrukcija papirnega stroja, takega obsega kot je bila prejšnji mesec na našem III. papirnem stroju, ni majhna stvar. Obeležje ji dajejo tako stroški, kot sama izvedba rekonstrukcije. Vendar je to nujnost, ki jo narekuje sodobna tehnologija in zahteva tržišče. O namenu in vzroku smo že povedali. Strokovne službe in sodelavci iz vzdrževanja, ki so bili pri delu neposredno udeleženi, so tudi že povedali svoje. Končno nas zanima še, kaj pravijo o rezultatu rekonstrukcije papirničarji posade III. papirnega stroja.
Karel Artič, paznik sita.
Ali so po remontu stroja na vašem delovnem mestu paznika na mokrem delu stroja nastale tudi kake spremembe?
Vsi smo že težko pričakovali rekonstrukcijo III. papirnega stroja. Po dolgih odlašanjih je to vprašanje rešeno in sedaj že pričakujemo želene uspehe od nje.
Prinesla nam je vgraditev nove klej ne stiskalnice im še nekatere druge izpopolnitve stroja. Tako se je sedaj nekaterim bolj nekaterim manj spremenil prejšnji potek opravljanja dolžnosti.
Za paznika mislim, da ni bistvenih sprememb. Za mokri del
Karel Artič
stroja je važna novo vgrajena moleta za utisfcovanje znakov v papir. Za razliko od vodnega znaka utiskuje ta na tretji mokri stiskalnici, kjer je suhota papirja večja (35 do 38 odstotkov ato. su-hote).
Seveda pa kljub temu, čeprav ne moremo dosti pomagati, napeto gledamo v smeri felejne stiskalnice, kadar se našim delovnim kolegom ne posreči takoj napeljati papir skozi njo.
Stane Grabnar, I. pomočnik na III. papirnem stroju.
Ali bodo potrebna sedaj (po rekonstrukciji stroja) za I. in II. pomočnika kaka nova znanja in prizadevanja za razliko od dosedanjih?
Ob rekonstrukciji III. papirnega stroja je bila vgrajena klejna stiskalnica z namenom, izdelati
Stane Grabnar
na stroju bolj kvaliteten, oplemeniten, skratka takšen papir, katerega bomo lažje in uspešneje plasirali na tržišče.
Za celotno posadko stroja je klejna stiskalnica novost in delo z njo zahteva tudi od I. in II. pomočnika več spretnosti in tudi znanja v primeru s prejšnjim.
Moje mnenje je, da bomo' vse morebitne nevšečnosti in težave uspešno prebrodili le, če bomo dobro poznali delovanje in namen naprave v povezavi z drugimi fazami izdelave papirnega traku. Nekaj znanja smo si pridobili na predavanju in prikazovanju funkcioniranja naprave, še več pa nam bo dala praksa.
Ciril Jager, sušilec papirja.
Papirničarjem je znano, morda pa tudi ne vsem, da je za klejno stiskalnico potrebna še dodatna sušilna skupina. Kako je s tem novim delom na stroju in kakšno je delo sušilca pri tem? Kaj je z dodatkom nove naprave za napeljavo papirja skozi stroj s pomočjo vrvi?
Z vgraditvijo klejne stiskalnice se je končna skupina stroja bistveno spremenila. Namesto velikega sušilnega valja stoji na tem mestu sedaj sušilna skupina, ki sestoji iz prvega sušilnega valja brez sušilne klobučevine, ki opravlja nalogo kromiranega valj a (npr. I. PS) in nato druga sušilna skupina s tremi sušilnimi valji — enega hladilnega valja.
Ciril Jager
Ta sušilna skupina je potrebna zato, da izpari iz papirja dodatno vlago, ki jo papir dobi ob prehodu skozi klejno stiskalnico. Režim sušenja se bistveno razlikuje od prejšnjega. Pred klejno posušimo papir na 90—93 °/o, ob prehodu skozi vodo ali npr. škrob in druge dodatke, ki jih vsebuje mešanica na stiskalnici, pa pridobi še približno 25 °/o vlage. Običajno znaša suhota po prehodu skozi klejno stiskalnico 60—70 °/o. Ker pa je ta vlaga bolj na površini papirja, naglo izpari, poleg tega pa papirje na stroju s klejno stiskalnico tudi manj sušimo. Za glajene papirje dodatno vlaženje tako ni več potrebno.
Delo sušilca pri tem je težje zato, ker vlaga pred klejno stiskalnico ne sme nihati in je tudi končna vlaga bolj natančna, posebno, če gre papir na gladilni stroj. V drugem se poleg klejne delo sušilca pri sušilni skupini ne spremeni, samo več ga je. Sama stiskalnica pa zahteva še dodatno kontrolo in delo, ki ga ni malo, posebno še sedaj, ker se z njo šele seznanjamo. Veliko problemov pa še verjetno pride.
Na vprašanje o vrvni napeljavi papirnega traku lahko rečem le to, da je tak način nujen. Z roko v klejno stiskalnico ni mogoče napeljati. Da pa gre vrv še do suhega gladilnika, je še bolje. Slaba stran pa je, da je vrv vseskozi ena, skupini pa sta dve in je potrebno ustavljati obe naenkrat, za kar morata biti prisotna dva delavca.
Slaba stran je tudi to. da je regulacija vleka ročna, kakor tudi vklop in izklop te dodatne sušilne skupine.
O vsem tem bom vedel več, ko bo za menoj mesec ali dva praktičnega dela s klejno stiskalnico in novim načinom dela.
Polde Vidmar, strojevodja III. papirnega stroja.
Stroj bo kmalu star 50 let. Vi ste na njem strojevodja že od 1. 1963 in ste med tem časom izdelali najrazličnejše vrste papirja, ki so bile prikladne za ta stroj. Ali občutite pri delu z vgrajeno novo stiskalnico bistvene razlike in kakšne? Pri remontu so bile vgrajene tudi visokotlačne naprave za čiščenje sita. Kako je s tem?
Res je, da bo III. papirni stroj star kmalu 50 let. Ob vsakem letnem remontu ga moderniziramo in zboljšujemo1. Takoi smo dobili predlansko leto čistilne naprave, ki so sodobne za čistejše izdelave papirja. Tržišče vedno bolj zahteva površinsko klejene in premazne papirje. Ob letošnjem remontu se je želja izpolnila in smo1 dobili klejno stiskalnico, ki nam bo pripomogla izdelati boljše papirje, take, ki jih tržišče zahteva.
Z novo vgrajeno stiskalnico smo prišli do velikih razlik. Papir je bolj plemenit, posebno površinska lega papirja se izraža tako, kot smo si želeli. Delo s stiskalnico je avtomatično. Toda treba je precej več pazljivosti, zlasti kar se tiče teka papirnega traku. Vse strojno osebje, posebno pa strojevodja in sušilec, imata dosti več dela, če hočemo', da je papir kvalitetnejši.
Pri remontu so vgradili tudi nove čistilne naprave za čiščenje sita in njegovih valjev. S temi napravami so še težave, ker črpamo vodo od flotatorja. S čisto vodo smo zadovoljni, saj je pritisk vode zadovoljiv. S flotatorsko so težave. Če flotator slabo čisti, tedaj se brizgalne cevi mašijo, ker je v neprečiščeni vodil še mnogo snovi. Sito se hitro' zamaže s
Polde Vidmar
snovjo, ki povzroča neprijetnosti v samem obratovanju. Upam, da se bo tudi to izboljšalo. So težave, vendar z vztrajnim delom, prakso in pazljivostjo bomo izdelovali papirje, kakršne želimo mi sami in tudi naši kupci.
Franc Brinšek, izmenski vodja izdelave papirja I.
Prosimo, če na kratko opišete klejno kuhinjo premazne snovi za papirje na III. papirnem stroju
in zakaj je bila grajena kombinirano za III. in IV. papirni stroj?
Za izboljšanje kvalitete papirjev smo v letošnjem letu opravili na III. papirnem stroju rekonstrukcijo z vgraditvijo klejne stiskalnice.
Franc Brinšek
Sredstva, ki se uporabljajo za površinsko nanašanje na klejni skiskalnici, je potrebno predhodno pripraviti v klejni kuhinji montirani poleg IV. papirnega stroja.
Priprava sredstev poteka v ti-sočlitrski kadi z vgrajenim vertikalnim mešalom. Med stalnim mešanjem jo segrejemo na potrebno temperaturo s parnim gretjem. Mešanico nato prečrpamo z »MOHNO« črpalko skozi vibracijsko sito, na katerem odstranimo morebitne delce, nato pa mešanica odteka v zbirno posodo, veliko 5000 litrov. Pripravljena mešanica se po potrebi uporablja na klejni stiskalnici III. papirnega stroja.
Klejna kuhinja je grajena kombinirano tudi za IV. papirni stroj. V bližnji prihodnosti želimo rekonstruirati tudi IV. papirni stroj z vgraditvijo klejne stiskalnice.
Po realizaciji predvidene rekonstrukcije na IV. papirnem stroju bomo storili zopet korak naprej, ter izboljšali kvaliteto tiskarskih papirjev.
Dipl. ing. Janez Hribar, vodja proizvodnje.
O klejni stiskalnici in z njeno pomočjo izdelanih papirjev ste že precej povedali tako v našem časopisu, kot na kratkem seminarju za osebje III. PS. Prosim, povejte še, kako ocenjujete stiskalnico samo, njeno delovanje in delo ljudi pri postavitvi.
Ing. Janez Hribar
Zelo sem vesel, da smo v času, ko v naši tovarni proizvodnja vedno bolj zgublja na pomenu, le dobili eno pridobitev, ki nam bo vsem močno koristila. Ne samo, da bo lažje delo na stroju, kar se tiče enakomernosti vlage in lege papirja, tudi kvaliteta papirja se bo dvignila, če nam bo le mogoče, da bomo lahko vedno delali s klejno stiskalnico. Seveda pa bo delo s stiskalnico prineslo za strojno osebje tudi še dodatno delo, ki pa so ga v upanju boljše kvalitete papirja tudi že ob zagonu z razumevanjem sprejeli. Upamo tudii, da nam v bodoče ne bo povzročala težav, ki se sedaj ob začetku kažejo v precejšnji meri in to po zaslugi angleškega dobavitelja. Kot je videti, je bila stiskalnica izdelana zelo površno in ji tudi skrbna montaža ter izurjenost naših vzdrževalcev ni bila kos. Ko pa bodo odpravljene vse te napake pa upam, da bomo lahko zadovoljni, da smo se kljub finančnim težavam lotili t'e rekonstrukcije.
OB 8. MARCU 1970 — Tončka Kenda, kemotehnik
Cena malic v obratu družbene prehrane višja ali ne
VEVČE, FEBRUARJA — Zaradi delnega zvišanja prehrambenih »■surovin« se postavlja vprašanje, ali bi ostale cene toplim obrokom v obratni menzi na istem nivoju, ali bi jih zvišali. O tem je že razpravljal odbor za družbeni standard, vendar O' povišanju cen ni sklepal. Zato je IO podjetja menil, naj bi ugotovili, kakšne so cene malic v drugih tovrstnih obratih in menzah. Na podlagi teh informacij in pripravljenega predloga bodo sklepali na prihodnji seji IO.
In kaj pravijo o tem člani kolektiva? Po nekaterih priložnostnih informacijah so pripravljeni prispevati, če res ne gre drugače, kak dinar več, seveda stari, vendar je ljudem važnejša kvaliteta. Opaziti je, da so se vrste potrošnikov toplih malic zadnje čase ob odmorih pri delu v restavraciji zelo skrčile. Medtem ko je bilo v začetku komaj najti prostor, kljub prostornemu lokalu, ostajajo sedaj mize z dneva v dan bolj prazne. Pri izbiri toplih malic -gre ljudem za raznovrstnost in način priprave. Zavedajo se, da obrat družbene prehrane ne more biti hotelske kategorije, vendar pa bi z malo več dobre volje in prizadevanja le ugodnejše vplivalo na čas, ko se delovni človek v polurnem odmoru sprosti od bolj ali manj napornega dela med izmeno. Vse bolj pa je to važno za precejšnje število tistih, ki so odvisni samo od uslug obrata družbene prehrane.
Delna rekonstrukcija papirnega stroja III končana
Piše: Ing. Božo Iglič
VEVČE, FEBRUARJA — Dne
26. januarja je deloma rekonstruirani papirni stroj pričel ponovno obratovati. Rekonstrukcija je obstojala v podaljšanju sušilne skupine in vgraditvi klejne stiskalnice s cirkulacij skim sistemom lepila oz. premazne disperzije, postavitvi kuhinje za pripravo škrobnega lepila, vgraditvi krmilnega pulta za daljinski vklop elektromotor j ev na konstantnem delu papirnega stroja, postavitvi nove črpalke za flotator in ureditvi čiščenja sita s prečiščeno povratno vodo. Istočasno z opisano rekonstrukcijo je bilo izvedeno tudi veliko letno popravilo Papirnega stroja. Z navedeno delno rekonstrukcijo je bil dosežen cilj, da bomo v bodoče tudi na tem papirnem stroju lahko izdelovali površinsko klejene in pig-naentirane tiskovne papirje. Pri izdelavi drugih papirjev, predvsem tankih pisalnih, pa nam bo klejna stiskalnica omogočala boljšo 'kakovost predvsem v pogledu lepše in bolj ploske lege. Izvedena rekonstrukcija je po obsegu minimalna, ki pa je z možnostjo izdelave prej navedenih papirjev dosegla svoj namen.
Klejna stiskalnica sama je bila dobavljena od firme E. D. War-burton Bury, Anglija, ter predstavlja v pogledu delovanja dejansko sodobno stanje tehnike na tem področju. Krmiljenje naprave je pnevmatsko in tako urejeno, da je celotno delo stiskalnice same, kot tudi cirkulacijskega sistema, upravljeno iz krmilne omare, ki je nameščena na vodilni strani papirnega stroja ob stojalu klejne stiskalnice. V cirku-lacijski sistem je vgrajena mono črpalka z možnostjo cirkulacije črpane količine lepila v razmerju 1 :8 ter filter tipa Rotoklene za čiščenje pigmentne disperzije oz. škrobne raztopine. Prvoten način dovajanja lepila na klejno stiskalnico z brizgalnimi cevmi je zamenjan z načinom, pri katerem doteka lepilo na vodilni strani stiskalnice med stiskalnična valja, teče prek cele širine stiskalnice in odteka na pogonski strani spet nazaj v zbiralnik. Sama stiskalnica je kakovostne in solidne izvedbe, prav tako tudi sam oirkulaoijski sistem. Pri zagonu in med 14-dnevnim obratovanjem so se pokazale pomanjkljivosti predvsem v povezavi Pnevmatskih ventilov med seboj kot tudi površna montaža pri samem dobavitelju. Te napake bomo morali s časom odkriti in odpraviti.
Kuhinja za pripravo škroba je Postavljena poleg PS IV in tako Projektirana, da bo z dopolnitvami služila pozneje tudi za napajanje klejne stiskalnice, ki jo bomo vgradili v ta stroj. Za sedaj obstoja kuhinja iz kuhalnika za škrob, vibracijskega sita in zbiralnika vsebine 5 m3. Pozneje bo kuhinja dopolnjena s še enim zbiralnikom, ki bo služil za papirni stroj IV in mešalnikom za Pripravo pigmentne disperzije. Pri sedanjem stanju bomo to za sedaj pripravljali v kuhinji premaznega stroja in jo s posebnimi kontenerji dovažali v zbiralnik za PS III. Kuhinjo je dobavila graška tvrdka GAW in je zelo solidne izvedbe.
Podaljšanje sušilne ‘Skupine je delo naše konstrukcije in izvedejo deloma v naših delavnicah, deloma v sodelovanju z drugimi domačimi dobavitelji. Podaljšana sušilna skupina sestoji iz 4 sušilcih valjev, od katerih ima 1 pre-cier 2000 mm, drugi trije pa po 1500 mm. Medtem ko je bil prvi valj vgrajen že v prejšnji sušilni skupini kot naknadni sušilni valj Po vlažnem gladilniku, pa so dru-§i trije sušilni valji vzeti od pa-
pirnega stroja IV, kjer so bili vgrajeni kot sušilniki sušilnih klobučevin. Te smo pred časom zamenjali (s sušilnimi siti, kar je omogočilo uporabo teh valjev pri podaljšanju sušilne skupine papirnega stroja III. Čeprav so valji papirnega stroja IV 300 mm širši kot sušilni valji papirnega stroja III, je vendar konstrukcijska rešitev funkcionalna in takšna, da se to skoraj ne opazi. Za enkrat je podaljšana sušilna Skupina opremljena s sušilnimi klobučevinami, pozneje pa jo bomo opremili s sušilnimi siti, ki so tudi že naročena.
Ker še ni gotov obračun celotne rekonstrukcije, zato ne bi mogel navesti vseh stroškov. Po predračunu! je bilo predvideno, da bo stala sama rekonstrukcija skupno 1,062,435 din, od tega uvozne opreme za 614.360 din.
Celotno montažo so izvedle kakovostno naše vzdrževailne delavnice pravočasno v roku, ki je bil predviden, čeprav so med samim izvajanjem rekonstrukcijskih del bila opravljena nekatera dopolnilna dela, ki prvotno niso bila predvidena. Tu je treba brez dvoma pohvaliti pripravo celotne rekonstrukcije, k čemer je pripomogla tudi uporaba mrežnega planiranja, ki je pokazalo, kje so časovne rezerve in pripomoglo k temeljiti študiji projekta.
Klejna stiskalnica je sicer stekla brez večjih težav, k čemer je prispevala predhodna po-dučitev strojnega osebja o delovanju same stiskalnice kot tudi celotne naprave. Sedaj je samo potrebno, da bo stiskalnica stalno obratovala, s čimer se bodo vsi, ki upravljajo z njo, nabrali potrebnih izkušenj. Cas uvajanja naj bi bil čim krajši, tako da bomo lahko kar najhitreje pričeli izdelovati na tem papirnem stroju kakovostne, površinsko kleje-ne ofsetne papirje in tudi pričeli s pigmentiranjem, s čimer bomo storili zopet korak naprej v smislu naše orientacije biti tovarna visokokvalitetnih grafičnih papirjev.
Prej sem omenil, da smo izvedli delno rekonstrukcijo papirnega stroja, rekonstrukcijo, ki nam v podanem obsegu dopušča izdelavo površinsko klejenih papirjev. Morali pa bomo misliti pozneje na nadaljevanje rekonstrukcije in v okviru te predvsem na vgraditev sitovega sesalnega valja, zamenjavo sedanjega navi-jalnika s Pope navijalnikom, predelavo sušilne skupine in sistema sušenja s celotnim parnim razvodom ter predelavo sitove skupine, predvsem pa vgraditev nove na-
točne omare in končno poknitje stroja s kapo za vsesavanje vlažnega zrako, s čimer bomo dosegli izboljšanje delovnih pogojev. Od navedenih rekonstrukcijskih del bo morala priti prva na vrsto vgraditev sitovega sesalnega valja, s čimer se bo povečala ne samo proizvodnja, ampak izboljšala tudi kakovost papirja in zmanjšal izmet.
Vsem, ki so sodelovali pri rekonstrukciji, gre vse priznanje za kakovostno in terminsko' izvedbo del. Pni papirnem stroju zaposlenim pa bi želel čim hitrejši uspeh in čim več zadovoljstva pri delu z novo napravo, ki predstavlja brez dvoma dosežek, ki bo utrdil naš položaj na tržišču kakovostnih grafičnih papirjev.
OB 8. MARCU 1970 — Zora Slatenšek in Urška Rus prebiralki, članici delavskega sveta
Parni kanal za sušenje lepenke
' ■
Zračna sušilnica lepenke
Podaljšana sušilna skupina na III. PS in vgrajena klejna stiskalnica
Zakaj
novi
sušilni
kanal?
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Da smo se odločili za postavitev novega, sušilnega kanala za sušenje lepenke, nas je vodilo naslednje:
1.	Tržne potrebe po specialnih lepenkah, katerih sorodne tovarne ne izdelujejo, a njih uporaba narašča. To so prespan lepenke za elektro in tekstilno1 industrijo, členik lepenke za čevljarsko' industrijo ter razne druge lepenke.
2.	Zastarelost in iztrošenost do'-sedanjih sušilnih naprav. Sedanje tehnološke naprave za sušenje lepenke so tehnično' in tehnološko zastarele in dotrajane.
a)	Schiide parni kanal je bil postavljen v letu 1948 in to kot tehnično in tehnološko zastarel, saj je bil dobavljen, kot ustrezajoča tehnološka naprava od tovarne Sladki vrh.
b)	Parni kanal — stari, izdelan v Papirnici Količevo' in rekonstruiran v letu 1947, je tehnološko neprimeren za sušenje raznih vrst lepenke, tehnično pa ne ustreza sodobnemu sušenju.
c)	Zračna sušilnica, postavljena v letu 1928, sedanjemu proizvodnemu programu sušenja lepenke ne ustreza, ker prehajamo' na proizvodnjo z vedno več specialnih lepenk, katere so klejene in barvane, ter kot take neprimerne za zračno sušenje.
Vse tri zgoraj omenjene sušilne naprave posušijo maksimalno 21001 letne proizvodnje lepenke. Stroji za izdelavo ter stroji za dodelavo lepenke nam že sedaj lahko dajejo ca. 2400—2500 t letne proizvodnje raznih vrst lepenk. S postavitvijo novega sušilnega kanala s kapaciteto do 2700 1 letno zapakane lepenke in ob postavitvi petega lepenkovega stroja se nam proizvodnja lepenke poveča za ca. 6001, kar nam daje tudi ekonomsko opravičlji-vost investicije.
S postavitvijo novega sušilnega kanala imamo tako- omogočeno nemoteno proizvodnjo' izdelave in dodelave lepenke. Obseg fizičnega dela se nam bo ob tem zmanjšal, ker bomo imeli tako samo eno sušilno napravo.
Kot zaključek naj omenim, če se ne bi odločili za tako' rešitev, bi stavili na kocko celotni oddelek lepenke z vsemi obstoječimi napravami in ca. 95 ljudmi, da se-likvidira. Enako bi škodili celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu, ki bi se moralo pre-orientirati na uvoz specialnih prespan lepenk.
Roman Kopač
Pričeli smo z izdelavo strojno premazanih papirjev
Piše: dipl. ing. Avgust Paulin
KOLIČEVO FEBRUARJA —
Papirna industrija se je v zadnjem času pri izdelavi površinsko oplemenitenih kartonov speciali -zirala predvsem o oplemenitenju v stroju ali zunaj stroja.
Površinsko oplemeniten karton v stroju -— strojno premazan karton — ima danes velik izbor. Temu se imamo zahvaliti predvsem tesnemu sodelovanju med proizvajalci kartonov, tiskarji in izdelovalci, tiskarskih bairv. Pri izdelavi strojno premazanega kartona sestavljata kartonski in premazni stroj celoto. Nastanek kartonskega traka in premazova-nje potekata eden za drugim. Zato moramo uporabljati premazne mase visoke koncentracije, da v tem kratkem času izparimo^ določeno količino vode. Strojno premazani kartoni so lahko enostransko ali obojestransko premazani in se v glavnem uporabljajo za večbarvni offset tisk — embalažni premazani kartoni.
Površina strojno premazanih kartonov mora imeti te lastnosti:
a)	dobro mora sprejemati barvno! reprodukcijo,
b)	tiskovni stavek mora stoodstotno reproducirati,
c)	mora imeti določeno vpoj-nost za barvo1, gladkost, kislost, klejenost in druge lastnosti.
Iz vsega opisanega je razvidno, če smo hoteli preiti na strojno premazane kartone, smo morali predelati obstoječi kartonski stroj II in sicer opraviti:
a)	predelavoi mokrega dela kartonskega stroja II,
b)	predelavo sušilne skupine kartonskega stroja II' (PSS-NSS),
c)	vgraditev premazne naprave v stroj.
Projektiranje za izdelavo strojno premazanih kartonov nas je vodilo v več smeri:
. 1. proizvodnja strojno premazanih kartonov od 200—600 g/m2
Za pravilno sušenje kartonskega traku smo vgradili v predsu-šilno skupino (PSS) specialne toplotne valje sistema Madeleine (SSRI 210 0), kar nam je omogočilo, da smo v zgornje valje vstavili sušilna sita. S tem smo dobili ustrezno suhoto' kartona po širini pred vstopom v gladilni valj. Enako kot v predsušilni skupini smo vgradili tudi v naknadno sušilno napravo1 (NSS) enake toplotne valje, poleg tega pa smo vgradili na I. sušilni stroj valj naknadne sušilne skupine toplotno havbo.
Poleg tega smo opremili kartonski stroj II tudi z merilci su-
vost 6—10 g/m2,	70 m/min pri
40 °/o koncentraciji premazne mase. Premazna naprava I ima gladko egalizirno palico 12 mm 0, premazna naprava II pa spiralno elagizirno palico z 0,2 mm 0 spirale. S postavitvijo dveh premaznih naprav nam je omogočeno, da strojno premazane kartone premazu jemo s predpre-mazom in končnim premazom različnih receptur premazne mase.
Zmogljivost toplotnih naprav za sušenje premazne mase na površini kartonskega traku je dimenzionirana tako, da lahko izpari 215 l/h vode pri 14 g/m2
Premazna naprava
hot in gramature od firme Lipp-ke s Pl, PID regulatorji za paro. S temi predelavami nam je bilo omogočeno, da smo' lahko prešli na strojni premaz, tj. na površinsko oplemenitene kartone.
Delovni mešalniki
Papirničarji in samski do
naj ostane s kapaciteto 40 ton na dan,
2.	strojno premazani kartoni, da imajo nanos od 8—14 g/m2 pri hitrosti stroja od 20—70 m/min,
3.	stroški naprav za premaz in za pripravo premazne mase naj bodo čim manjši.
Predelavo mokrega dela kartonskega stroja II smo izrvedli tako, da smo prešli od odprtega krogotoka natokov v zaprti z dvakratnim razredčenjem natoč-ne mase.
Celotni sistem smo izvedli z napravami za čiščenje mase in to' z Lamport tlačnimi prebiral-niki za vse kartonske plasti. Tudi tehnološke naprave za formiranje plasti na okroglih sitih smo izvedli tako, da smo vgradili dva okrogla sita brez banje s specialnim natokom na nivojsko1 regulacijo.
Predelava mokrega dela stroja nam omogoča nemoteno formiranje plasti in tudi bolj kvalitetno plast, zaradi manjših odstopanj v gramafuri in suhoti kartona po širini.
Projektiranje naprav za strojno premazovanje kartona nas je vodilo, kako pravilno razmestiti naprave za premazovanje, sušenje premazanih površin kartonskega traku in priprave premazne mase.
Napravo za premazovanje smo postavili pod kartonski stroj II, isto napravo za sušenje.
Pripravo za premazovanje mase smo postavili ob zahodni steni stavbe kartonskega stroja II. Strojno premazan karton prema-zujemo z dvemi premaznimi napravami (PNI, PNII). Sušenje smo izvedli z infra rdečo toploto za premazno napravo I, toplim zrakom za premazno* napravo II in še z kombinacijo konstantnega sušenja in sušenja s toplim zrakom.
Premazna naprava PNI in PNII je sistem Champion z ega-lizirno palico. Zmogljivost premazne naprave I je 2—4 g/m2 nanosa premazne mase pri 40 °/o koncentraciji, max. hitrost kartonskega traku 70 m/min. Premazna naprava II ima zmoglji-
nanosa 40 % koncentracije, pri hitrosti stroja 70 m/min.
Pripravo premazne mase smo izvedli tako, da imamo možnost priprave dveh različnih premaznih mas in to za premazno napravo I in premazno napravo II. Cel sistem doziranja premazne mase na premazne stroje je avtomatiziran in to v smislu krogotokov in nivojev delovnih posod.
Tudi za površinsko klej en j e kartonskega traku smo vgradili klej no stiskalnico (SP). Poleg tega imamo možnost s klejno stiskalnico izdelovati ne samo enostransko naravno gladke kartone, ampak tudi enostransko vodno gladke kartone in to predvsem od 350 g/tn2 teže kartona naprej.
Z omenjeno predelavo kartonskega stroja II in z vgraditvijo premazne naprave za izdelavo strojno premazanih kartonov lahko proizvedemo 13.000 ton na leto v gramaturah od 200 do 600 g/m2 pri nanosu od 8^—44 g/m2 premazne mase.
Celotna vrednost naprave za premaz znaša 2,500.000 din.
Z vgraditvijo premazne naprave in delno predelavo kartonskega stroja II smo naredili korak naprej k boljši tehnologiji izdelave površinsko oplemenitenih kartonov.
VEVČE, FEBRUARJA — Ko
govorimo o življenju v samskem domu, nam je takoj jasno, da gre pri tem za mlade fante, ki zaradi stanovanjske stiske stanujejo v domu, namenjenem prav njim.
Že mnogo besed je steklo zaradi njega in menim, da ne bi bilo slabo še kaj napisati o tem. Mnogo fantov je, ko sem jih vprašal, kje stanujejo, z maloovaževanjem reklo: »AH, V SAMSKEM DOMU«.
Pri tem sem nehote pomislil, da mora ta dom delovati prav odbijajoče . . . Tudi jaz stanujem v tem domu in bi rad napisal, kaj mladi fantje mislijo o tam prebivališču. Mnogi pravijo, da je premalo čistoče v njem. To drži. Vendar je v tem precejšnja krivda v samih stanujočih. Malo več pazljivosti bi bilo treba in dom bi lahko ostal čist ves dan. Ker ne gre enostavno, bi z uvedbo strožjega režima lahko dosegli marsikaj. Nekateri fantje se sprašujejo, kam gre denar za stanarino? Nobenih sestankov ni, na katerih bi se lahko pogovorili o slabostih in drugih problemih in jih Skušali rešiti Skupno. Hudujejo se. da nimajo nobene besede pri reševanju zadev, ki se tičejo njih samih. Osebno se navdušujem, tla bi izvolili »svet samskega doma«, ki bi odločal o za dom perečih stvareh in jih tudi sam reševal prek vseh, ki stanujejo v domu. Denarna sredstva, ki so na razpolago od pobiranja najemnine, bi uporabili za nabavo sta-norvanjskih potrebščin in za popravilo že obstoječih.
Poglavje zase je okolica doma. Poleti, ko ni snega, da bi vse to prčkril, je okolica prav odbijajoča. Cesta, ki vodi v gramozno jamo, je speljana skoraj pod okni doma. Ta cesta je neasfalti-rana in je praženja poleti na višku. Gosti oblaki prahu kar naprej lebdijo v zraku, saj ne štejemo kamionov, ki drvijo mimo. Tukaj bi se dalo marsikaj ukreniti. Mogoče bi bilo treba zaprositi lastnika jame, same prevoznike in cestno podjetje, da bi
skupno, z morebitnim prispevkom našega podjetja, skušali rešiti ta problem. Ce pa ne, bi bilo treba vsaj omejiti hitrost na tem delu ceste. Saj kamioni in druga vozila, ki vozijo s polnim plinom, dvigajo prah, ki se vseda na okolico. Tako so okna doma vedno zaprašena in prah prodira tudi v notranjost, ker okna ne morejo biti vedno zaprta. Omejitev hitrosti in občasno polivanje z odpadno kislino (iz msdvoške tovarne celuloze) bi bila najcenejša rešitev tega problema, ki je za stanujoče velik. Pred domom stoji shramba za premog. Tudi ona prispeva k izredno slabemu videzu. Ne bi bilo slabo, če bi jo postavili s končne strani doma.
Tablo Cellier
Smeti, ki jih snažilka odlaga v bližini doma kar na prosto, bi lahko prestavili. Povsod higienično odvažajo smeti in mislim, da bi tukaj ravno tako lahko šli s higieno vštric.
Pred domom je nujno* posuti vse s peslkom, ali pa poskrbeti za kakšno zelenico ali cvetlično gredico, kajti okolica vpliva na lep izgled doma, ugled tovarne in razpoloženje stanujočih. Mnogo fantov je bilo za to. da bi sami urejali okolico, če bi jim bila dana možnost in pomoč.
Sam dom je potreben tako zunaj kot znotraj novega beljenja. Saj že, ko se mu bližamo*, deluje na nas odbijajoče sama stavba in pa seveda temen omet, ki jo prekriva.
In ne nazadnje, bi bilo treba pomisliti, da bi se dal dom z ustrezno preureditvijo dvigniti za eno nadstropje, saj bi delavci mnogo raje stanovali v njem, kot pa se vozili v službo (pri tem imam v mislih samce). S tem bi pa seveda v veliki meri dosegli to, da bi delavci hodili v službo spo*čiti in jim velike oddaljenosti ne bi jemale moči in koncentracije, ki je neobhodno potrebna za dobro delo pri papirnem stroju ali drugje v proizvodnji.
Z rešitvijo naštetih problemov bi tovarna dobila še en nov objekt, na ikaterega bi bili lahko ponosni vsi. Se posebej pa bi bili ponosni nanj sami stanujoči, ki sedaj z zamahom roke odgovarjajo na vprašanje, kje stanujejo'.
A. K.
Izbor izdelkov za proizvodnjo in prodajo v papirnici Količevo
Piše: Dušan Kosmina
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Ko se izbirajo izdelki za proizvodnjo, je to predvsem odvisno možnosti prodaje. Proizvodnja je namenjena trgu, tj. da se zadosti potrebam posameznih vrstam potrošnikov. Ce teh ni, se bo Pokazalo, da proizvodnja s stališča trga ni osnovana in je torej ekonomsko neutemeljena, ker bo blago iz te proizvodnje ostalo neprodano ali pa se bo prodajalo Po neustreznih prodajnih cenah.
Ce ostanemo ob izboru izdelkov za proizvodnjo in prodajo- v industriji papirja in kartona, moramo ugotoviti, da je izbor, Poleg prodajnih možnosti, odvisen tudi od značaja strojnih naprav. Važno je, kakšni izdelki se morejo proizvajati na posameznem stroju in če ves proizvodni Postopek dopušča določeno proizvodnjo. V tej zvezi je omeniti tudi, kakšni investicijski stroški so potrebni za izpopolnitev strojnih naprav, da bi omogočili proizvodnjo izdelkov, ki so v prodajnem pogledu interesantni.
Nič manj važne od prodajnih in proizvajalnih možnosti pa tudi ni rentabilnost posameznih izdelkov. Rentabilnost je v odvisnosti od prodajne cene in proiz-vajalnih stroškov. Prodajna cena se oblikuje na tržišču ob zakonu Ponudbe in povpraševanja. Tej zakonitosti so podrejeni tudi drugi prodajni pogoji, ki prav tako vplivajo na rentabilnost. Na drugi strani so prav tako proizvajalni stroški, vsaj kolikor se tičejo cen surovin, odvisni od tržišča, pa tudi od investicijskih stroškov, produktivnosti, ki jo strojne naprave dopuščajo, od subjektivne produktivnosti, od višine osebnih dohodkov, od ekonomske uporabnosti osnovnih sredstev itd.
V sedanjih pogojih vsesplošne konjunkture je pomembna tudi možnost oskrbe s surovinami in materiali, ki so za posamezne artikle potrebni.
Vprašanje izbora artikla za Proizvodnjo in prodajo je v našem podjetju sedaj še bolj aktualno, ko se morejo cene našim izdelkom oblikovati po; pogojih tržišča. Znano je, da se cene našim izdelkom že od decembra ne določajo več oblastveno (prek Zveznega zavoda za cene), marveč, da se prosto formirajo s tem, da se mora višina vsakokratnih cen obvezno prijavljati 30 dni pred uveljavljanjem. Ob prostih cenah Pa so se na stežaj odprla vrata Za uvoz vseh izdelkov papirne industrije. Prost' uvoz pomeni, da m potrebno uvozniku, da ustvari devize z izvozom, ali da si jih na drug način pridobi. Devize za Uvoz papirja in kartona more do-mtl vsaka gospodarska organizacija za dinarje, po uradnem tečaju. Ob uvozu mora uvoznik računati še na carino in druge splošne uvozne takse, in pa da se izkaže, da njegovo poslovanje na domačem trgu ustreza 'predpisom. ki so bili izdani zaradi izboljšanja likvidnosti. Pri tem se misli, da domačim kupcem ne dolguje več, kakor 60 dni nad dospelostjo dolgov.
Poleg prostih cen in libenalizi-ranega uvoza za vse naše proizvode pa potencirajo važnost izbora artiklov v našem podjetju tudi sicer spremenjene tržne razdore na domačem trgu s predvideno novo ali razširjeno proizvodnjo artiklov, ki smo jih doslej ‘melj v naših proizvodnih pro-
Sramih.
Iz doslej navedenega izhaja, koliko momentov je treba upoštevati ob izboru izdelkov. Mislim ba, da bo najboljše, če konkretno Pogledamo situacijo v tem po-§ledu v našem podjetju in pa odločitve, do katerih smo prišli po Posameznih vrstah.
1.	Tanki papirji
Med te papirje spadajo iz dosedanjih programov servietni in toaletni papir. Možnost prodaje teh papirjev je že sedaj v upadanju, ker tovrstno proizvodnjo povečuje Sladki vrh, nova proizvodnja teh papirjev pa se pripravlja v Tržiču in Prijedorju. Vsa ta podjetja bodo pripravljena na lastno konfekcioniranje, kar našo situacijo na domačem tržišču še poslabšuje.
Že v lanskem letu smo računali na povečanje ponudbe teh papirjev na domačem trgu, zaradi tega smo poskušali najti drugo prodajno orientacijo, ki naj bi bila usklajena s proizvodnimi možnostmi na papirnem stroju I. Opravili smo poskus za prodajo nitro krepa, ki pa se ni obnesel, ker v modernem postopku nitri-ranja uporabljajo cenejšo ople-menjeno celulozo. Več smo uspeli v povečanju izvoza tankih sulfit-nih papirjev. Mala zmogljivost papirnega stroja dopušča možnost prevzemanja manjših naročil, kar pa se more upoštevati tudi v prodajni ceni. Proizvodnja sulfitnih papirjev nam daje tudi možnost uporabe domače lesovine, kar tudi dopušča zmogljivost nove brusilnice. Na žalost pa je v izvozu večje povpraševanje po sulfitnem papirju v formatu, kakor v zvitkih, kar bo imelo za posledico manjše izkoriščanje previjalnika in večjo potrebo po delovni sili v sortiranju.
2.	Plakatni papir in presing
Povpraševanje po plakatnem papirju se na domačem tržišču zmanjšuje, zaradi večje ponudbe domačih premaznih papirjev. Ta razvoj na domačem trgu smo pričakovali že v prejšnjih letih, kar nam je narekovalo orientacijo na drug enostransko glajen papir. Glede na naše naprave za pripravo papirne mase, razpoložljivo domačo lesovino in zaradi možnosti trošenja lahko dosegljivih manj kvalitetnih vrst nebeljene sulfitne celuloze smo se odločili za povečanje proizvodnje in izvoza presinga.
Količine presinga, ki ga proizvajamo izključno za izvoz, se iz leta v leto povečujejo, iz razlogov, kakor jih navajamo. Umestno je, da to tendenco še vnaprej vzdržujemo, ker moremo pričakovati, da se bo povpraševanje po plakatnem papirju še naprej zmanjševalo. Oba artikla se proizvajata na papirnem stroju II. Kolikor te kapacitete ne bi mogli v celoti izkoriščati za proizvodnjo plakatnega papirja in presinga. zaradi premalo naročil, pa nam preostaja še možnost proizvodnje TS papirja nižjih gra-matur, havane papirja, prešpana, bankposta itd.
3.	Navadni kartoni
Ti se proizvajajo na kartonskem stroju I. Dosedanji asortiment proizvodnje, tj. TS in STS papir, sivi karton OSH in NN, rjavi kartoni, karton za vozne listke, belo-s-beli karton, se mora še naprej vzdrževati, ker kvaliteta triplaksa iz proizvodnje na tem stroju ne ustreza zahtevam tržišča. Specializacija more biti samo v okviru teh artiklov, pri čemer pa je treba stremeti za čim večjimi proizvodnimi nalogami za en izdelek. Doseči specializacijo v enem ali dveh artiklih ni mogoče, ker niso tolikšne potrebe, niti ni takšnega povpraševanja. Urejevanje nalogov za proizvodnjo ni povezano s posebnimi tehnološkimi težavami, ker se uporabljajo v veliki meri iste surovine. Izdelava po manjših nalogih pa je upoštevana v cenah.
4.	Tripieks karton
Na kartonskem stroju II smo dosegli specializacijo proizvodnje v tem artiklu že od začetka obratovanja. S proizvodnjo lastne lesovine smo specializacijo triplek-
sa še zožili, tako da smo proizvajali samo tripieks z belo spodnjo stranjo'. Variacije edinega artikla so ostale le še v različnosti gramature. Z začetkom premazovanja kartona smo dobili razširjene možnosti asortimenta. Poleg nepremazanega, moremo izdelovati tudi premazni tripieks. Poenostavljenje proizvodnje bo vsekakor v tem, da bomo imeli enoten premaz. Pri tem pa moramo gledati, da bo čimvečje izkoriščanje premaznih naprav. Seveda pa se bo zlasti v začetku premazovanja potrebno ozirati na potrebe trga, ker bomo morali potrošnike privajati na novi izdelek, še več pa na višje cene premazanega tripleksa. Cene so v veliki meri odvisne od stroškov, ki se bodo zmanjševali, če bomo dosegli kontinuirano1 proizvodnjo premazanega tripleksa. Največjo pozornost pa je treba posvetiti kvaliteti, ki tudi daje ceno. Možnost kontinuiranega premazovanja pa ima verjetno tudi tehnične omejitve, ker bomo morali najti čas, ko se bo opravilo čiščenje premazovalnih naprav. Vendar to nam bo pokazala praksa, ki jo do sedaj še nismo mogli dobiti.
Ponovno pa je treba poudariti vprašanje proizvajalnih stroškov in kvalitete, ker smo v tripleksu najbolj izpostavljeni konkurenci od uvoza in pa od domačega producenta. To pa še bolj velja, ker vemo, da bomo tripieks izvažali in da bomo ob tem izpostavljeni vsej konkurenci, ki je na svetovnem tržišču.
5.	Lepenka
Vsa leta po vojni je bila težnja, da v proizvodnji lepenke v čim večji meri preidemo na proizvodnjo specialnih lepenk. V tem smo v celoti uspeli. Navadno sivo embalažno^ lepenko smo v zadnjih desetih letih proizvajali le toliko, da smo uspešno koristili kapacitete za sušenje. Kljub poskusom drugih domačih proizvajalcev lepenke, da bi nam konkurirali v specialnih lepenkah, smo v teh artiklih (elektro-prešpan, čevljarske lepenke, ža-kard idr.) uspeli obdržati dominanten položaj. Proizvodi specialnih lepenk od drugih proizvajalcev so toliko slabše kakovosti, da jo morejo plasirati na trg le, če mi ne moremo zadostiti povpraševanju.
V drugi polovici letošnjega leta pričakujemo, da bomo že obratovali z novim sušilnim kanalom. S to napravo bomo mogli povečati proizvodnjo za nekaj sto ton lepenke. Pričakujemo, da bomo opustili vso proizvodnjo specialnih lepenk. Ob razširjenju potreb vse predelovalne industrije, računamo, da nam povečana proizvodnja specialnih lepenk ne bo delala problemov v plasmaju. Pri tem je upoštevati, da se je v zadnjih letih uvažal elektropreš-pan in da bomo s kvalitetno proizvodnjo mogli ta uvoz zavreti. Poleg tega so še možnosti, da osvojimo druge vrste lepenk, ki se sedaj uvažajo, ali da začnemo delati na oplemenitenju dosedanje proizvodnje.
OB 8. MARCU 1970 — Fani Ravnikar, vodja hidravličnega hladilnika lepenke
S tem smo po posameznih vrstah izdelkov in po možnostih posameznih strojev prikazali, kako si zamišljamo proizvodnjo- in proizvodno orientacijo1 v našem podjetju. Pri tem smo v manjši meri upoštevali sedanjo konjunk-turno situacijo na domačem in tujem tržišču, ker menimo, da so gornje naše ocene rezultat izkušenj iz časov, ko te konjunkture še ni bilo. V svojih izvajanjih smo tudi opustili predvidevanja in ocene tržišča v zvezi z novimi kapacitetami, zlasti glede kartonskega stroja III, kar bi moralo biti predmet našega razvojnega programa.
Tovariš Milan Kranjc je upokojen
KOLIČEVO, FEBRUARJA — Konec januarja letos se je Milan Kranjc, voznik viličarja v KC, poslovil od sodelavcev in tovarišev in odšel v zasluženi pokoj. Tako kot je bil vseskozi miren in tih, tako se je tudi poslovil. Prisrčen stisk roke, solzne oči ob slovesu in »-tovariši, oprostite, če je bilo kaj narobe« so ga spremljale zadnji dan njegovega dela v tovarni.
Menim, da se boste vsi strinjali z menoj, če rečem, da se tov. Milan nima za kaj opravičevati. Bil je delavec, discipliniran in zanesljiv delavec. V 24 letih dela v tem kolektivu ni nikoli zamudil na delo, nikoli naredil prekrška, zaradi katerega bi se moral zagovarjati, nikdar odrekel, če je bilo treba potegniti »čez uro«. Kruh, ki ga je služil v tej tovarni, je znal ceniti in spoštovati.
»Včasih je bilo težko delati. Nihče tega ne bo razumel, ki ni fizično delal« je povedal ob slovesu in še dodal: »Sele zadnja
leta, ko je bilo delo pri premogu mehanizirano, so mi izginili žulji z rok. Prej pa so žulji drug drugega spodrivali z dlani. Veliko bi imel za povedati, pa ne morem, težko mi je in solze mi prihajajo v oči.«
»Na katerih delovnih mestih ste vse delali?« smo ga vprašali.
»Na mnogih« je odgovoril, »po vsej tovarni. V tovarno sem prišel 8. junija 1945 in z. izjemo 4-mesečne prekinitve, ko sem bil premeščen na delo na Jesenice, sem ostal vse do danes. Delal pa sem na holandcih KS I, pri ko-lodrobih KS I, v sušilnem kanalu, na transportu. Leta 1949 sem
prišel v kalorično centralo in tam ostal do upokojitve. Najprej sem dolgo vrsto let 'šafljal’ premog, ko pa so prišli viličarji, sem bil premeščen za voznika viličarja. To je bila zame rešitev, ker prejšnjega fizičnega napora ne bi vzdržal.«
Na koncu razgovora je še dodal: »Zahvaljujem se vsem tovarišem in sodelavcem za tovarištvo in sodelovanje in jim želim obilo uspeha pri delu.«
Tovariš Milan, mi vam tudi želimo srečne dni pokoja, dolgo vrsto let uživanja pokojnine in se vam zahvaljujemo za dolgoletno delo v tovarni.
Tovariš Milan Kranjc je upokojen
So že, ali pa bodo v letošnjem letu		
dosegli pol stoletja		
VEVČE, FEBRUARJA — Glede na število prehodov živ-		
Ijenjske dobe iz prve polovice stoletja v drugo, je menda letošnje		
leto najbolj plodovito. Največ članov delovnega	kolektiva je	
rojenih 1920. leta. Nekateri so že praznovali 50.	rojstni dan.	
drugi pa še bodo v tem letu. Da pa jim bo sodelavec na delovnem meslu lahko stisnil roko in zaželel še na mnoga leta, ob-		
javljamo njihova imena:		
Jože BRATUN, žagar lesa		25.	7. 1920
Jože ČERNEC, varilec I		21.	1. 1920
Antonija GORŠE, stenodaktilograf I		21.	10. 1920
Angelca HABIČ, prebiralka in števka .	.	.	.	19.	5. 1920
dipl. ing. Božo IGLIČ, pomočnik direktorja .	22.	3. 1920
Milan KOCJAN, strojnik HC		15.	7. 1920
Alojz MORELA, vodja rez. stroja		27.	5. 1920
Fani MORELA, pregledovalka papirja .	.	.	28.	8. 1920
Jože MOŠKRIČ, vratar		3.	3. 1920
Fani NALER, zaznamovalka bal		10.	11. 1920
Dragoljub NIKOLIČ, zastopnik podjetja .	.	.	14.	1. 1920
Antonija OSMEK, prebiralka in števka .	.	.	3.	6. 1920
Ivan POŽENEL, vodja družbene prebrane .	.	12.	2. 1920
Kiril ŠANTA, mlinar na holandcih .	.	.	.	13.	2. 1920
Franc ŠKRJANC, vodja rezalnega stroja .	.	7.	9. 1920
Stanislav SUBELJ, pleskar I		12.	11. 1920
Justina SUBELJ. delavka na vrtu		26.	9. 1920
Stane UDOVIČ, vodja montažne skupine . . .	8.	3. 1920
Pavel ŽABJEK, vodja preč. rez. stroja .	.	.	28.	5. 1920
Tudi na tem mestu želimo vsem letošnjim jubilantom dosti		
zdravja in veselega razpoloženja in jim kličemo: ŠE NA MNO-		
GA LETA!		
Razgovor z Andrejem Majdičem
KOLIČEVO, FEBRUARJA — Tokrat našim bralcem predstavljamo tov. Andreja Majdiča, strojevodjo KS II. Rojen je 22. 11. 1928 v Krtini in tam tudi še vedno stanuje, je poročen in ima dva otroka, zgradil si je novo stanovanje in ima železnega »konjička«. V Papirnici je zaposlen neprekinjeno od 26. 6. 1915 dalje.
Andrej, ali ste bili že kje drugje zaposleni?
Ne. Moja prva zaposlitev je bila v Papirnici Količevo in je do sedaj nisem menjal, upam pa. da jo tudi v naprej ne bom.
Na katerem delovnem mestu ste bili najprej zaposleni?
Najprej sem bil zaposlen na PS
II.	kot pazilec šiita.
Začeli ste na PS II. kot pazilec sita, sedaj pa ste strojevodja KS II, pa me zanima, na katerih delovnih mestih ste že delali poleg teh dveh?
Težko bi jih vse naštel. Delal sem pri vseh isfrojih na različnih delovnih mestih. Pazilec sita sem bil pri vseh strojih razen KS II, strojevodja pa pri PS II in KS II. Pri vseh starejših strojih sem bil za pomočnika. Včasih sem delal tudi na holandcih ali pri prečnem rezilcu.
Kot je iz prejšnjega odgovora razvidno, poznate veliko delovnih mest. Ali bi lahko povedali, na katerem delovnem mestu vam je bilo najtežje, ali še bolj natančno, katero delovno mesto od teh mislite, da je najtežje in najbolj zahtevno?
Ne vem, kako bi povedal. Vsako delovno mesto je po svoje zahtevno in težko. Zame osebno se mi zdi, da je najtežje pri KS II. Pa ne zato, ker trenutno tam delom, ampak zato, ker ima pri tem stroju strojevodja zelo veliko delovno območje, čedalje več je naprav in avtomatov, ki jih je treba obvladovati, postopki se izpopolnjujejo. S tem ne mislim, da je delo na drugih delovnih mestih lahko in enostavno. Vsako delovno mesto terja celega človeka, to je vestnega, prizadevnega, strokovno usposobljenega, discipliniranega, potrpežljivega in podobno.
V tovarni ste že precej časa. Ali bi nam lahko povedali kak
dogodek, prijeten ali neprijeten, ki vam je najbolj ostal v spominu?
Dogodkov, vrednih spomina, tako prijetnih kot neprijetnih, je bilo več. Med prijetnimi bi omenil otvoritev KS II. Takrat sem bil ravno na izmeni, ko so ljudje prihajali in si stroj ogledovali. Marsikdo si do takrat sploh ni mogel predstavljati, kako izgleda stroj za izdelavo kartona in so ogledovali to ogromno »mašino« z začudenjem in radovednostjo. Bil sem ponosen in zadovoljen, da lahko vodim tak stroj. Ljudje so me spraševali vse mogoče, jaz pa sem pojasnjeval, kar sem vedel in znal. Najbolj pa so se čudili, da nas je tako malo zaposlenih ob stroju. Spraševali so, kje imamo ljudi in ko sem pokazal na posadko, niso verjeli, da nas je samo toliko. Nekateri so mislili, da nas je najmanj 20 in da smo jih za ta dan poskrili.
Od neprijetnih pa se najbolj spominjam dogodka, ko je Jasenca Jakoba zagrabila jermenica pri PS II. Takrat sem bil šele nekaj mesecev v tovarni in sem se učil za pazilca sita pri PS II. Posadka je natikala pogonski jermen na jermenico in ne vem kako in zakaj se je jermenica zavrtela v nasprotno smer in Jasenca zgrabila ter stisnila med betonom in jer-menico. Vsi smo se prestrašili, jaz pa najbolj, saj sem bil še novinec. Potem smo mu pomagali, da se je nekako »izvlekel«, k sreči ni bilo nič hudega. Ta dogodek je name tako močno vplival, da sem nekaj časa s strahom hodil okrog strojia, kar je pa še bolj važno, sem postal silno previden pri delu. Se danes vsako stvar dobro premislim, preden kaj ukrenem.
Kaj menite o gospodarjenju v našem podjetju? Ali gospodarimo dobro, slabo ali bi lahko gospodarili bolje?
Nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti boljša. Sedaj
naredimo veliko več kot smo takoj po vojni in nekaj časa po njej. To zlasti velja za tiste stroje, pri katerih ni bilo bistvenih sprememb. Seveda pa je večina naših naprav že močno zastarela in bi jih morali hitreje nadomeščati z novimi in bolj sodobnimi. Toda z več pozornosti in prizadevnosti bi lahko tudi sedaj dosegli boljše uspehe. Nekateri ne znajo ali pa nočejo paziti na to, kar imamo. Prepričan sem, da doma tako s svojo* imovino ne ravnajo. Razbijajo se vrata, kljuke, školjke, naprave, s surovinami in polizdelki, nekateri ravnajo tako, kot bi vse to bilo zastonj.
Če bi si vsakdo prizadeval na delovnem mestu in gospodaril tako, kot zna doma gospodariti, sem prepričan, da bi naši uspehi bili večji.
Andrej, sedaj pa eno »kočljivo« vprašanje. Kaj menite o delu na državne praznike?
Osebno menim, da bi velike praznike, kot so 1. maj in novo* leto, praznovali. Vsaj po en dan. Cez leto pa že toliko* naredimo, da si lahko privoščimo dva dni praznikov na leto. Edino, če bi bila višja sila, kot npr. mraz in podobno*, da bi tovarni grozila nevarnost večjih okvar, bi tudi te dni delali. Drugače si pa mi tudi želimo, da smo prosti za praznike.
Kaj menite o zaslužkih v našem podjetju v primerjavi s sorodnimi podjetji?
Kakšni so zaslužki v sorodnih podjetjih, mi ni dobro znano. Menim pa, da smo svoje čase nasproti drugim bolje zaslužili, saj smo takrat z zaslužki bili na vrhu, sedaj pa so* nekatera podjetja pred nami. Drugače pa so zaslužki pri nas* kar solidni. Če bo* tako ostalo, smo lahko* zadovoljni.
Kaj menite o delitvi osebnih dohodkov v našem podjetju?
V glavnem je delitev v redu, čeprav bi lahko bila še bolj pravična. So namreč nekatera delovna mesta, ki so krivično nagrajena.
Kako gledate na strokovnjake? Ali so našemu podjetju potrebni ali niso?
Strokovnjaki so* vsekakor potrebni. Razvoj znanosti in tehnike nas sili, da jih moramo imeti vedno več. Sodim pa, da bi naši strokovnjaki morali med seboj bolje sodelovati in bi morali biti bolje povezani z neposredno proizvodnjo. Pri nas je vedno več omar in omaric z instrumenti in jih brez strokovnjakov ni možno več obvladati. Kdor drugače misli, se moti.
Kaj menite o papirničarjih, ki pridejo iz šole? Ali je kakšna razlika med tistimi, ki končajo redno poklicno šolo in tistimi, ki končajo šolo za odrasle v podjetju?
Razlike med njimi so*. Sodim pa, da ne toliko zaradi šole, kot zaradi prizadevnosti na delovnem mestu. Sama šola še ne pomeni, da je nekdo boljši ali sposobnejši. Vsakdo mora svoje znanje potrditi z delom. Šolanje je potrebno, ker tisti, ki ima šolo, pa se za delo zanima in si prizadeva. delo tudi lažje obvlada, kot pa tisti, ki šole nima. Če se pa kdo za delo ne zanima, mu je vsaka šola odveč.
Andrej, imate morda kakšne predloge, za boljše delo v našem podjetju?
Ne vem, kaj naj bi predlagal. Za ta razgovor ste me namreč »ujeli« nepripravljenega. Ko sem danes zvedel, da moram priti v tovarno prej kot ob 14. uri, sem si pomislil, bog ve, za kaj me neki kličejo.
Pa kljub temu, verjetno imate kakšne predloge?
Izkoristiti bi morali notranje rezerve, ki jih je še v tovarni. Nam pri strojih bi veliko pomagala bolj enakomerna priprava snovi. Včasih je pripravljena dobro, včasih pa nam dela težave.
Potem bi morali bolje ravnati z materialom. Menim, da bi ljudje, tki niso vezani na stroj in ne na normo, lahko dali več od sebe. Na primer bi včasih bila potrebna hitrejša in bolj učinkovita intervencija vzdrževalcev strojev ob okvarah. Z več pozornosti pri delu bi lahko zmanjšali zastoje, predvsem pa je moja želja čim manjkrat menjati komisije oziro-
Od papirusa do papirja
Piše: dipl. ing. Majda Žemva
(2. nadaljevanje)
Se mnogo prej, preden je pergament izpodrinil papirus, so na Daljnem Vzhodu začeli uporabljati popolnoma nov pisalni material. Ker je bil znatno* cenejši in bolj praktičen za vsakdanjo rabo, je zelo hitro izpodrinil pergament. Problem izuma tega no» vega materiala je bil rešen tako temeljito, da je takoj, ko so ga ljudje spoznali, pravzaprav z eno samo potezo zasenčil vsa do takrat poznana odkritja. To rešitev so brez odlašanja sprejeli v vseh deželah in pri vseh narodih, pa tudi sedaj še ne izgleda, da bi se kdaj našlo boljši material. Ta revolucionarni preokret je nastal z iznajdbo papirja. Papir je odigral pomembno vlogo in ima še danes velik pomen za razvoj kulture celega človeštva. Zato verjetno ne bo odveč, če se še enkrat malo podrobneje seznanimo z zgodovino njegovega nastanka.
KITAJCI SO PRVI ZACELI PROIZVAJATI PAPIR
Točen datum iznajdbe papirja ne more nihče potrditi, po zapiskih iz stare Kitajske pa je bilo to okoli leta 105. Iznajdbo papirja pripisujejo tedanjemu kitajskemu ministru Ts’ai Lunu. Svila, na katero so tedaj Kitajci pisali, je bila zelo draga in zato so venomer iskali bolj prikladen mate-
rial za pisanje. Po nekaterih kitajskih podatkih so Kitajci še pred Ts’ai Lunom izdelovali papir iz odpadne svile, vendar pa tega materiala ni bilo* dovolj, kajti z naglim razvojem kitajske kulture so rastle tudi potrebe po večjih količinah materiala za pisanje. Svilena vlakna so se težko prepletala in lepila. Pomen Ts’ai Lunovega izuma je v tem, da je za izdelovanje papirja uspešno uporabil vlakna rastlinskega izvora: konoplje, bambusa, slame, starih krp in ribiških mrež.
Po nekaterih starih kitajskih izročilih je nastala naslednja legenda o tem, kako so iznašli papir. V 1. stoletju n. e. torej skoraj pred 2000 leti je vladal na Kitajskem zelo hudoben čudaški kralj. S svojo nasilno politiko je izzval proti sebi zelo ostro* kritiko takratnih kitajskih književnikov, filozofov in učenjakov. Da bi se jim maščeval, je kralj ukazal svojim vojakom, da zberejo vse knjige, takrat že zelo bogate kitajske književnosti in jih enostavno zažgo. Ko so filozofi in učenjaki spoznali, kakšna nesreča preti kitajski kulturi, so se v želji, da bi poznejšim rodovom ohranili dela bogate kitajske literature, z vsem žarom lotili obnavljanja svojih del, seveda po spominu. V začetku so to delali na svili. Tega materiala pa ni bilo moč narediti v tako velikih količinah. V tej tako kritični situaciji jim je pomagal Ts’ai Lun s svojo iznajdbo papirja. V kamnitem možnarju je z leseno bučo
drobil lesno skorjo, ličje, vlakna konoplje ali bambusa, stare krpe in ribiške mreže, jih malo poškropil z apneno vodo, in tako dobil mlečno kašo, katero* je nato vlival na štirioglata sita. S lahkim tresenjem sita, 'kakor da bi sejal moko, je kašo enakomerno razporedil po situ in vlakna so se med seboj prepletala, voda pa je odtekala skozi fine luknjice na situ.
Tako je dobil vlažen list papirja, ki je izgledal precej grobo. Tak moker list so pazljivo odstranili s sita in ga po*stavili na desko za sušenje. Nato so te liste zlagali enega na drugega in jih nato vložili v lesene stiskalnice. Po stiskanju so jih premazovali s lepilom, da so bili trdi in odporni za pisanje s tušem. Potem so jih ponovno sušili in nato gladili s slonovo kostjo, da bi se čimbolj izravnali in dobili sijaj. Nato so liste obrezovali, jih pakirali in jih odpremili za prodajo. Ta primitiven način izdelovanja papirja se je v nekaterih predelih Kitajske, Tibeta, v Bengaliji, Siamu, Koreji in na Japonskem ohranil še danes. Kasneje so Kitajci, zahvaljujoč svoji neverjetni potrpežljivosti, in svojemu ustvarjalnemu duhu, še bolj izpopolnili to* obrt izdelovanja papirja in še danes so njihovi papirji izredno cenjeni. Proizvodnja papirja je sedaj že izredno* dovršena. Čeprav obstojajo najmodernejši stroji in kemijska sredstva, še nihče ni dosegel Kitajce v kvaliteti papirja. Njihov papir prihaja danes na tržišče v zelo majhnih količinah in se uporablja predvsem za posebne namene: luksuzne umetniške mape (lesoreze, bakroreze), za manjše biblio-
grafske izdaje, zbirke pesmi itd.
Skrivnost proizvodnje papirja so Kitajci ljubosumno skrivali celih 500 let. Okoli 610. leta so to skrivnost spoznali Korejci, nekoliko pozneje tudi Japonci. Okoli 751. leta so v vojnih spopadih Arabci ujeli večje število Kitajcev, med katerimi jih je bilo nekoliko, ki so znali izdelovati papir. Da bi si olajšali težak položaj ujetništva, so Arabcem izdali skrivnost izdelovanja papirja in tako so začeli Arabci izdelovati papir v gradu Samarkandu, današnji Buhari in v Azbekistanu. To je obenem tudi začetek zmagoslavnega pohoda papirja v Evropo in v ostali svet.
Arabci so tehniko izdelovanja papirja izpopolnili. Uporabili so nove vrste surovin, vlakna lana in bombaža. Najbolj važno pa je to, da so začeli uporabljati za proizvodnjo kaše mlinske kamne, ki jih je gnala voda. Tak način se je tudi v Evropi zelo dolgo obdržal, vse do polovice 19. stoletja, ko se je z obrtniške proizvodnje prešlo na strojno izdelovanje papirja. Arabci so tudi uporabljali kovinska sita namesto svilenih, kot so jih uporabljali Kitajci. Uporabljali so tudi škrob iz presejane pšenične moke in tako izboljšali klejenje papirja. Papir je dobil sijaj. Arabci so tudi prvi začeli izdelovati barvast papir in uvedli formate papirja. Pakete s 500 listi so imenovali rise ali rizme. Ti nazivi so se ohranili še do danes.
Tudi Arabci so skrivnost izdelovanja papirja dolgo ohranili zase, polna 4. stoletja. Ko so s svojimi vojnimi pohodi še hoteli razširiti svoje Mavrsko carstvo, so vpadali fudi v dežele južne
Andrej Majdič
ma kvaliteto kartona in papirja na strojih.
Mislim, da smo se dosti pogovarjali o tovarni. Zanima me še, 9 čim se ukvarjate v prostem času, imate kakšnega »konjička«.
Aktivno se ne ukvarjam z nobenim športom, pač pa rad gledam športne prenose na televiziji. Drugače pa kadar nimam posebnega dela doma. se rad zapeljem z družino v naravo, da si ohladim ušesa od ropota pri kartonskem stroju.
In še zadnje vprašanje, Andrej. Kaj menite o ponovni skupni izdaji »Našega dela«?
Tudi prej sem prebral vsako številko »Našega dela«. Prej je bilo premalo prispevkov iz naše tovarne. Če bo ta pomanjkljivost sedaj odpravljena, je prav, da ga znova dobimo.
Andrej, hvala lepa za razgovor.
M.
Evrope — Grčijo, Italija in Španijo, so proti svoji volji širili tudi skrivnost izdelovanja papirja-
V	Evropi se je izdelovanje papirja dokončno razširilo v 13. stoletju.
Kakšen razmah je imela proizvodnja papirja pri Arabcih, nam pove samo dejstvo, da so* že leta 1035 uporabljali papir za zavijanje blaga na bazarjih.
Potrebno je bilo celih 600 let, da se je tajnost izdelovanja papirja s Kitajske prenesla v arabsko kulturno področje. Tu je svojo legendarno vlogo odigral tudi Kitajski zid. Ravno toliko časa pa je trajalo, da je za to skrivnost' izvedela Evropa. Od primitivne proizvodnje papirja pa do sodobne strojne izdelave papirja pa je tudi preteklo 600 let.
Naj starejše delavnice papirja v Evropi so se pojavile okoli leta 1150 v Španiji, kjer so papir izdelovali po arabskem receptu. Ko so se Španci osvobodili arabskega suženjstva, se je izdelovanje papirja razširilo v Francijo, v Italijo in sicer okoli leta 1276. V Nemčiji so začeli izdelovati papir v Niirnbergu leta 1350. V Angliji pa je leta 1494 John Tale v Sterenagu (Herfardshire) osnoval prvi papirni mlin, v katerem je bilo zaposlenih okoli 600 delavcev. To je bila prva ma-nufakturna proizvodnja papirja-
V	Rusiji so začeli izdelovati papir 1576. leta, v Estoniji 1677. 'r Skandinaviji 1698. leta, v ZDA in Pensilvaniji leta 1690. Naj omenim tu še naše kraje. Na Fužinah pri Ljubljani je leta 1579 začel delati prvi parni mlin pri naš osnoval ga pa je Janž Kisi, mojster Pankrc pa je v njem izdelal prvi papir.
OB 8. MARCU 1970 — Marija Luzar, prebiralka-števka
OB 8. MARCU 19.70 — Urška Rus, prebiralka-števka
OB 8. MARCU 1970 — Anica Subelj in Lojzka Marolt, zavijalki papirja
Jesenice prvak — Slavija šesta
VEVČE, februarja — s
tekmo Partizan : Slavija v Beogradu se je končalo letošnje državno prvenstvo — prvenstvo, za katerega menijo nekateri, da je bilo neregularno in bo verjetno še dobilo svoj epilog za zeleno mizo.
Naslov državnega prvaka so zopet osvojile Jesenice, čeprav ne tako prepričljivo, kot' je kazalo na začetku prvenstva. Najtežji poraz so Jesenice doživele v Beogradu proti Partizanu, ki ga Je-
Najboljši strelec HK Slavija Stane Kvartuh je član mladinske državne reprezentance
seničani pripisujejo nenormalnim pogojem za igro, del športne javnosti pa je drugačnega mnenja.
Slavija, ki si je na začetku zastavila cilj, osvojiti 8 točk in ostati v ligi, je z osmimi točkami pristala na zadnjem mestu. Sliši se neverjetno, vendar je res, Slavija je direktnemu tekmecu Partizanu odvzela 6 točk od 8 možnih. Partizan je tako s po močjo zrežiranih tekem in s pomočjo nekaterih sodnikov osvojil 10 točk in s tem peto mesto' na lestvici.
KONČNI VRSTNI RED JE TAK:
1. Jesenice	20	17	1	2	200:46	35
2. Olimpija	20	14	1	5	151:52	29
3. Medveše.	20	13	2	5	121:67	28
4. Kr. gora	20	5	0	15	60:140	10
5. Partizan	20	4	2	14	55:177	10
6. Slavija	20	3	2	15	50:147	8
Slavija bi morala v prihodnji sezoni nastopati v II. zvezni ligi. Ker pa bo letos skupščina Hokejske zveze Jugoslavije, se priprav-lj'ajo nekateri novi predlogi o povečanju I. lige na 8 članov. Seveda so to le želje posameznih
Pred sindikalnim smučarskim prvenstvom
VEVČE, FEBRUARJA — Mestni sindikalni svet bo priredil letos prvo odprto' prvenstvo vseh petih ljubljanskih občin v disciplini — panoga veleslalom — v Kranjski gori 7. marca 1970.
Tekmovanje bo potekalo v treh starostnih kategorijah.
Zadnja štiri leta so smučarji iz Papirnice Vevče zadovoljivo' re-prezentirali naše podjetje. Naj omenim samo nekaj najpomembnejših rezultatov.
V tretji starostni skupini je bil tovariš Albin Vengust v letih od
Robida v vožnji skozi vratca
1986—1968 trikrat zapored občinski prvak. V prvi starostni skupini je Andrej Pirkmaier v letih 1966—1968 trikrat zapored osvojil prvo mesto, leta 1969 pa drugo. Prav tako so se tudi drugi naši tekmovalci uvrstili med prvih dvajset.
Na prvem mestnem prvenstvu v veleslalomu bodo' zastopali našo sindikalno podružnico naslednji naši smučarji:
I.	kategorija:
Andrej PIRKMAIER Zlato TONI Andrej ZAPUSEK Andrej MIKELJ Boris MEŽEK
II.	kategorija:
Marjan PAVSlC Vlado SMIGOC
III.	kategorija:
Albin VENGUST Janez LEDNIK
Omenjeni tekmovalci bodo odpotovali v Kranjsko' goro 5. marca 1970.
Mestno sindikalno' prvenstvo bo istočasno zbirno tekmovanje za naše tekmovalce, ki naj bi se udeležili republiškega prvenstva gozdarjev, lovcev in lesnih indu-strijcev.
To tekmovanje bo 20. in 21. marca 1970 na Rudnem polju na progi iz Viševnika.
Vsem udeležencem tekmovanja želimo obilo športne sreče, da bi čim bolje reprezentirali sindikalno podružnico Papirnice Količevo.	A. P.
Ekipa sindikalne podružnice Papirnice Vevče na tekmovanju pod Prisankom. Od leve proti desni: A. Klešnik, M. Robida, A. Pirkmaier, I. Trtnik in M. Pavšič
klubov, o katerih bodoi odločali na skupščini hokejske zveze.
Ne nazadnje bo' o končnem razporedu v ligi odločala še tekmovalna komisija v Zagrebu, ki bo morala odločiti, kaj je z registracijo igralca Partizana And-želiča, ki je igral na tekmi Partizan : Miedveščak v Beogradu. Ta igralec namreč živi v Holandiji in tudi tam nastopa. Ce bodo zvezi dostavljeni neovrgljivi dokazi, se bo zmaga Partizana nad Medveščakom spremenila v 6:0 za Medveščak.
V letošnji prvenstveni sezoni je bil najboljši strelec v ekipi Slavij e mladinec in član državne mladinske reprezentance Stane Kvartuh. Drugo mesto' si je priboril veteran Boškovič, tretje mesto pa Franci Lešnjak. Razvrstit-vena lestvica strelcev golov pa je naslednja:
S. Kvartuh.	Doma . 7	Na tujem Skupaj 3	10	
Boškovič .	. 5	4	9
Lešnjak	. 3	3	6
Bahč . .	. 4	2	6
Kralj .	.	. 3	2	5
Bricelj . .	. 3	1	4
Erjavec	. 1	2	3
F. Kvartuh	. 2	—	2
Modic .	.	. 2	—	2
Zupančič .	. —	2	2
Bergman .	. —	1	1
Skupaj	. 30	20	50
Slavijo čaka do' konca letošnje sezone še tekmovanje za jugoslovanski pokal, ki bo odigrano: po turnirskem sistemu. Prvaki posameznih republik se bodo srečali v finalu na Jesenicah. J. P.
OBVESTILO
Bralce obveščamo, da bomo nadaljevanje članka »Pravila igre hokej na ledu« objavili v naslednji številki!
Namizni tenis
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Sindikalni namiznoteniški klub »PAPIRNICA KOLIČEVO« se je prijavil na razpis NTZS, ki je razpisala kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v I. sikupinot ekipnega prvenstva SRS.
V	mesecu januarju letos je bilo to tekmovanje v prostorih PARTIZANA ILIRIJA v Ljubljani. Namiznoteniške ekipe so bile razdeljene v dve tekmovalni skupini.
I. skupino so sestavljali naslednji klubi:
1.	Papirnica Količevo
2.	NTK Semedela ■— Koper
3.	NTK Storžič — Golnik
4.	NTK Salonit — Anhovo
5.	TVD Partizan — Duplje
II. skupina pa:
6.	Gradis — Ljubljana
7.	NTK Tomos — Koper
8.	ŠD Voklo
9.	TVD Partizan — Trbovlje
10.	TVD Partizan — Muta
V	ekipi PAPIRNICE KOLIČEVO so igrali:
Vavpetič Vide, Vavpetič Andrej, Deisinger Milan, Živilovič Dragan in Kožar Janez.
V	končnem plasmaju si je
PAPIRNICA KOLIČEVO izmed desetih klubov priborila peto mesto in se tako uvrstila v V. tekmovalno skupino oziroma v slovensko ligo, kar pomeni, da bo namizni tenis v naši tovarni postal še bolj zanimiv in kvaliteten, posebno če bo za ta šport naraslo zanimanje še pri mladih, ker so za uspešno rast tega športa dani vsi pogoji v naši delovni organizaciji.	M. D.
Člani sindikalne delegacije iz Č3SR so obiskali Vevče in se zanimali za razmere v naših sindikalnih organizacijah in za sistem samoupravljanja
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Primer iz strokovnega računovodstva v industriji papirja
Piše: Marjan Černe
V tej številki pričenjamo objavljati primere iz strokovnega računstva v industriji papirja. Zaradi tega, ker ni učne knjige, ki bi obravnavala to snov, bodo' ti primeri lahko služili kot pomoč pri učenju strokovnega računstva učencem papirniške industrijske šole, zanimivi pa bodo1 tudi za vse tiste, ki bi radi kaj izračunali pa ne poznajo postopkov reševanja nalog. Primeri bodo sestavljeni z raznih področij proizvodnje papirja in sicer tako. da bodo naloge zadane v eni številki »Našega dela«, v naslednji številki bodo pa opisane rešitve teh nalog in zadane nove naloge. Tak način je izbran zato1, da si lahko zainteresirani že sami rešujejo naloge in jih kasneje primerjajo z opisanimi rešitvami. Pričeli bi z nalogami s področja formatov papir j a.
STANDARDNI FORMATI PAPIRJEV:
Standardni formati papirjev se delijo na glavne in dopolnilne formate.
Glavni formati so A formati Dopolnili formati so B in C formati.
Nekaj drugih formatov
64	X 96 cm
65	X 100 cm 70 X 100 cm 75 X 100 cm 73 X 103 cm 78 X 104 cm 80 X 104 cm 88 X 124 cm
Formatov v obliki kvadrata naši kupci ne naročajo.
1. a) naloga:
Kakšno ploščino v mm2 ima 1 pola papirja, formata Ao? Koliko mm2 je večja ali manjša od Im2? Koliko °/o je to>?
1. b) naloga:
Koliko pol formata At lahko zrežemo iz ene pole surovega formata Ao? Koliko cm2 odrezka nastane pri tem? Koliko °/o je to?
1. c) naloga:
Iz papirja Ai bi radi zrezali na ploskem rezilcu (delilnem stroju)
60.000	pol papirja formata A4,
80.000	pol papirja formata As in
40.000	pol papirja formata Ao. Pri tem je predpisano, da mora biti smer teka papirja vzporedna z daljšo stranico. Koliko pol papirja formata Ai potrebujemo?
Rešitve teh nalog v naslednji številki Našega dela.
VEVČE, FERUARJA — V preteklem letu je pridobila sindikalna knjižnica 105 novih knjig, tako da jih imamo sedaj 3492. Poleg tega so na razpolago še mesečniki: Otrok in družina, Priroda — človek — zdravje, Sodobnost s prispevki iz literature ter Zdravje in tehnika. Ta poslednji mesečnik prinaša zanimive novosti iz tehnike sploh, posebej še o avtomobilizmu, ki zanima lastnike teh hitrih in zaželenih vozil.
Med letom se je v knjižnici oglasilo 1410 bralcev in si izposodilo 4685 knjig. Te knjige pa čitajo tudi drugi v družini, zato mirno lahko zapišem, da smo imeli gotovo nad 2000 bralcev. V knjižnico hodi večinoma mladina. Odrasli skoraj ne pridejo do čitanja, deloma zaradi zaposlitve, deloma ker imajo doma televizijo, ta pobere človeku dnevno^ mnogo ur.
Za nabavo novih knjig je bilo izdanih 3947 din, za kar kot knjižničar izrekam vodstvu sindikata zahvalo' in obenem tudi pohvalo. Prav posebno se zahvaljujem predsedniku Cirilu POTOČNIKU za njegovo skrb za knjižnico, ki jo je že nekajkrat obiskal zaradi pregleda delovanja, še posebej pa zaradi pomoči pri nabavi knjig. Posebno skrb posveča namreč kakovostni vsebini novih knjig.
Se na kratko o novo nabavljenih knjigah. Sovjetski maršal Zukov prikazuje v SPOMINIH IN RAZMIŠLJANJIH težave sov^ jetskih vojakov ob nenadnem napadu nemške soldateske. Ko pa je rdečearmejec spoznal, da je nacist tudi ranljiv, se je uspešno uprl v borbi za Moskvo. Sovjetski protinapad pri bivšem Stalingradu ni samo pokopal mita o fašistični nepremagljivosti, ampak je zadal Nemcem odločilni udarec, ki je vodil v nadaljnjih borbah do zloma Tretjega rajha.
Zahodni pisci še vedno iščejo vzroke, kako je mogel nemški narod pasti tako globoko, da je postal brezobziren agresor in uničevalec kulture drugih evropskih narodov. Sad tega raziskovanja sta_. objavila MANVELL in FRANKEL v treh življenjepisih Hitlerjevih podanikov »GOE-BELS«, «HIMMLER« in »GOE-RING«.
Iz naše NOV literature je slednjič Tone SVETINA objavil tretjo knjigo »UKANA«, kjer prikazuje vlogo izdajalskih belogardistov in zlom nemške okupacije. (»Ukana« je najbolj brano slovensko izvirno delo', nastalo po vojni).
Iz svetovne literature smo dobili dobre romane: WOLFE — »NI POTI NAZAJ«. Roman se odvija v letih 1929—1936, v času velike gospodarske krize. V Ameriki je nastalo tedaj ozračje surovega izkoriščanja in nebrzdane špekulacije. Vrhni krogi se uda-jajo brezskrbnemu uživanju razkošja. zgrajenem na znoju in trdem delu delovnega človeka. Či-talcem znani angleški zdravnik CRONIN nam je prinesel »TRI LJUBEZNI«. Lucy je srečno poročena, dokler ne pride na obisk moževa sestrična, ki ima nezakonskega otroka. Po sliki sodeč je to sad prejšnje moževe ljubezni do sestrične. Oster zaplet, mož tragično premine. Lucy ostane sama in gara, da sin lahko študira. Sorodniki se pojavijo šele, ko je postal doktor. Lucy se razočarano zateče v samostan, kjer pa zaradi nerazumevanja doživlja ponižanja in nova razočaranja. Francoski realistični romanopisec ZOLA je dobil dva prevoda »DE-
r<f	":
Papirnica Vevče
JANUAR 1970
Odšli:
Marija Trtnik, upokojena Alojz Habič, upokojen Ivan Irt, upokojen Janez Drglin, upokojen Franc Rajar, dipl. ek., lastna odpoved
Franc Prah, lastna odpoved Milko Janežič, lastna odpoved Ana Ložar, umrla
Rodili so se:
Andreju in Sonji Kamšek, hči Andreja
Alojzu Ostrežu, hči Mojca Miru Kuštrinu, hči Alenka
Čestitamo!
NAR« in pa »V KIPEČEM LONCU«. Iz madžarščine pa JOKAJ »ČRNI DIAMANTI«.
Iz domače literature nam je poklonila Mariborčanka Nada GABOROVIČ roman »KARIATI-DE«. (Beseda pomeni kip ženske kot steber). V romanu so prikazani liki peterih žensk, ki so se znašle slučajno v bolniški sobi. Posebno pretresljiva je zgodba Andreje in Rože, katerih usoda je tesno povezana z Vasjo, ne da bi o tem vedele. Prva je Vasjova žena, napol ločena, druga pričakuje od Vasja otroka. Zasovražili bi se, da se nista prej vživele druga v probleme druge.
Za mladino pa je MK pripravila pet knjig Karla MAYA »NA TUJIH STEZAH«, »TUJEC IZ INDIJE«, »ČRNI MOŽ IZ GOZDA« in »GOZDNI STRAH«. Kakor vidite, za vsak okus nekaj, pridite in izbirajte!
Knjižnica je odprta vsak ponedeljek od 18.—19. ure in vsak četrtak od 18.—20. ure.
Julij Mayer
Papirnica
Količevo
V mesecu januarju 1970 so se zaposlili:
Zdravko Kremzer, inštalater centralne kurjave
Franc Kociper, delavec na lesnem prostoru
Ciril Nakrt, pazilec sita KS I Anton Capuder, delavec na holand-cih
Alojz Petek, delavec na holandcih Desanka Stankovič, snažilka Majda Orehek, delavka v dodelavi papirja in kartona Milena Letnar, delavka v dodelavi papirja in kartona Marija Repnik, delavka v dodelavi papirja in kartona Fani Zadnikar, delavka v dodelavi papirja in kartona
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
NEKAJ DIMENZIJ STANDARDNIH FORMATOV
SERPENTINE
v mm
Ao 841 X 1189 Ai 594 X 841 As 420 X 594 Aa 297 X 420 Ai 210 X 297 As 148 X 210 Ao 105 X 148
Bo 1000 X 1414 Bi 707 X 1000 Ba 500 X 707 Ba 353 X 500 Bi 250 X 353 Bs 176 X 250 Bo 125 X 176
Co 917 X 1297 Ci 648 X 917 Ca 458 X 648 Cs 324 X 458 Ct 229 X 324
Neobrezani ali surovi formati so za toliko večji, kolikor je potrebno za obrezovanje na standardne dimenzije.
Nekaj dimenzij surovih (neobrezanih) formatov v mm
Ao 860 X 1220 Ai 610 X 860 Aa 430 X 610 A3 305 X 430 Ai 215 X 305 As 153 X 215
Bi 730 X 1030
Ci 670 X 940
A____	B	C	0
4	2				
6			1 ' ! ! '			
				
g	e				
• ■ 1 ! ' 1 1 1 ! 1" : ! ; !				
	t« | I . I- .	1' I I | -. ■■ I	a			
		1 ■ r	i		
			<6 1	1 i 1	1	
Besede vpisujte proti desni ali levi, kot teče serpentina. Vsaka beseda se začne na polju s številko in neha na polju z naslednjo številko. Tako je zadnja črka vsake besede hkrati tudi prva črka naslednje besede. Ob pravilni rešitvi boste v stolpcu A in C dobili dve osnovni surovini za izdelavo papirja in kartona, v stolpcu B in D pa imeni krajev, kjer ti surovini izdelujejo.
1. nemški fizik, ki je 1. 1900 postavil teorijo kvantov (Max), 2. denar, nekdanji novec, 3. strogi izpit na visoki šoli, 4. srbsko mesto ob reki Timok blizu bolgarske meje, 5. pršenje iz megle, 6. industrijsko močno razvita zahodnonem-
ška pokrajina, 7. velik morski ptič iz rodu golobov, 8. služba brez dela, 9. črta v matematiki, ki se približuje krivulji, a se je ne dotika, 10. otroška igrača, majhno letalo, 11. kolesnica, 12. klica, semenčica, 13. drugo ime za materino dušico, 14. kovaška delovna priprava, 15. prebuditev narave vsako pomlad, vzbrst, 16. skupno ime za pripadnike oborožene sile, 17. Osman, Turek.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo »Našega dela« v Papirnico Vevče do 10. III. 1970. Izžrebali bomo tri nagrade: I. v znesku 60 din, II. 50 din, III. 10 din.
Tovarna celuloze Medvode
V mesecu januarju so se zaposlili v tovarni:
Ivan Zadravec, razkladalec surovin
Juraj Podvez, razkladalec surovin
Marjan Cof, nakladalec lesa in ža-manja
Anica Rozman, likvidator faktur
Samovoljno je zapustil delo:
Peter Rade, H. pomočnik kuharja celuloze
Poroke:
Poročila sta se ANICA TEHOVNIK in ANDREJ ROZMAN
Čestitamo!
Rojstva :
MAJDA NAROBE je rodila hčerko ROMANO
Čestitamo!
Ivica Koderman, delavka v dodelavi papirja in kartona
Pavla Birk, delavka v dodelavi papirja in kartona
Marija Hiti, delavka v dodelavi papirja in kartona
V mesecu januarju 1970 so odšli:
Janez Hribar, upokojen
Miroslav Urankar, prenehalo delo po pogodbi
Stane Podbešek, samovoljna zapustitev dela
Anton Cerar, samovoljna zapustitev dela
Janko Cerar, samovoljna zapustitev dela
Stefan Horvat, samovoljna zapustitev dela
-llflSEDIUl-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata njuna delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier. Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-« v Ljubljani.