SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 4
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de febrero - 11. februarja
1999
Cerkev je neupoštevana
Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode je v pogovoru 6. fbruarja v sobotni izdaji mariborskega ecera med drugim govoril o položaju erkve v Sloveniji, o šolstvu, spravi, Politiki in sinodi. V luči soglasja o uredi-; ^ medsebojnih razmerij med vlado in I j*rkvyo je sodil, da je vlada na čelu z ‘fiovškom in ob podpori predsednika Qtžave Milana Kučana že nekaj časa Prepričana, da je neka ureditev odnosov jj*ed Cerkvijo in državo in Republiko ° venijo ter Svetim sedežem dobra za IJ3*0 državo, notranjo pomiritev ter me-ar°dni ugled Slovenije. Sedaj sprejeti sPorazum ali soglasje je po njegovem ^Hju znamerye politične modrosti in belosti naše vlade in predsednika.
Kode ve, da Drnovšek nima ravno *<ega položaja in daje znotraj njegove s|ranke veliko ljudi, ki se temu soglasju sPorazumu upirajo. Predvsem so po lJegovem nekateri ljudje v senci, ki pa Vet>dar vplivajo na našo politiko, tisti, ki mbolj krčevito držijo totalitarne prebosti.
^ zvezi z izjavo o „vzgoji nemških 0vČaijev”, je dejal, da je iz njegovega ^(tavanja v Kopru jasno, da tega ni rekel o slovenskih učiteljih, ampak je to '1 neki ugleden politik, ki pa ga Rode ' Pogov oru ni navedel. Rode je govoril ; ^o v obratnem smislu; da šola, ki ' 8=11 a za vrednote, nikakor ni dresura Nemške ovčarje.
^ »O šolski zakonodaji je pozicija Cer-ji 6	0 J3503 *n za ljudi tako sprejeml-
^ v^a bodo ne glede na ostrino ali ^ °cnost mojih besed videli, da je šola, , ^gaja v skladu z njihovimi načeh, ra za r\jihove otroke in bodo tudi na . ^vah izbrali poslance, ki bodo zago-^ali taka načela in tak tip šole,” je d drugim poudaril. „V pametnem po-°m lahko pridemo do nekega sporama, ne
PraviCe ’
bi pa zahteval ekskluzivne je še dejal Rode in dodal, da je izh ;t^a *°^a zamišljena po programu in h ^sčih, ki po i\jegovem ne predstavno slovenske realnosti.
Dr» °?e se strihja, da obe strani morata s^ci sedanje škandaliziranje in se dj etJ Pogovarjati, vendar do tega doslej P«šlo. „Mislim, da Cerkev protestira
in se čuti neupoštevana, ker ima veliko razlogov za to,” pravi Rode. Mnogo zna-mery je, ki govorijo, da v tej družbi in državi Cerkev ni priznana od določenih političnih sil kot ena tistih duhovnih silnic, ki so tukaj in ki imajo svojo zgodovinsko in kulturno legitimnost.
Cerkev mora v tej družbi in v tej državi dobiti v javnosti prostor, ki ga sedaj nima. „Ko ga bo imela in ko bomo zares vzpostavili normalno pluralistično družbo, ko bomo izšli iz okvira, v katerem je bila, in je velikokrat še zdaj, samo ena misel, ki je imela domovinsko pravico, bo Cerkev lahko veliko bolj tolerantna. Za zdaj je po mojem kulturno ozračje v Sloveniji še vedno zelo zaznamovano z enoumjem. Še vedno je tu neka ideologija, ki sicer ni več marksizem, je pa neki marksoliberalizem, ki prevladuje in si edini lasti pravico obstoja v tem prostoru. Dolder ne bodo sprejeli, da so krščanske vrednote enokovredne temu liberalizmu, mora biti Cerkev nekoliko bolj ostra. Ko bomo dosegli pravi kulturni pluralizem, pravo enakopravnost in spoštovanje vseh tukajšnjih duhovnih vrednot, bo lahko Cerkev govorila bolj milo,” je še menil Rode.
Slovenski metropolit v slovenskem prostoru pogreša neko moralno instanco, ki bi promovirala, propagirala, širila, zagovarjala in branila moralne vrednote. Želel bi si, da bi poleg Cerkev, ki je edina moralna avtoriteta v Sloveniji, nastopile še druge moralne instance, pa jih ne vidi dosti. Krog okoli Nove revije je ob katoliški Cerkvi in evangeličanih gotovo ena redkih moralnih instanc na Slovenskem.
Svojo preteklost moramo prečistiti in ji pogledati v oči, za kar smo gotovo sposobni. Prepričan je, da smo sposobni najti skupno besedo o tej preteklosti, kar bi bila sprava. Eno od sporočil sinode za slovenski narod bo zanesljivo sprava. „Če bomo iskreno želeli priti do sprave, bomo do i\je lahko prišli. Takrat bo res konec notranjih konfliktov, zamer, razžaljen j in mogoče tudi sovraštev znotraj našega naroda,” je še menil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode.
Po STA
Slovenski kulturni praznik
VERBA
Ve^
(jiJe feHz aldea, caro rincon nativo IjSuardas la dulzura de la casa patema Sujvj? a^n de saber me arrebato a la tierna de tu dulce vivir contemplativo?
WraH ,
del a|m c°mo los mas puros fervores
cruel veneno se toman; guardaria
hS
la fe en mi mismo intacta, y hoy ya no sena juguete de las graves borrascas interiores.
Una virgen sin tacha, cuya dote no fuera sino sus manos diestras^ un corazon amante sena, como rieo caudal, mi rompanera...
Asi en paz bogaria mi nave hacia adelante y de fuego en el atrio, del granizo en la era San Marcos cuidaria, risueno y vigilante.
Soglasje glede ureditve odnosov Cerkve z državo
Na skupni seji komisije vlade za rešitev odprtih vprašanj Katoliške cerkve in komisije Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo sta vodja cerkvene komisije Anton Stres in vodja vladne komisije minister za pravosodje Tomaž Marušič 1. februarja podpisala dokument, ki ga vladna stran označuje kot ..soglasje”, cerkvena pa tudi kot ..sporazum”, obeh komisy o pravnem položaju RKC. Dokument naj bi bil pravna podlaga za morebitno sklenitev delnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem.
Dokument je Stres označil kot pomemben, a pod dvema pogojema, namreč, „če bo ta sporazum še naprej podlaga za sporazumevanje na mednarodni ravni med Svetim sežem in Republiko Slovenijo in če bodo temu soglasju sledila tudi druga soglasja”. Ta sporazum ne prinaša ničesar bistveno novega, ker je dejansko pravni položaj RKC oziroma ustavna in zakonska ureditev v Sloveniji vsaj v glavnem takšna, kot je v večini demokratičnih držav.
Dokument je za državo gotovo prav tako pomemben kot za Cerkev, je dejal
minister za pravosodje Tomaž Marušič. Dodal je, da se s tem „v bistvu država pripravlja na morebitno sklenitev meddržavnega sporazuma s Svetim sedežem, s katerim se bo utrdil položaj Cerkve glede njenega statusa in vseh odprtih vprašanj, ki se nanašajo na sobivanje RKC in države na ozemlju Slovenije”. S tem sporazumom sta obe komisiji v glavnem ugotovili obstoječe pravice, ki jih ima RKC na Slovenskem, obenem pa po ministrovih besedah „posta-vili neko pravno podlago in odprli pot” za nadaljnje sporazumevanje.
Podpisani dokument bo vladna komisija predala v ..nadaljnji postopek” slovenskemu zunanjemu ministrstvu, cerkvena stran pa diplomatski službi Svetega sedeža. Minister Marušič je menil, da bi delni meddržavni sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem ob sedai\ji dinamiki dogovarjanja utegnili skleniti še letos. Anton Stres pa je izrazil prepričanje, da bo Sveti sedež storil vse, da bi bila pogajanja za sklenitev omenjenega sporazuma čimprej končana. Sam, kot je dejal, za to „ne vidi kakih posebnih ovir”.
Odnosi s SLS se normalizirajo
obhajamo ob spominu na smrt našega največjega kulturnega delavca, pesnika Franceta Prešerna. Naj kot našo pndružitev njegovemu spominu objavimo prevod njegove znane pesnitve Vrbi, ki jo je prevedel v španščino Ramiro Fernandez Portela, kubanski veleposlanik v Buenos Aires pred 50 leti:
Kljub temu da so se Slovenski krščanski demokrati (SKD) pred odločbo ustavnega sodišča o večinskem volilnem sistemu zavzemali za kombinirani sistem, bodo zdaj, ker ne morejo delovati proti ustavnemu sodišču, podprli večinskega, saj gre za načelno stališče, je v pogovora za zadnji Mag dejal Lojze Peterle.
Zavrnil je pripombo časnikarja, da bi kot posledica večinskega sistema utegnila njihova stranka izginiti. „Ne samo, da smo se ohranili, naša priljubljenost raste,” je poudaril Peterle, ob tem pa dodal, da v
Nova generalna državna tožilka
Vlada je 3. februarja s preglasovanjem odločila, da državnemu zboru za novo generalno državno tožilko predlaga vrhovno državno tožilko Zdenko Cerar, ki jo je predlagala Drnovškova LDS.
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je dejal, da gre za napako Liberalno demokratske stranke (LDS) in predsednika vlade. Podobnik takšno odločitev obžaluje, s?y je šlo pri odločitvi vlade za vprašanje političnega preglasovanja, za argument moči, ki je prevladal nad močjo argumenta.
Podobnik je dejal, da je pomembno, da ostane sedanja posebna skupina tožilcev na čelu z Brezigarjevo nedotaknjena in da se ji zagotovi možnost delovanja tudi v prihodnje. SLS je predlagala Brezigarjevo, a Drnovšek je - kot zgleda - hotel imeti na tem važnem mestu svojo osebo, ne pa nekoga, ki bi nadaljeval Drobničevo delo.
večinskem sistemu nobena stranka sama ne more računati na uspeh. Zato v tem sistemu velja logika združevanja, povezovanja, predvolilne koalicije. In v tem duhu potekajo tudi pogovori s Slovensko ljudsko stranko (SLS). Sicer pa Peterle meni, da so možnosti tako za združitev kot za predvolilno koalicijo, bilo pa bi lažje odločanje in motiviranje ljudi, če bi prišlo do združitve, saj v volilnem telesu ni bistvenih razlik. Dejal je še, da bi bilo vse skupaj Lažje, če bi bila na pomladni strani samo dva partnerja, če pa bodo priprave na volitve vodile v smeri prerivanja treh strank, bo verjetno težko doseči soglasje, kje postaviti samo enega kandidata. Prepričan je, da ima pomladna stran možnosti za uspeh, če se bo posrečil dogovor, da v vsakem okraju postavi in podpre samo enega kandidata.
O podrobnostih dosedanjih pogovorov s SLS ni želel govoriti. V SLS namreč še ni odločitve o združevanju, treba je počakati, da se bo odločila. Povedal pa je, da je med njim in Marjanom Podobnikom veliko več komunikacije kot prej, zato meni, da se odnosi normalizirajo. O sodelovanju obeh strank bi lahko govorili tudi v zvezi z referendumom o TET 3, kar pa je, kot je poudaril Peterle, večina medijev zamolčala.
O odnosih med Liberalno demokracijo (LDS) in SLS oziroma o tem, ali bi morala SLS izstopiti iz vlade, Peterle meni, da je čim prej treba priti do jasne alternative. Njegov pogled je povsem preprost, je dejal: združiti je treba tisto, kar po politični logiki sodi skupaj (SKD in SLS), zagotoviti vnaprejšnjo koalicijo s SDS z jasnim programom, spodbuditi ljudi, da gredo znova na volitve, treba je ustvariti pregleden prostor in ljudem povedati, kaj je treba spremeniti.
STRAN 3:
Najboljša slovenska alpinistka 98
^gaaaEMKjjagget^^
Zgodilo	se	je
Iz življenja v Argentini
SLOVENIJA -PRIDRUŽENA ČLANICA EZ
1. februarja je stopil v veljavo evropski pridružitveni sporazum, s čimer je Slovenija uradno postala pridružena članica Evropske zveze. Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je dejal, da je ta dogodek pomemben korak na poti vključevanja Slovenije v EZ, in izrazil upanje, da »razmeroma zapoznela” uveljavitev sporazuma ne bo negativno vplivala na proces vključevanja Slovenije v Zvezo.
FRANCI DEMŠAR NOVI OBRAMBNI MINISTER
Državni zbor (DZ) je 4. februarja za novega obrambnega ministra, že tretjega v tem mandatu, imenoval doktorja znanosti s področja fizike Francija Demšarja.
Na tajnem glasovanju je Demšarja podprlo 49 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 27. Evidentno ga je podprla tudi SLS, čeprav jo je Drnovšek izigral pri postavitvi nove državne tožilke.
Odbor DZ za obrambo prej ni podprl kandidature Demšarja za obrambnega ministra. Po neodločenem izidu glasovanja (5:5) je menil, da Demšarjeva predstavitev ni bila ustrezna. Dva poslanca iz vrst koalicije Jelko Kacin (LDS) in Franc Žnidaršič sta se pri glasovanju vzdržala. Drnovšek je kljub zavrnitvi parlamentarnega odbora vztrajal pri tej kandidaturi in dosegel svoje.
PETERLE NA KONGRESU EVROPSKE LJUDSKE STRANKE
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle se je 4. februarja v Bruslju udeležil 13. kongresa Evropske ljudske stranke, kjer naj bi prišlo do zaključne faze združevanja Evropske zveze krščanskih demokratov (ECDU) in Evropske ljudske stranke (EPP), na kongresu pa bodo volili tudi novo vodstvo evropske krščanske demokracije.
Evropska krščanska demokracija se je za združitev ECDU in EPP odločila že na srečanju leta 1996 v Ljubljani, Lojze Peterle pa se bo kot prvi podpredsednik ECDU zavzel za podporo procesu širjenja Evropske zveze in za povezovanje ljudskih in konservativnih strank v EPP. Kongresa se udeležujejo mnogi ugledni evropski voditelji, predsedniki vlad držav Evropske zveze in kandidatk za članstvo v njej ter predsedniki političnih strank.
Lojze Peterle naj bi imel ob dogajanju na kongresu tudi dvostranska srečanja s predsedniki vlad držav Evropske zveze, kjer naj bi govorili tudi o procesu vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo in druge evropske in varnostne inštitucije. SKD ima v EPP status pridružene članice.
PASTIRSKO PISMO ZA POST 1999
Slovenski škofje v prvem delu pastirskega pisma za letošnji post, ki so ga po vseh cerkvah v Sloveniji brali v nedeljo, 7. februarja, poudarjajo, da je vera v Boga temelj krščanskega upat\ja in zaupanja v življenje. To danes močno potrebujemo, saj se v naše okolje pogosto useda megla črnogledosti in strahu pred prihodnostjo. Škofje pa od naših politikov in snovalcev javnega mnenja tudi pričakigejo, da končno spoznajo in priznajo, da je katoliško občestvo enakopravni del te družbe in ima zato pravico in dolžnost, da sodeluje pri razvoju slovenske države na vseh ravneh, v kulturi, šolstvu in pri reševanju vse bolj perečih socialnih vprašanj. »Verni imamo vso pravico in dolžnost, da od vseh zahtevamo spoštljiv odnos do Boga, naših verskih obredov, simbolov in podob. Če tisti, ki so odgovorni za državo in medčloveške odnose v njej, nič ne naredijo, ko se javno
sramotijo največje svetinje in vrednote naše vere, dajejo onim, ki netijo in razpihujejo sovraštvo do nas, potuho. To pa je nemoralno in protiustavno.”
TUDI POSLANCI SDS IZSTOPILI
Štirje poslanci socialdemokratske stranke (SDS) - Vladimir Čeligoj, Ivo Hvalica, Janez Janša in Miroslav Luci - so 4. februarja izstopili iz parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, in sicer predvsem zaradi predsednika Jelka Kacina (LDS), ki po njihovem ni primerna oseba za vodenje tega odbora. Isto so pred kratkim naredili že poslanci SKD.
Potem ko je oktobra lani Jelko Kacin fizično napadel socialdemokratskega poslanca Hvalico, vse do danes poslanci vladajoče koalicije niso bili pripravljeni podpreti Kacinove razrešitve s tega položaja, poleg tega pa so v tem času v javnost prišli še nekateri podatki o njegovi vpletenosti v zlorabo tajnih služb za nezakonito prisluškovanje slovenskim državljanom v tujini, so se omenjeni poslanci odločili nepreklicno izstopiti iz omenjenega parlamentarnega odbora.
SLOVENSKO-MADŽARSKA KOMISIJA
SPREJELA DOKUMENT
Mešana slovensko-madžarska komisija je v začetku februarja v Monoštru razpravljala o pravicah slovenske in madžarske narodne manjšine ter o uresničevanju leta 1992 podpisanega dvostranskega sporazuma o zagotavljanju posebnih manjšinskih pravic. Velik korak naprej je možnost, da slovenski in madžarski državljani lahko prečkajo slovensko-madžarsko mejo le z osebno izkaznico. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje delovanja šol s slovenskim jezikom na Madžarskem, kar je težko izvedljivo predvsem v majhnih vaseh.
ČILENCI V SLOVENIJI
Namestnik čilskega zunanjega ministra Mariano Fernandez, ki je bil na povabilo državnega sekretarja v MZZ Franca Jurija na obisku v Sloveniji, je z gostiteljem razpravljal predvsem o dvostranskih stikih med državama, največ o gospodarskem sodelovanju, dotaknila pa sta se tudi aktualnih mednarodnih političnih vprašanj-Govorila sta tudi o povratnem obisku čilskega zunanjega ministra v Sloveniji v letošnjem letu.
KJE SO BILI ROJENI
Nekaj italijanskih poslancev je svojo notranjo ministrico opozorilo na vprašanje novih elektronskih potnih listov. Ti po mnenju poslancev niso v skladu z veljavnim zakonom, ker je ob imenu občine rojstva italijanskih državljanov, ki so po drugi svetovni vojni odšli iz Istre, Reke in Zadra, pripisana še država, kateri občina pripada sedaj - to sta Slovenija in Hrvaška.
V skladu z zakonom morajo občinske uprave pod kraj rojstva za italijanske državljane, rojene v občinah, ki so bile nekoč pod italijansko suverenostjo, sedaj pa pripadajo drugim državam, vpisati italijansko ime občine, in sicer brez navedbe države, kateri občina pripada sedaj.
Poslanci ministrico pozivno, naj »prilagodi” elektronski sistem izdaje potnih listov za osebe, rojene na nekdanjih italijanskih ozemljih, saj navedba, da so rojene v Sloveniji ali na Hrvaškem, po ocenah poslancev pomeni žalitev igihove identitete. Pri tem pa se nihče ne zanima, da bi Slovencem vrnili pjih poitaljančene priimke z državnim aktom. Vsak si jih mora priboriti nazaj sam. Žal vsaj polovica teh nosi še vedno te ostanke fašističnega obdobja na svoji koži.
V gledališču poznamo izraz veseloigra. V argentinski politiki pa bi lahko označili novo zvrst: veselodrama. Ta se nemoteno odvija naprej. Vsako dejanje ima svoje zanimivosti, a vodilna nit je nenehno ista, ponavljajoča, dolgočasna. Pretekli teden se je odigrala po že ustaljenem vzorcu.
CILJ: VRHOVNO SODŠČE
Celotna struktura dogodkov temelji na dejstvu, da po skoraj desetih letih vladanja predsednik Menem ni izgubil ne moči ne oblasti. Trdo drži v rokah vajeti države in tudi stranke. Drugo ne manj važno dejstvo pa je, da hoče te vajeti ohraniti v rokah tudi še v bodoče.
Tolikokrat napovedana in enakokrat odpovedana ponovna kandidatura („re-re”) je postala središče, okoli katerega se vrti celotno delovanje vlade in opozicije. Najbolj zanimivo pa je, da moremo trenutno šteti pod opozicijo tudi velik del peroniz-ma, ki je poslušen buenosaireškemu guvernerju Duhaldeju.
Vojna med predsednikom in guvernerjem se nadaljnje in vsi napori, osredotočeni v pomnjenje in zbližanje, so obsojeni na propad. Priznati je treba, da je predsednik močnejši in spretnejši, a Duhalde se ne vda in postaja skoraj nepremagljiva zapreka Menemovim sanjam. Uspešen je zlasti v svojih sodnih nastopih proti menemizmu.
Prav te dni je sodna zbornica ponovno potrdila guvernerjevo nasprotovanje strankinemu kongresu, ki se je vršil lanskega julija. Na tistem zborovanje, ki se ga ni udeležila Duhaldejeva skupina, delegati iz Santa Fe pa so zasedanje zapustili, je stranka potrdila Menemovo kandidaturo, in pa mu poverila vodstvo stranke za nadaljnji dve leti. Guverner je trdil, da je bil kongres nelegitimno sklican in da so sklepi neveljavni. Pristojna sodnica mu je dala prav. Sedaj je to stališče potrdila še zbornica.
Vlado ti zapetljaji sicer motijo, a kaj več skr bi si ne dela. Naslednji korak je pritožba na vrhovno sodišče, kjer kot vemo pet od devetih sodnikov simpatizira z vlado. Ta je eden ključev menemistične strategije. K vrhovnemu sodišču (ki je v Argentini obenem tudi ustavno sodišče) se vlada zateka v vseh kočljivih zadevah. V tem trenutku so na poti do tega sodnega organa kar tri bistvene zadeve: prej omenjeno vprašanje kongresa peronistične stranke, zadeva nelegalne prodaje orodja in pa - najvažnejše -predsednikova tretja kandidatura.
KO NAVDUŠENJE PLAHNI
Rastoča vladna skrb pa je, kako ohraniti vdanost te večine v vrhovnem sodišču. Že nekaj časa je opaziti, da provladno navdušenje plahni. To ni razvidno toliko iz neprijaznih sodb (čeprav je zadnje dni sodišče zavrnile neki Menemov dekret kot protiustaven), kot v dejstvu, da se o določenih kočljivih zadevah organ ne izreče.
Ko so vladni strategi pričeli analizirati možnost, da bi vrhovno sodišče potrdilo Menemovo kandidaturo (katero ustava izrecno prepoveduje) so naleteli na zaskrbljene obraze. Taka razsodba bi bila izredno kočljiva. Večina članov sodišča bi najraje videla, da se to vprašanje sploh ne bi pojavilo pred njimi.
Celo vladi naklonjeni člani so postavili temeljni pogoj, da o stvari sploh začno debatirati: v njihovem območju morajo biti dane temeljne politične okoliščine. Katere pa? Glavna je ta, da vladna stranka enotno podpira predsednikovo kandidaturo. To pa je, kot vemo, zaenkrat utopija: Duhalde je dovolj jasno pokazal, da se s tem ne strinja. Tudi razne ankete govorijo, da večina prebivalstva (okoli 70%) zavrača ponovno
Tone Mizerit
predsednikovo kandidaturo. To pa P° našem mnenju še ne pomeni, da ga ne volili, če bi ponovno kandidiral.
Pomudimo se bežno tudi pri ostalih dveh zadevah. Glede kongresa stranke N dvoma, da ga bo vrhovno sodišče potrdile Dejansko je stvar precej nejasna in sodišču nihče ne bo mogel zameriti, če se izreče ® Menema.
Bolj zapletena je zadeva z orožjem, kUe za vlado izredno nevšečna stvar. Kar trije ministri so zapleteni v to afero, poleg hi® pa še najvišji predstavniki oboroženih sl Ta zadeva lahko škodi vladi tako z vidiku ugleda kot v razmerju z ustanovami. Zlastt pa lahko skali dobre odnose z oboroženi®1 silami, ki jih ne moti niti zadrga sodu2 ofenziva zaradi pogrešanih novorojencev'1 dobi protigverilske vojne. Zato vlada us-merja svojo strategijo v čim hitrejšo pred3' jo postopka v roke vrhovnega sodišča, l®1 pa seveda med sodniki tudi ne povzroča velikega navdušenja.
RAZNE ANKETE
Zadrge dni je v vladi vzbudila velik0 navdušenje anketa, ki je pokazala, da # volilna razlika med vlado in opozicijo S*8*' no margša, skoraj neznatna. Zatem 20 prišle na dan druge ankete, ki so izpodbil3' le trditve prve. Potem so vse naslednje d® razne številke polnila časopise in vsa!3 stran je skušala dokazati da ima PraV: vlada, da je skoraj dohitela opozicijo ' volilnem tekmovanju, opozicija pa, da vedno znatno nadkriljrge kateregakoli °® vladnih kandidatov.
Seveda, nepripravljen bralec se lah^0 kaj hitro izgubi v tem gozdu številk. Vah® je, da ne zapravi glave. Vsaka teh ari1 pravzaprav vsebige nekaj resnice. Vlada F precej napredovala v javnem ugledu ® volilni moči iz dveh razlogov: opozicijas£ še ni mogla predstaviti kot trdna, zmožaf alternativa; spričo brazilske krize in sp*0 gospodarskih kriz po svetu Ijuclje kot ve no v krizah bolj zaupajo že preizkus0 ekipi, ki je vladna.	..
Bodoč razvoj pa je odvisen odraz*1 činiteljev. Sploh se moramo najprej zave ti, da smemo gledati le v bližnjo bodoči*0 ; Nima smisla govoriti o tem, kdo bo zn*af> na volitvah, dokler ne vemo, kdo bo sp* kandidiral. Poleg tega ne smemo Poza^ da so poleg vladne strake in Povezav® ■ druge manjše stranke, ki bodo lahh0^ določenem trenutku nagnile tehtnic0 eno ali drugo stran.	.
Zadnje čase precej raste pojav C a vri1 katerega ugled se je tudi okoristil sp® zunanjih kriz. Nejasna je sicer njegova Povezava s Duhaldejem. A on sam pridno niti lastne volilne mreže in mu je zadnle ^ uspelo pritegniti mendoške demokrate' provincjjska stranka (oziroma njen kai*^ dat Carlos Balter) pa ima lepe izglede medoško guvemerstvo.	.
Precej pozornosti priteguje tudi Ca Hov družabnik Gustavo Beliz, ki resno % na kandidaturi za vladarja prestolnice- * t njega vabijo na levo in desno. Čeprav j mesta notranjega ministra zapustil movo vlado s kupom hudih kritik, ga Pe nizem znova vabi v svoje vrste. Govori1 je, da mu Duhalde ponrga podpredsedn® ^ kandidaturo. Povezava, od katere seje travmatično ločil, ga ponovno vabi. 0° čaka in izbira.
Predsednik Menem je medtem no sklenil prijateljstvo z nekdaj odtuje sindikati. Pomoč, ki jo je država 1111 kovinskemu sindikatu (ni jasno, kolih0 lijonov dolarjev je tvoril rešilni paS-)! ^ sprožila val simpatij in vlada si je v ^j-notranje volitve zagotovila sindikalno ^ no. A to bo prva vaja. Prava voja s pričela šele za tem.
Slovenci v Argentini
Katica dimnik
Kjer je ljubezen — tam je moč in zmaga!
Govor voditeljice Rozmanove šole na sklepni prireditvi
Ker končujem učenje v slovenski šoli in Sfedam preteklo delo v San Martinu od leta 1966 do danes, bi bilo podrobno poročilo Predolgo. Tega bo objavila šola na svojem zlatem jubileju. A vendar na kratko. Da je bila naša šola potrebna, govori o tem število otrok - 550, ki so obiskovali Rožmanovo s°lo. Te otroke je učilo do danes 8 katehetov in 37 učiteljev. Danes sestavljajo učite-feki zbor naslednji: g. Franci Šenk poučuje ^Pomočjo ge. Olge Kociman in ge. Regine ^ber verouk. Ostale učiteljice so: ga. Saša j*°lob, Vera Podržaj, Irena Peršuh, Marta M), Danica Petkovšek, Lučka Kastelic in Jaz- Vsi smo se med letom trudili, da smo Posredovali z učenjem tudi vzgojo, v čemer 86 slovenska šola razlikuje od argentinske.
Šoli je vedno stal ob strani šolski od-or> ki se že pod deseto predsednico trudi 2a čim lepše življenje šole.
Za naše prireditve je strokovnjak g. aks Borštnik, ki že vrsto let pripravlja ^stope naših otrok ob raznih prilikah. ‘Opravlja otroške igre, ki so jih uprizorili J® 32 krat. Kdo more prešteti ure in dneve, ® so bili potrebni za učenje in izvedbo.
. amo ljubezen do gledališkega ustvarjanja le zmožna prenesti vse potrebne žrtve, ki
so delno poplačane z uspešno izvedbo nastopov. Bog plačaj za vse.
Dokler bo med nami ljubezen do slovenstva in smisel za skupnost, se nam ni treba bati za bodočnost naših šol. Dokler bodo družine trdne, skrbele za pravo vzgojo otrok in upoštevale lestvico vrednot, bodo naše šole še uspešno delovale. Če se bo slovenski otrok, mlad človek in mladi starši znali odreči udobju zaradi višjih ciljev, znali doprinašati tudi večje žrtve in k temu vzgajati tudi svoje otroke, se nam ni treba bati za naš obstoj.
Naš svetniški kandidat Anton Martin Slomšek, priznani pedagog, oče slovenskih šol, je dejal: „Prvo seme poučevanja staršev pade najglobje, najbolj ostane in obrodi najlepši sad. Prava domača vzgoja je temeljni kamen, na katerem sloni vsa poznejša usoda človekova. Materin nauk ja mladeniču jutranja zarja, njen bogoljubni zgled mu je za vse žive dni lepa bela luč. Kar dobra mati v mlado srce zasadi, ne ugasne vse žive dni. Materino prizadevanje naj bi utrjevali stari starši, ki so danes za otroka in njegove starše velik blagoslov in trdna skala, na kateri stoji bodočnost otrokovega napredka in skupnosti.”
Petdesetletnica slovenskega pevskega zbora v Mendozi
Uvodni in pozdravni govor je imel jJUstveni predsednik Davorin Hirschegger, ■le utemeljil važni pomen pevskega zbora 2a našo skupnost in izrazil hvaležnost Vsern> ki so toliko žrtvovali za to čudovito j^go. Spomnil se je vseh pevovodij, pro-„es°rja Božidarja Bajuka, ki je bil najdaljši Pevovodja v dveh obdobjih, nato ravna-Marka Bajuka, ki je zboru vlil vso °j° \jubezen do slovenske pesmi in ener-za njeno gojenje. Spomnil se je tudi lic. •arka Bajuka, ki je sedaj pevovodja in ^vski pedagog v Sloveniji, Lenčke Božnar s. ^ernanda Mejiasa, ki je tudi trenutno v °VerHji na glasbenih študijih. Pozval je na
Sl,
mriost pri prihodnjem delu.
Zbor je prejel številne pozdrave od raz-cerkvenih in organizacijskih predsta-^ °v ter od bivših pevcev, predvsem so * odzvali mendoški rojaki, ki danes e v velikem Buenos Airesu. w ^a zaključek pa je Društvo Slovencev v ^fidozi poklonilo zbora leseni spominski k°Znik, kije delo inž. Marka Bajuka, ki se vse življenje posveti slovenski narodni amentiki. Na krožniku je napis: „Dokler venska pesem bo donela, zavest slo-k ska bo krepko živela.” To sta dva verza [j °klonila, ki ga je zložil ravnatelj Marko leta 1961 za srebmomašništvo žup-a Ivana Tomažiča. To darilo je v imenu °ra prejel Luka Grintal, ustanovni član
la zbora, ki danes pri svojih 86 letih žbn e^n° nav(lušeno poje. Vsak živeči član Pa°ra’	navzoč ali odsoten,
Je dobil pismeno priznanje za svoje
S0dnl	pismeiiu
‘°vanj e pri zboru.
Monika Kambič-Mali
Najuspešnejša alpinistka Slovenije v letu 1998
Letošnji izbor najuspešnejših alpinistov in alpinističnih smučarjev je že petič po vrsti opravila Podkomisija za vrhunski alpinizem Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Namen komisije je že od vsega začetka ločiti med spretno predstavljenimi, medijsko zanimivimi dosežki in izbrati najboljše vzpone na podlagi strokovne ocene in mednarodne primerjave.
Odločitev je bila težavna zaradi številnih vzponov, ki so bili opravljeni v različnih zvrsteh plezanja in so zato težko primerljivi. Na izbor je pritiskalo tudi javno mnenje preko medijskih sredstev in je dajalo prednost Tomažu Humarju, ki je v lanski sezoni dosegel tehnično najvišjo stopr\jo (A 5) plezanja. V kalifornijskih Yosemitih je sam preplezal v steni „E1 Capitan” smer Reticent Walls v petnajstih dneh, to je doslej pri Slovencih prva tako težka tehnika v solo vzponu.
Priznanje najuspešnejšega alpinista pa je Podkomisija podelila dolgoletnemu vrhunskemu plezalcu Marku Prezlju, ki je v letu 1998 opravil neverjetno kvalitetno seri-
ZAHVALNA SV. MAŠA
ji\j ^ nedey° dopoldan pa je bila ob običa-Ur‘ slovenska sveta maša, to pot v
zahvalo za vse prejete dobrote in petdeset-let vztrajnega delovanja. Prisostvoval je s petjem seveda zbor, kot je to delal desetletja. Treba je poudariti, da je bil mendoški slovenski pevski zbor predvsem cerkveni zbor. To je brez dvoma pečat, ki mu ga je zapustil profesor Božidar Bajuk, ki je imel v tem oziru izreden poklic. Po koncilski liturgični reformi je takoj uvedel v uporabo vse bogato gradivo, ki so ga pripravili slovenski cerkveni glasbeniki in odobrila slovenska škofovska konferenca ter imel direktne stike po pošti s slovenskimi skladatelji. Prepričan je bil, da je slovensko bogoslužje hrbtenica skupnega življenja in da ima pri tem pevsak zbor poseben in karizmatičen ministerij. Drugi steber pa je bila slovenska narodna pesem. To je bil nazor našega pevskega zbora skozi 50 let.
Ta duh je čudovito in zgoščeno izrazil v svoji vezivki pevskemu zbora za zlati jubilej izvrsten pevec, ne samo po glasu, ampak predvsem po duhu, pomožni škof ljubljanski Alojz Uran, ko je zapisal: „Pesem je poleg molitve najznačilnejši temelj slovenstva, zato se v naši narodni pesmi vedno oglaša tudi verska vsebina, v cerkveni pesmi pa je navzoč narodni melos. Zato ohranjanje slovenske pesmi pomeni tudi ohranjanje materine besede. Ko vam, dragi pevci, čestitam ob zlatem jubileju, vam v imenu Cerkve na Slovenskem želim še vnaprej vztrajnosti in lepega petja.”
SPOMINI NA KONCERT
V BUENOS AIRESU LETA 1969
*
Leta 1960 je Republika Argentina praznovala poldrugo stoletnico dogodkov, ki so se odvijali 25. maja 1810, ko so se tedar\je Dežele ob Srebrni reki osvobodile španske nadvlade in začele samostojno živeti, do-
kler niso 9. julija 1816 proglasile svojo neodvisnost (odkar imamo Republiko Slovenijo, bolje razumemo nekatere pojme, kot so samostojnost in neodvisnost).
Slovenska skupnost v Argentini je ob tej priložnosti pripravila skupno proslavo v dvorani salezijanskih sester Hčera Marije Pomočnice v središču Buenos Airesa in sicer v nedeljo, 22. maja 1960. Živo se spominjam, kako smo bili bogoslovci veseli, bil sem v drugem letniku bogoslovja, ko nam je gospod rektor dovolil, da smemo iti na proslavo. Predvsem nas je zanimal koncert SPZ iz Mendoze, ki naj bi pel pod vodstvom starosta slovenskih zborovodij prof. Marka Bajuka.
Nedeljsko popoldne je sijalo v jesenskem soncu. Prišli smo seveda ob pravem času in zasedli svoja mesta nekje sredi dvorane, ki je sprejela kar tisoč poslušalcev. Ob napovedani uri se je odprl zastor in zagledali smo mendoški zbor v narodnih nošah. Začeli smo ploskati s takim navdušenjem, kot da bi bilo že po odličnem koncertu. Pa je šlo samo za pozdrav! Navdušenje je doseglo vrhunec, ko je z gibčnim korakom na oder stopil zborovodja Marko Bajuk. Že takrat smo ga spoštovali, saj smo v Svobodni Sloveniji prebirali poročila iz Mendoze. Danes, ko poznam nekoliko bolj zgodovino slovenske glasbe, pa ga naravnost občudujem. Verjetno ni nihče preveč pozorno poslušal predsednika Društva Slovencev Alojzija Horvata, ki je moral imeti primeren nagovor, kot se ob takih priložnostih spodobi. Vsi smo čakali nastop zbora. Za oči je že bilo, kaj pa za ušesa? Spored je bil zelo domiselno sestavljen. V prvem delu so bile pretežno slovenske umetne pesmi, v drugem v glavnem Bajukove priredbe narodnih pesmi, v tretjem pa množične pesmi. Iz prvega dela se verjetno spominjam Medvedovega Nazaj Konec na 6. str.
jo vzponov. V francoskih Alpah je pozimi preplezal dve zelo težki smeri (prva zimska ponovitev), ki sta bili že dolgo cilj najboljših plezalcev:
Gabarrau-Sil-vey (VII-, A 2,
1000 m, dva dni) in Freney-sie Pascale (VI, 6, 700 m, 8 h) v kombinaciji s smerjo Cecchinel - Nomine (V, 5, 5 c, A 1, 900 m, 8 h) v Grand Pilier d’Angle, ki že sama zase pomeni zahteven vzpon. Sledita še dve prvenstveni smeri v sedemtisočakih v Šiša-Pangma (Himalaja) in mnogo prostih ponovitev v domačih gorah in na zaledenelih slapovih.
V vrsti alpinistk pa je Podkomisija brez pomislekov že tretje zapovrstno leto prisodila priznanje Moniki Kambič - Mali.
V Cankarjevem domu se je od 21. januarja naprej odvijal teden „Alpinistične-ga maratona”, to so bili celodnevni razgovori, predavanja, slikovni in filmski prikazi športa, ki ima v Sloveniji bogato tradicijo in številne ljubitelje. Na slavnostni podelitvi priznanj je bilo letos predstavljeno spremno besedilo z naslovno platnico, ki prikazuje Moniko na vrhu Fitz Roya (glej zgoraj) in v obrazložitvi njenega priznanja je navedeno: „Monika Kambič-Mali je med vsemi alpinistkami toliko izstopala, da odločitev res ni bila težka.
Najprej je v začetku leta obiskala svojo rojstno deželo Argentino. V Patagoniji je opravila dva vzpona, od katerih je bil najpomembnejši vzpon na Fitz Roy po Francosko-argentinski smeri (VII, -A 1, 90 -st. 13 h). Monika je piva Slovenka (in draga Argentinka), ki ji je uspelo priplezati na to viharno goro. Tudi v svetovnem merilu ni bilo veliko ženskih ponovitev. Spomladi je skupaj z Aleksandro Voglar nadvse dostojno zastopala slovenske alpinistke na mednarodnem srečanju v Welsu (Walles-Anglija). Sledijo številni vzponi doma in v tujini: Špikova direttisima, Belak - Manfreda v Šitah, Meč v Malem Koritniškem Mangartu, Diedro Armani v Brenti, so ji bila priprava za jesenski obisk v znanih Yosemitih v Kaliforniji (ZDA). Preplezala je v navezi s svojim možem Klemenom Malijem East Butress (VII-, VI) na pogled in West Face v El Capitanu za ogrevanje, potem pa še Triple Direct smer (1000 m, VII/A 2) za konec. Štirideset vzponov, ki bi ji jih lahko zavidal marsikateri alpinist!”
Naši bariloški rojakinji, ki se je leta 1993 naselila v Sloveniji, je pa še vedno članica SPD Bariloče, za to tretje odličje res iskreno čestitamo.
V zaključku je Podkomisija za alpinizem ocenila sezono leta 1998 kot uspešno, predvsem v tujih gorstvih, nekaj manj v domačih. Poudarila je razveseljivo dejstvo, da starejša generacija še zmore vrhunske dosežke, mlajši pa so tudi pokazali soliden začetek, ker se je šest obetajočih plezalcev povzpelo na svoj pni osemtisočak (Dhaulagiri 8167 m) v skupinski odpravi z izkušenim vodstvom.
Priznanje najperspektivnejšega alpinista za preteklo leto je prejel Gregor Lačen, ki je bil na Dhaulagiriju in ima več prvenstvenih smeri v Savinjskih Alpah. Marko Žar je prejel priznanje najuspešnejšega alpinističnega smučarja, ki je kljub slabim in skopim snežnim razmeram izpeljal več spustov s snežno desko (snowboard). Najodmevnejši spust pa je vsekakor spust po Tumovi smeri v Lepem Špičju (50 st., 400 m).
fr-r* -1—  »ur tiihiiiihium■■nniMnmn ~imrrirmwrwiiiiiniiniiiriiir~~miiiiiii^iiiinMiMiiiiiiWoniiBwii'MMWiiiiwiiiiwiiiiiirfhb	i ni~miiiiiiiif^BwiiMiiwriwiiTfiKriawiiiitriiiiiii
Gospodarski
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Brazilska grenka pijača
Ko smo v številki lani 5. novembra pisali o „stražnih ognjih”, ki gore na meji z Brazilom, smo manili o posledicah brazilske krize. Nekateri opazovalci so tedaj menili, da je kriza že mimo in da se bo treba boriti le še z njenimi posledicami. A ni bilo tako. Že decembra se je v sosednji državi nadaljeval „pobeg deviz”. Časopisi prvih januarskih dni so nam že pravili, da je v Brazilu decembra devizni fond zmanjšal za dodatnih 5,2 milijard dolarjev. Hudo je udarjala tudi socialna kriza V svojih veleto-vamah v Sao Paulo je podjetje Ford odslovilo 2.800 delavcev.
Kljub upanju gospodarstvenikov se je drugi del krize šele pričel. V hudi stiski in spričo pomanjkanja zaupanja vladi ni preostalo drugega, kot da je sprožila hudo devalvacijo domače valute „real”. Kakšna ironija: izraz lahko pomeni „kraljev”, lahko pa tudi „stvaren” ali „trden”. Izkazalo se je ravno obratno. Med 13. januarjem in 4. februarjem je real v sorazmerju z dolarjem padel kar 32%. Tudi sedaj še ni trden. Prav tako niso ugodni drugi činitelji brazilske ekonomije. Padec prodaje prehrane je januarja dosegel 10% , mlečni izdelki so se prodali 15% manj, prodaja avtomobilov pa je padla kar 28,95%.
Ko je kriza dosegla višek, je predsednik Cardoso zamenjal vodjo gospodarske ekipe. Arminio Fraga, eden izmed ekipe grško judovskega finančnega magnata Georga Sorosa, bo odslej stal ob krmilu brazilskega gospodarstva. Stabilizacijske ukrepe so ponovno narekovali iz Mednarodnega denarnega fonda (FMI). Kako pa rešiti vprašanje groznega brazilskega notranjega dolga, ki je v štirih letih skočil s prvotnih 64 milijard dolarjev (64 tisoč milijonov) na sedanjih 310 miljjard, tega pa nihče noče slišati.
Zakaj tak preplah v Argentini, ki je finančna kriza ni huje prizadela? Ker Argentina že več let trpi na „brazilodvisnosti”. O tem smo že večkrat pisali, a je umestno, da zadevo znova pogledamo. Večji del argentinskega izvoza gre v sosednjo državo. Tako padec kupne možnost brazilskih plač,
V diplomatski službi
Nadaljujemo s pogovorom z veleposlanikom, Valentinom Inzkom, ki sta ga imela Stanka Gregorič in Florjan Auser ob njegovem in ženinem obisku v Avstraliji in je bil objavljen na internetu 8. januara 1999.
GS: Valentina Inzka, soproga mezzosopranistke Bernarde Fink, sva vprašala kako je sploh prišlo do tega, da je postal avstrijski ambasador v Sarajevu in kako dolgo je že v diplomatski službi.
V.L: V diplomatski službi sem že dvajset let. Začel sem v Združenih narodih in sem delal v Mongoliji, ZN so imeli tam svoj razvojni program, gradili so tovarne, šole, nacionalni park in drugo. Potem sem bil premeščen v Srilanko, za tem sem šel v avstrijsko diplomacijo. Nastavljen sem bil v Beogradu kot ataše za kulturo, pozneje sem delal v New Yorku za razorožitev, in šest let v Pragi, kjer sem ustanovil avstrijski kulturni institut. Kratek čas sem bil še v Madridu in v Sandžaku v Srbiji, kjer živi muslimansko prebivalstvo, tam sem v začetku vojne v BiH ustanovil opazovalno misijo.
GS: Rojeni ste slovenskim staršem...
V. L: V Celovcu. Naša družina je po očetovi oziroma po babičini strani družina Einspilerjev. Einspilerji so bili družina duhovnikov, bilo jih je šest in eden od njih je skupaj s Slomškom ustanovil Mohorjevo družbo. Naša družina goji to tradicijo, eden
je bil v dunajskem, dva pa v koroškem parlamentu. To so bili zelo aktivni Slovenci, voditelji naroda. Mohorjeva družba še zdaj obstaja in je bila ena od ustanoviteljic nedavno ustanovljenega radia Korotan.
GS: Ali nudi avstrijska država slovenski manjšini kaj finančne pomoči?
V.I.: Nekoč so nudili tako pomoč samo levo usmerjenim, danes pa dobi podporo tudi desni blok. Zdaj se je to izenačilo.
Gospod Inzko nam je povedal, da ima danes slovenska manjšina na Avstrijskem Koroškem veliko več samozavesti kot pred tridesetimi leti. Danes imajo Slovenci tri slovenske gimnazije, eno trgovsko, eno klasično in eno gospodinjsko. Imajo tudi svoje banke in tiskarne, zadruge, predvsem pa veliko intelektualne mladine, ki se uveljavlja v poklicih kot so advokati in zdravniki, učitelji in profesorji. Tuknj sta dva razvoja, na katere vplivajo tudi svetovni trendi kot je recimo Alpe-Adrija, pa Evropska skupnost, pozitivno bo vplivalo tudi če bo prišla Slovenija v Evropsko zvezo. Danes je veliko zanimanje za mai\jše narode, ki ga nekoč ni bilo.
GS: Ste morda aktivni tudi vi v slo-
Podelitev Prešernovih nagrad
kot huda devalvacvija (argentinski peso je priklenjen na dolar), bosta znižala dinamiko brazilskega tržišča. Če upoštevamo, koliko avtomobilov, mlečnih izdelkov in sploh prehrane izvaža Argentina, bomo videli kaj žalostno sliko.
Devalvacija pa je znižala cene brazilskim pridelkom. Gondole v argentinskih supermarketih se te dni že polnijo z brazilskimi znamkami. Zadnja Statistika pove, da se je uvoz iz Brazilije v nekaterih področjih dvignil kar za 54%. Argentinski industrjjalci so zahtevali, naj vlada podvzame omejitvene korake, a Roque Fernandez o tem noče nič slišati. Brazilska vlada sicer obljublja, da ne bo subvencionirala domačih izdelkov, a to je malo spričo invazije, ki nam preti. Razmerje med obema glavnima družabnikoma Mercosurja se tako le še bolj krha.
Ob vsem tem pa se oči vsega sveta vedno bolj obtožujoče ozirajo proti vodstvu Mednarodnega denarnega fonda. Številni strokovnjaki raznih gospodarskih struj trdijo, da Fond ni znal predvideti sedanjega plazu kriz, ni jih znal preprečiti in tudi ne pravilno rešiti. Postavljajo en sam velik vprašaj pred celotno delovanje te mednarodne ustanove. Dejansko so se resnično izkazale za prazne vse napovedi strokovnjakov fonda. Še pred letom dni so nam kazali bleščečo bodočnost in napovedovali gospodarsko rast v višini 4,3% za leto 1998 in 4,4% za 1999. Sedaj priznavajo, da je lansko leto „morda” številka dosegla 2%, za letos pa napovedujejo 2,5% pa jim malokdo verjame. V Brazilu so se nekateri že sprijaznili z dejstvom, da bo izid za par točk negativen, drugi pa vzdihujejo po zakonu konvertibilnosti, kot ga ima Argentina.
Argentinsko gospodarstvo se v tem območju ne bo moglo razviti, kot je vlada predvidevala. Vendar ni večjega strahu glede bodočnosti. Nekaj pa je jasno: brezposelnost bo znova poskočila in z njo nevarnost socialnih izgredov. To seveda, če položaj politično gledamo iz sredine proti levi.
-e -t
V Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila 7. februarja osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika, na kateri so letošnjim nagrajencem izročili najvišje državne nagrade za področje kulture - Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Slavnostna govornica je bila lanska Prešernova nagrajenka, arhitektka in gledališka ustvarjalka Meta Hočevar.
Veliko Prešernovo nagrado za leto 1999 sta prejela skladatelj Alojz Srebotnjak in pesnik Tomaž Šalamun.
Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili med drugimi pevec Marko Fink in pianistka Nataša Valant. V obrazložitvi je
rečeno: „Izjemna kultura glasu, ki z natančno artikulacijo in izravnano dikdp ustvarja idealno sposobnost pevskih interpretacij, najde le v posebnih primerili tisto moč in učinkovitost, ki razvname spomin na rojstvo umetnin, ki so preživele čas. Zgodil se je dan, ki ga je svet posvetil 200-letnici Schubertovega rojstva. In na ta dan sta basbaritonist Mark« Fink in pianistka Nataša Valant prvi Evropo in zanjo poustvarila Schubertov pevski ciklus Labodji spev. Glas se je poistovetil s Schubertovo glasbo, z besedami in pevskim izrazom, z vsebino neločljivo senzibilnostjo. Glas pa je dopolnil svoj umetniški izraz z odbrano klavirsko igro, ki je dala pesmim harmonsko lebdenjS in muzikalno sopotništvo-Potovanje v čas je dobil‘o komorni odzven, v njeni sta Marko Fink in Nataša Valant prebudila spomin na rojstvo velikih umetnin." V ljubljanskem Del)1 je izšel 8. februarja daljs1 članek o našem pevcu, P°j leg njega pa karikatura) jo je izdelal bivši karikatU" rist Dela ter veleposlanikv Španiji in sedanji državni sekretar v zunanjem mini5' trstvu Franco Juri.
Slovesnosti so se ude" ležili tudi predsednik Mil311 Kučan, DZ Janez Podob" nik, in drugi visoki predstavniki kulturnega in javneg3 življenja.
venski skupnosti?
V./..- Ja, ustanovil sem Slovenski atletski klub, ki se je v Avstriji povzpel že v drugo najvišjo ligo, zdaj je v tretji avstrijski ligi. Sem tudi član odbora Mohorjeve družbe v Celovcu.
GS: Kako težko vam je v Sarajevu in kako na vas vpliva sarajevska tragedija, saj je tam še vedno nevarno.
V.I.: Prav pred desetimi dnevi sem bil v hrvaški vasi blizu Dervente, to je zdaj srbska enklava. Bilo je pretresljivo: iskal sem frančiškana, zagledal sem, da se na enem mestu iz zemlje kadi, mislil sem da se žge žganje, ko pa nisem videl ljudi, sem v tisto smer poklical ali je kdo tam. Naenkrat sta se pojavila dva moška - Hrvata, ki sta živela v kleti, klet pa je bilo skladišče za premog. Cela vas je bila porušena in požgana.
Takšne in podobne stvari človek še doživlja Je tudi še milijon min in je zelo nevarno če greš na podeželje, saj je vsak teden kakšna smrtna žrtev. Toda življenje gre naprej. Danes je prišlo do velikega napredka, v BiH je še samo 50 odstotkov nezaposlenih, takoj po vojni jih je bilo 90 odstotkov. Pojavljajo se že devizne rezerve, plačujejo se davki in civilno življenje se počasi vrača...
GS: Kako dolgo bo še ambasador in kako razdvojenost z družino vpliva nanj.
V.I.: Biti ambasador v Sarajevu je izredno zanimivo, tam imajo svoja diplomatsko konzularna predstavništva vse velike države sveta, tudi Japonci in Kitajci. Biti ločen od družine pa je zelo huda stvar, saj imam majhne otroke. Simon je star devet let, hčerka pa jih ima šest. Zdaj bom skušal svoje bivai\je skrajšati ali pa bo morala priti družina v Sarajevo.
GS: Ali ni prenevarno?
V.I.: Seveda je. V Sarajevu je bilo še pred kratkim nekaj ubojev, to so bili politični uboji.
GS: Kje bi pa najraje živeli z družino?
V.I.: Na Koroškem seveda, toda tega služba ne dovoli. Čez leto in pol bom premeščen na Dunaj in bomo morali vsi
živeti tam.
GS: Kako vama uspeva učiti otroku111 doma govoriti slovensko, saj imata vendar oba svoje korenine izven SloveniJe-Bernarda v Argentini, vi v Avstriji, f pravi da sta vajina jezika tudi španski P1 nemški, pa še šest let življenja na ČeškrF se tu vpleta, torej še češki jezik...
V.I.: Ni težko. Otroka tudi med seb°J govorita slovensko, kadar sta sama. Za naju je to naravno, saj so najini starši Slovenci-
V pogovor se je vključila Berdarda S1 povedala kako so njeni starši v Argenti111 popravljali otroke, kadar so v slovenščin delali jezikovne napake. Bilo je tako z31*1' mivo, če na primer niso našli kakšne venske besede, so ugibali, pisali pa so tu31 domače naloge. Doma so pa tudi ved110 peli, peli in peli... in to slovenske pes1"1. Otroci so sicer hodili v sobotno šolo, tod* najpomembnejši vpliv je bil doma. Oče n mati Fink (Bernardini starši) ter trije otr0c| (Bernardini bratje in sestre) še živijo Argentini.
Družina Fink iz Argentine in družb13 Inzko iz Avsrjjske Koroške bi lahko bili
vzor vsem Slovencem po svetu: tako
s«
negu,je slovenska tradicija in slovens*3 jezik!
OBISK V DZ
Na povabilo predsednika državne^ ; zbora Janeza Podobnika je bil na obisk3 j Sloveniji predsednik deželnega sveta F13 . n(je Julijske krajine (FJK) Antonio Malti1* ki se je sestal tudi s predsednikom odbo DZ za mednarodne odnose Jelkom } nom ter člani delegacije komisije DZ odnose s Slovenci v zamejstvu in po sve in državnim sekretarjem v zunanjem 111111 terstvu Ernestom Petričem. Osrednja P3!
ijšins*3
zomost na pogovorih je veljala manP
problematiki, govorili pa so tudi o so'
del0-
vanju pri izgradnji avtocestnih in želeZ niških povezav.
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
LJUBLJANA - Arhitekturni muzej Ljubite je v Jakopičevi galeriji pripravil razsta-'° 127 fotografij Karla Kocjančiča (1901-1S>% enega vodilnih slovenskih fotografov ■"ed obema vojnama in pobudnika za ustanovitev Fotokluba Ljubljana leta 1931, kije s svojimi spisi in predavanji postavil tudi temelje teoretični misli o barvni fotografiji. *wlo Kocjančič se je rodil v Trstu. Konec 1927 je pobegnil v Ljubljano, kjer je do 1948 pri časniku Jutro urejal kulturno ^briko. Obenem je postal ena ključnih °*bnosti Fotokluba Ljubljana, ki je delo-'almed letoma 1931 in 1947, ter slovenske-& fotoamaterskega gibanja. Posebej po-^rtibno je bilo njegovo delo pri organizi-treh velikih mednarodnih fotografs-p razstav v Ljubljani leta 1934, 1936 in ljubljanski fotoklub je postal sveto-'1'° znan. To dobo so nekateri poimenovali j®® kot „zlato dobo slovenske fotografije”, J° je grobo prekinila II. svetovna vojna in Ajej komunistična oblast, ki je pokopala °tedanje klubske organizacije.
KRANJ - V gorer\jski metropoli je bil jj*ed 2. in 5. februarjem mednarodni znans-.eri’ simpozij Prešernovi dnevi v Kranju. a simpoziju sodeluje približno 40 preda-'ateljev prešemoslovcev iz Slovenije, Italiji Avstrije, Nemčije, ZDA, Kanade, Rusije,
. °feke, Češke in BiH, zaznamuje pa 150-^ieo pesnikove smrti. Srečanje pomeni av°d v počastitve pomembnih Prešernovih filejev v letošnjem in prihodnjem letu.
LJUBLJANA - .Prvega februarja je tudi ?‘a ‘^ovenijo stopila v veljavo konvencija o j^fstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, . J° je državni zbor ratificiral oktobra lani. a konvencija obvezuje države pogodbeni-°e’ da varujejo prosto živeče živalske vrste, a ^ selijo čez državne meje.
LJUBLJANA - V Društvu slovenskih pi-^Ijev so predstavili knjigo pesmi Nika
dvi
enauerja Skrivnosti/Tajne, ki je izšla
°Jezično v bosanskem prevodu Josipa in z risbami Dragoljuba Dragulja -v zbirki Runolist/Planika pri Zvezi ^Urnih društev Ilirska Bistrica. LJUBLJANA - Ker se knjigarne po slo-
venskih mestih vse bolj spreminjajo v »ropotarnice” in po številu ter kakovosti knjigam Slovenija daleč zaostaja za evropskimi merili, so predstavniki Slovenske matice, Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN, Nove revije, Cankarjeve založbe in Društva slovenskih književnih prevajalcev poslali županom večjih slovenskih občin pobudo, naj z ustreznimi ukrepi to spremenijo. V pismih predlagajo, da naj mestne občine določajo merila, po katerih lahko dobi knjigama položaj kulturnega prostora, ter knjigarne, ki prodajajo izključno knjige, podprejo z znižanjem najemnin, z ugodnimi krediti za prenovo, oprostitvami določenih dajatev in davčnimi olajšavami.
KRANJ - V počastitev slovenskega kulturnega praznika in 150-letnice smrti Franceta Prešerna so v gradu Khislstein predstavili tretjo knjigo iz zbirke Prešernova pot v svet, dvojezičnih izdaj pesmi najpomembnejšega slovenskega pesnika, ki nastajajo v založništvu Mestne občine Kranj in Mohorjeve založbe iz Celovca. Po nemškem in italijanskem prevodu je tako pred nami francoski prevod izbranih Prešernovih pesmi. Ob tej priložnosti je Pošta Slovenije predstavila priložnostno znamko, ovitek in priložnostni žig.
LJUBLJANA - V ljubljanski Mestni galeriji so postavili izbor iz polstoletnega slikarskega opusa zagrebškega slikarja Milana Berbuča (1920-1995), slovenskega rojaka primorskega rodu. Slike so izbrali iz posmrtne retrospektive, ki jo je lani v Zagrebu pripravilo Hrvaško društvo likovnih umetnikov. Na ogled je 55 umetnikovih oljnih slik.
LJUBLJANA - Na Društvu slovenskih književnih prevajalcev fDSKP) so predstavili 22. zbornik o prevajanju otroške in mladinske književnosti in Modrov zbornik z biografijami in bibliografijami članov tega društva. Slednji je nadaljevanje Slovenskega leksikona novejšega prevajanja iz leta 1985, v njem pa so objavljeni kratki biografski orisi članov DSKP in bibliografski prikazi njihove prevajalske dejavnosti.
let GORICA - Na mednarodnem at-k kem dvoranskem mitingu v Novi Gorici ^slovenska skakalka s palico Nina Zega egla nov dvoranski državni rekord s j^kočenimi 360 centimetri. V teku na 60 0v Pri moških je slavil Martin Ples-31 s 6,87.
t«kPlANlCA - Državni prvak pri smučarjih ({ir ih na naJf'aljši 30-kilometrski progi jj °sto) je v Planici postal biatlonec Marko Sok?110	Drugouvrščenega	Mateja
^ Uca (Bled) je premagal za dobro minu-111 P°l> tretji Joško Kavalar (Planica) pa 2®ostal za tri minute. Pri članicah je v ^toosti Nataše Lačen po pričakovanju Andreja Mali (Dol), druga je bila
> Majdič (Dol), tretja pa Teja Gregorin
9hi
•an).
wpHOENIX - Slovenski košarkar Marko S(,v bo tudi v letošnji sezoni nastopal v etT*oameriški ligi NBA. S Phoenix Sunsi ftatrireč podaljšal pogodbo še za eno ‘Otio.
^VlRA, Portugal - Slovenska košar-
Itjjj rePrezentanca na invalidskih vozič-^ na evropskem prvenstvu skupine B • a ter s* ,a^° zagotovila neposredno tekm,t6V V s^uP*no A- V zadnji, odločilni pre 1 je Slovenija tesno s 54:52 (19:16) stg a§ala Rusijo. Največ točk za Slovenijo r;rav0se8la Igor Dubrovski (22) in Gregor
Sr6r (12)'
ttOENACH, Nemčija - Primož Zupan-
Občni zbor Gallusa
V četrtek, 3. t. m. je bil v dvorani pri sv. Juliji občni zbor pevskega društva, ki ga naši rojaki poznajo od skupnih slov. maš in drugih nastopov... Udeležilo se gaje precej pevk in pevcev, kot zastopnik Društva Slovencev pa kulturni referent g. dr. Tine Debeljak.
Po uvodnih besedah preds. g. B. Finka so bila sprejeta nova pravila. Ob tej priliki je bil sprejet tudi sklep, naj se društvo imenuje po našem svetovnoznanem glasbenem klasiku Jakobu Petelinu Gallusu.
Pri volitvah novega odbora je bil za predsednika ponovno izvoljen g. B. Fink, ostala odbomiška mesta pa so prevzeli Vombergar Jože kot podpredsednik, Žitnik Majda kot tajnica, Lipušček Silvo kot blagajnik, Kovač Marjana in Petrič Jana kot arhivarja ter Bončina kot gospodar. V nadzornem odboru sta Golob Roza in Rode Ivan, predsednik razsodišča pa je Jan Lovro.
Svobodna Slovenija,, št. 6;
10. februarja 1949
Slovenija moja dežela
Pustni kralj Korant
	
Ptnj, starosta slovenskih mest, zakladnica tisočletij je tisto območje v Sloveniji, ki na podlagi izredno bogate šem-ske dediščine še danes omogoča doživetje pusta v vsej pestrosti in raznolikosti vzdušja in norosti. Med tradicionalnimi pustnimi maskami izstopa naš pustni kralj - korant.
Korant, katerega izvor vse do danes ni pojasnjen, je »starosta” med tradicionalnimi pustnimi liki po vaseh na Ptnjskem in Dravskem polju.
V grobem lahLo delimo korantovo opravo na dva dela: masko in kožuh. Maska je iz ovčje kože, na usnjenem naličju sta odprtini za oči, rilčast nos, odprtina za usta, zobje iz belega fižola in sirkovi brki. Poleg dolgega jezika in ušes so na maski še
rogovi, goveji ali stilizirani. Med slednjimi so pripeti raznobarvni papirnati trakovi in rože. Z uporabo živih barv na maski se poudarjata magičnost in obrednost. Korant je odet v ovčji kožuh, prepasan z verigo, na kateri visi pet kravjih zvoncev. Obut je v volnene nogavice in visoke čevlje. V roki drži ježevko, lesen kij, obit z ježevo kožo.
V tradicionalnem pogledu so korantu pripisovali nadnaravno moč, saj je s ska-Jcanjem in rožljanjem ter s svojo demonsko podobo in posebnim obrečnem odganjal zimo in v deželo klical pomlad. »Nastopa” sam, v skupini z drugimi koranti, pa tudi kot plužar v skupini oračev. Verjetno bi v svetu težko našli kakšno masko, ki bi ji ljudje dodajali toliko najrazličnejših pomenov in vlog.
mmrrrr*
Slovenija in Avstrija o Lipicancih
Urh je zmagovalec tekme smučarjev skakalcev za alpski pokal. Zupan-Urh je bil s skokoma 88,0 in 88,5 metra najboljši v obeh serijah. V prvi seriji je imel enako razdajo tudi kasneje drugouvrščeni Avstrijec Thomas Hoelr, ki pa je bil v drugo tri metre krajši. Primož Zupan-Urh vodi tudi v skupnem seštevku tega tekmovanja. Igor Medved je bil 5., Matic Zelnik 6. in Primož Gostič 12.
LJUBLJANA - Olimpijski komite Slovenije, združenje športnih zvez (OKS) je predstavil načrt za razvoj svoje spletne strani na internetu (www: oks-zsz.si), pri katerem bodo osrednji slovenski športni organizaciji pomagali Telekom Slovenije, Agrina informatika in ITEO, ki so ob tej priložnosti z OKS podpisali tudi partnerske pogodbe.
ERFURT - Slovenski atlet Gregor Cankar je zmagal v skoku v daljavo na mednarodnem atletskem mitingu v Erfurtu. Cankar je zmagovito daljavo 8,17 m dosegel v zadnjem poskusu.
SALVADOR DE BAIIIA, Brazilija - Igor Majcen je zmagovalec prve letošnje plavalne tekme na dolgih progah za svetovni pokal. Petindvajset kilometrov dolgo progo v brazilskem Salvadorju De Bahiji je preplaval v času 4:24:43,00 in za skoraj štiri minute prehitel svetovnega podprvaka Španca Davida Meco in Francoza Emma-nuela Poissierja.
Slovenija in Avstrija bosta prvi teden marca na ravni državnih sekretarjev in ob navzočnosti izvedencev odprli dvostranske pogovore o lipicancih.
Strani sta se na pripravljalnih pogovorih strinjali, da v Evropski zvezi ni zadostne pravne podlage, da bi bila Evropska komisija razsodnik v nesoglasjih glede vodenja izvornih rodovnih knjig- Ta vprašanja se torej rešnjejo po dvostranski poti v pogajanjih med različnimi rejskimi organizacijami. Slovenija namerava zato okrepiti dvostranske stike ne le z Avstrijci, ampak tudi z ostalimi državami, ki vzrejajo lipicance.
Stališča Slovenije in Avstrije do vodenja izvorne rodovniške knjige za lipicanca so precej različna. Avstrija, ki se očitno zavzema, da bi sama prevzela vodenje izvorne rodovniške knjige za lipicanca, zastopa stališče, naj to knjigo vodi ena sama rejska organizacija, v knjigi pa naj opredelitev karakteristike lipicanca sledi lastnostim, ki so potrebne za vključitev konja v Špansko jahalno šolo.
Slovenija »nikakor ne bo sprejela predloga, naj izvorno rodovniško knjigo vodi ena sama država”. Poleg tega se ne strinja da naj karakteristike lipicanca temeljijo na lastnostih konj, ki jih vzgaja Španska jahalna šola na Dunaju. Lipicanec zgodovinsko gledano ni nastal v ta namen, temveč je bil razvit za dvornega, paradnega konja, kasneje pa se je kot ena veja razvil tudi lipicanec Španske jahalne šole. Izvorna rodovniška knjiga ne govori o zgodovinskem poreklu neke pasme. Za lipicanca tudi Avstrijci domicil priznavajo Sloveniji.
Avstrija s takšno rešitvijo ni zadovoljna, odgovor na problem išče po dvostranski poti in ne v okviru mehanizmov EZ. Tako se z več rejskimi organizacijami, vključno z italijansko, pogaja, da bi zanje vodila izvorno rodovniško knjigo. Doslej takšnega dogovora ni dosegla še z nobeno dodatno organizacijo.
Glede morebitnih možnosti, da bi to knjigo Slovenija vodila za več rejskih organizacij, je državni sekretar But poudaril, da to možnost vsekakor ima. V okrepljenih prizadevanjih za rešitev vprašanja lipicanca pa namerava Slovenija vzpostaviti stike tudi z rejskimi organizacijami v nečlanicah EZ oziroma v državah, ki kandidirajo za članstvo v povezavi.
Osebne novice
Krsta. 9 januarja je bil v kapeli Nuestra Senora de las Nieves v Bariločah kračen Ivo Urbančič, sin Jožeta in ge. Vilme roj. Moreschi. Botra sta bila Monika Bergant in Julio Cesar Moreschi. - V Bariločah je bila krščena Marija Cecilija Pavšer, hčerka Danija in ge. Angelce roj. Petek. Botrovala sta Ana in Peter Bergant.
Srečnim staršem naše čestitke.
Poroka: V cerkvi Nuestra Senora del Lourdes, v San Justu, sta se poročila Andreja Lipušček in Gustavo Boninc. Botrovali so nevesti Ljuba Lipušček in Lalo Peretti, ženinu pa Emilce in Jose Bonino. Novoporočencema želimo obilo sreče.
l
Mali oglasi |
MMfl
I ATA
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, njgem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
<lr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-64-38. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradiye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. iuv in ob nede^ah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Mar^a Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski rlorn - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. i^e (g. Stanko Oberžan).
TADEJ ZURC
NAPELJAVA IN POPRAVILA PLINSKIH IN VODNIH INSTALACIJ TER KLOAK PO VSEM VELIKEM BUENOS AIRESU
PROSITE ZA PRORAČUN
Tel. 4623-2003 Cel. 15-4526-2202
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. februarja 1999
1 dolar	167,05 SIT	tolarjev
1 marka	96,62 SIT	tolarjev
100 lir	9,76	SIT	tolarjev
Obvestila
Društvo Slovencev v Mendozi
Rojaki v Mendozi so začeli s pevskim zborom (ravn. Marko Bajuk) in gledališko skupino (Rudolf Hischegger) kmalu po prihodu leta 1948. Ker so bili tako oddaljeni od Buenos Airesa, so kmalu ustanovili svoje Društvo Slovencev. Prvi korak je bil napravljen 15. avgusta 1948, ko se je zbralo sedem članov skupnosti in so izvolili tričlanski odbor. Predsednik je bil Emil Štumbergar, tajnik župnik Ivan Casennan, blagajnik Franc Macun. Ko je decembra prispel večji transport, se je odbor razširil ter deloval že kot pripravljalni odbor za DS. Ustanovni občni zbor Društva Slovencev v Mendozi je bil 21. avgusta 1949 v prostorih slovenskega lesnega podjetja IMAC v Godoy Cruz-u, mestu tim. Velike Mendoze, na ulici Almirante Brown. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik ravn. Marko Bajuk, podpredsednik Pavel Božnar, tajnik Janez Triler, blagajnik Franc Štern, odbornika Jože Bsgda in Anton Anusič ter tedanji župnik Ivan Caserman, nadzorni odbor Karel Kavka st., Emil Štumbergar in Ernest Hirschegger. Društvo je imelo 48 rednih občnih zborov in 2 izredna. Odbor se sestaja na seje enkrat na mesec. Društvo je skozi vseh teh skoro 50 let skušalo delovati v smislu svojih pravil, ki v 2. členu vzpostavljajo, daje namen društva: a) družiti in predstavljati slovenske demokratične priseljence in njihove sorodnike; b) skrbeti za ohranitev in gojitev duhovnih, kulturnih in narodnih vrednot z organiziranjem društvenih prireditev in del kulturnega, literarnega, umetniškega, družabnega in športnega značaja, c) gojiti duha enotnosti in vzajemnosti.”
ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 538.
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih.
Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.-Dostavimo tudi po pošti.
Slovesnost v Aachenu
SOBOTA, 13. februarja:
Pustna veseliea ob 21.30 uri v Našem domu v San Justu
SREDA 17. februarja:
V Bariiochah v okviru 48. obletnice SPD razstava 9 slovenskih slikarjev v mestni občinski dvorani SCUM, s sodelovalnem SKA. Razstava bo odprta do 22.februarja
SREDA, 24 februarja:
Šolska seja v Slovenski hiši ob 20. uri SOBOTA, 27, februarja:
V Bariiochah letni dvodnevni izlet na Cerro Capilla v spomin na ustanovitev SPD.
Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in predsednik Milan Kučan sta se v Aachenu kot častna člana ideležila slovesne ustanovitve skupščine Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg Kučana nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski, ter približno 70 častnih članov fundacije.
Fundacija je bila z namenom utrjevanja aachenske katedrale kot simbola kulturne enotnosti Evrope ustanovljena leta 1995. Začetek aachenske katedrale sega v leto 786, ko je dal Karel Veliki graditi dvorno kapelo, takrat n£yvečjo stolno cerkev severno od Alp. Veličastno obliko in splet bizantinskih, klasičnih ter germansko-frankovskih elementov je katedrala pridobila skozi sledeče tisočletje dograjevanj.
Kar 600 let, od 936 do 1531, je bila
Petdesetletnica...
Nad. s 3. str.
v planinski raj, iz drugega Sijaj, sij^j, sončece, iz tretjega dela pa vse! Zakaj? Na oder so prišli pevci naslednjih zborov: SPZ Gallus, SPZ iz San Martina, SPZ iz Lanusa, SPZ iz San Justa, SPZ iz Ramos Mejie. Na odru je bilo dvesto pevcev! Narodne noše mendoškega zbora so kar zginile! Najprej so združeni zbori zapeli Premrlovo Slovansko pesem, za njo Bajukovo Slovenc Slovenca vabi, nato Mavovo v Bajukovi priredbi Ej zato in končno Fleišmanov Triglav. To je bil zvok! Po skoraj 40 letih imam še vedno v ušesih zvok Fleišmanovega Triglava. Naše navdušenje je bilo tolikšno, da je moral profesor zadr\ji dve pesmi ponoviti. Če se še vedno spomii\jam zvoka 200-članskega zbora, pa nisem pozabil profesorjevih poustvarit ev v prvih dveh delih koncerta. Kot zvočni material je bil mendoški zbor soliden, saj je nemogoče zbrati zveneč zbor s tako maloštevilnim zaledjem, kot so Slovenci v Mendozi. In vendar vztrajajo že 50 let! Kot zvočna masa bi se težko primerjal s SPZ Gallusom, ki je imel večtisoččlansko zaledje. Ampak interpretacija! Kaj takega pa verjetno noben od zborov, ki so sodelovali pri skupnem nasto-
• -
Nadškof Rode in predsednik Kučan v Aachenu
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaceion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošO pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA doli ostale države po svetu 130 USA dol.; vse z8 pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime ..Eslovenia Libre“^}
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.BJ*
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Ai Argentina - Tel: 4307-1044 - Fax: 4307-195$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar
katedrala prizorišče kronanja tridesetih nemških kraljev. Katedrala je bila leta 1978 vključena na seznam svetovne dediščine organizacije UNESCO. Aachensko katedralo, ki naj bi bila simbol enotne Evrope, že nekaj let prenavljajo, dela pa nameravajo končati do leta 2000, torej do 1200. obletnice posvetitve katedrale, prej cerkve Karla Velikega. Karel Veliki je pokopan v kapeli, iz katere se je skozi stoletja razvila ta katedrala.
pu, ne bi zmogel. Posameznosti se res ne spomii\jam, spomnim se pa vtisa, ki sem ga takrat imel: čista intonacija, živa dinamika, domiselna agogika! To pa je pri zborovski glasbi navsezadnje vse! Vsaka skladba je „stala”, kot rečemo. Kaj vse lahko naredi strokovnjak! Ponovno se je izkazalo, kako velja staro načelo: „Dobrih ali slabih zborov ni, dobri ali slabi so zborovodje!”
SPZ iz Mendoze čestitam, da je prišel do pol poti svoje življenjske dobe!
Edo Škulj
Ljubljana, septembra 1998 (Iz jubilejne številke mendoškega Glasnika)
LJUBLJANA - V CD so odprli razstavo nagrajenih in izbranih del z natečaja Fot#' grafija leta 1999 revije Emzin in CD. glasili so tudi nagrajence: Aleksandra W iz Maribora je za ciklus Družinski alb^ dobila prvo nagrado, Borut Peterlin 'J Straže pri Novem mestu za ciklus ^ princ drugo nagrado, Andrej Cvetnic ]l Maribora tretjonagrado. Nagrado za rep0* tažo je dobil Jure Eržen za ciklus fotogra®1 podnaslovljenih Izraelsko-palestinski vs^ dan.
LJUBLJANA - Iz Uprave RS za geofizik so sporočili, da so seizmografi držav*>e mreže potresnih opazovalnic zabele^ šibek potresni sunek. Po prvih podatkih sf potres čutili v Bovcu, Kobaridu, Drežnis™ Ravnah in okoliških krajih. V upravi sodil0’ da je bila v širšem nadžariščnem prosto111 dosežena četrta stopnja potresnih učin* po evropski potresni lestvici (EMS)-likostna stopi\ja potresa je bila 2,2.
UUBUANA - Razprava o uveljaV^ večinskega volilnega sistema se je začel3 parlamentarnem odboru za notranjo P° , tiko. Po triurni razpravi so sklenili da bo j DZ predlagali, naj ponovno opravi P^ j obravnavo zakona, pripravili bodo tudi r vno razgrnitev mnenj. Janez Janša je j debati dejal: „Če bomo zdaj razpravlja tem, ali odločba ustavnega sodišča za n velja ali ne, potem je to konec P7"01!« države". Levičarji so predlagali naj bi v predlagal ustavnemu sodišču obnovo ™ stopka.
VAŠA PRIHODNOST JE ODVISNA OD VAf»
Poglavitno je: ne zgreši ti cilja, mi vam želimo pri tem pomagati. Lepe možnosti vam daje Karta Slogs (navadna naložba $ 200.-).
Lepe nagrade in podpore ob rojstvih, porokah, dovršitvi srednješolskega študija in univerze z ekonomsko ali zadružno usmeritev, ob nesposobnosti za delo in v slučaju smrti. Ugodnosti je še več! Ne odlašajte! Obiščite nas! Telefon: 4656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!