AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI Hoover bo skušal s skrajno strogostjo vsiliti prohibicijo Zjedinjenim državam Washington, 10. jan. Kakor hitro bo Herbert Hoover zaprisežen kot novi predsednik Zjedinjenih držav, bo naj-prvo ukrenil skrajne korake, da poskusi, ali se da prohibici-ja v Zjed. državah spolnovati ali ne. Poskusil bo vse do skrajnosti. Upeljal bo nove urade, nove metode. Rabil bo silo in vzgojna sredstva, da se prohibicija postavi na skrajno kritično stališče in se dože-ne, ali se da spolnovati ali ne. Tekom zadnjih 14 dni je Hoover se mnogo pečal z vprašanjem prohibicije. Pozval je k sebi razne strokovnjake, katerih mu je vsakdo drugače svetoval. Študiral je nova sredstva kako navaditi ljudi, da spoštujejo prohibicijo. Vidi se,, da je Hooverju mnogo na tem, da temeljito poskusi vsako sredstvo, da bi se prohibicija mogla vzdržati in priljubiti ameriškemu narodu. Mnogo dajo misliti Hooverju oni višji prohibicijski uradniki, ki so v prvi vrsti odgovorni, da se prohibicija spol-nuje. Hoover namerava zvišati njih odgovornost, zlasti v slučajih tihotapstva in prejemanja žganja iz zvezinih ^kladšc—Znano je, daje mnogo teh višjih uradnikov podkupljenih, da ne gledajo strogo kaj s£ godi v njih okolišu. Kadar so doslej takega uradnika zalotili pri enakem delu, so ga enostavno odpustili iz službe. Hoover bo zahteval, da pride vsak tak uradnik Pred sodnijo, kjer naj bo občutno kaznovan. Poleg tega namerava Hoover nasvetovati kongresu, da dovoli posebno svoto denarja "prohibicijsko vzgojo." Hoover namerava to kampanjo voditi na enak način kot je vodil tekom svetovne v°jne za varčevanje z živežem in za pomoč sestradanim narodom. Hoover veruje, da če . bdi ljudje pravilno poučeni glede prohibicije, da je ne toliko kršili. Osebno je Hoover prepričan, da je Ame-r'ka sama na sebi suha, nam-da Amerikanci verujejo, ua se mora opojna pijača odpraviti. Hoover je prepričan, da opojna pijača sploh ne bi smela obstojati. . Na vso stvar gleda Hoover 12 ekonomskega stališča. On J^ruje, da vsa "prosperiteta," kar jo imamo v Ameriki, je ravno radi prohibicije. Hoo-Ver trdi, da če se ne bi sploh Pila nobena opojna pijača, da bila "prosperiteta" še večja. Hoover tudi priznava, da Je prohibicija rodila vsakovrstne zločine radi zlorabe Prohibicije, toda povedal je, da s pravim vzgojnim sistemom bi se dala ta zloraba prohibicije odpraviti. Tudi bo treba v tem oziru novih postav. fročim se Coolidge ni mnogo zmenil za prohibicijo, oziroma za zlorabe, ki so nastale radi prohibicije, pa Hoover Prohibicijsko vprašanje natančno študira. Kmalu po Sv°ji zaprisegi bo imenoval nepristransko komisijo, ki bo Preiskala vse zlorabe. Hoo- ver sam bo sodeloval s to komisijo in bo to tudi povdarjal v svoji poslanici na dan svoje zaprisega. Hoover pa tudi pričakuje, da bo ta nepristranska komisija, ki bo preiskala vprašanje prohibicije od onega konca do drugega, priporočila vladi, naj se odpravi 18. amendment k ustavi ali pa da se Volstead postava oblaži. Kaj bo Hoover v tem slučaju storil, je nemogoče sedaj še povedati. Na vsak način bo vprašanje skrbno preštudiral. Zaenkrat pa, kakor hitro nastopi Hoover vlado, se bodo prohi-bicijske postave poostrile, prohibicijski uradniki bodo strožje postopali, in skušalo se bo z vsemi silami prohibicijo izpeljati. Hoover je prepričan, da večina naroda zahteva prohibicijo, dasi milijoni kričijo proti njej. To je njegovo stališče, in po tem se bo ravnal. O V soboto večer je umrl dobro poznani mladi rojak Feliks Kramaršič, sin Mrs. Johane Kramaršič, 1419 E. 39th St. Ranjki je bil samec. Svoje dni je služil šest let pri ameriški inpraarioi. vdeležit'/s j s svetovne vojne, ranjen je bil pri Vera Cruz, Meksiko. Tu zapušča žalujočo mater. Oče mu je umrl pred 16. leti. Zapušča tudi tri brate, Louis, Anton in Harold ter dve sestri, Johano in Mimi in mnogo jako dobro poznanih sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo 16. januarja pod vodstvom Grdina in Sinovi. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! G Umrl je Frank Zgonc, star 50 let, doma iz vasi Gradišče, fara Rob. Tu zapušča enega brata. Bival je v Clev-elandu 28. let. Bil je član dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 S. D. Z. Prosi se člane, katerim čas dopušča, da se vdeležijo pogreba v torek ob 8. uri zj iz hiše žalosti na 1083 E. 67th St.-pod vodstvom Fr. Zakraj-šek. Naj počiva v miru, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! O Umrla je Katarina Roban, rodom Hrvatica, stara 44 let, 10715 Hampton ave. Zapušča soproga in 2 sestri. Pogreb se vrši v pondeljek i/ Gr-dinovega zavoda. Počivaj v miru! O 35 ur so se porotniki na Common Pleas sodniji posvetovali, če so razni volivni uradniki zakrivili sleparijo pri volitvah ali ne. Konečno se porotniki niso mogli zjedi-niti glede krivde, in sodnik jih je poslal domov. Vršila se bc nova obravnava. O Načelnik požarne bram-be v Clevelandu, George Wallace, je star 81 let, pa se je izjavil, da se gre kosat z vsakim ognjegascem glede dela. O V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za vodo, telefon in elektriko. O Po srečno prestani operaciji se je vrnila na svoj dom Mrs. Rozi Preskar, 1103 E. 68th St. Zahvaljuje se vsem obiskovalcem. Slabo prerokujejo PRAVIJO, DA BO INFLUENCE A HUJŠE VRSTE DELOVALA VSO ZIMO Washington, 11. jan. Sedanji epidemiji influence zna slediti bolj ostra epidemija, ki bo zahtevala več žrtev kot pa sedanja. To svarilo je izdal Hugh S. Cumming od zvezi-nega urada za javno zdravje. V Washingtonu so zbrani zdravniki in zdravstveni uradniki iz 20 različnih držav, ki se posvetujejo kako bi se dalo divjanje te nevarne bolezni ustaviti. Zdravnik Cunning sam, ki je sklical konferenco ekspertov,, je pred tremi dnevi zbolel za influenco in se ni mogel vdeležiti zborovanja. Na konferenci zdravnikov se je poročalo o metodi, glasom katere se zniža trajanje influence za 4 do 13 dni, nadalje, da se v skoro vsakem slučaju prepreči pljučnica in druge bolezni, in da se pre-Dreči smrt najmanj ene petine ljudi, to je, ako je sto ljudi prizadetih od influence tako, da morajo umreti, se lahko smrt prepreči v najmanj 20 slučajih izmed 100. To zdravilo je iznašel neki ameriški vojaški zdravnik po imenu Dr. James J. Hogan. To zdravilo je dr. Hogan najprvo preskusil, ko je imel nadzorstva nad štirimi boLn'c-aini v Californij itekom epidemije leta 1918. Bolniku se injeci-ra sodium salicylate, poleg tega, da se mu da gotove alka-lije. Ta način zdravljenja hitro odpravi bolečine bolniku, povzročite mirno spanje in ga spravi nemudoma na pot k zboljšanju. Navadno ne zapušča za seboj nobenih nevarnih posledic. Sicer pa tudi to zdravilo ni zanesljivo, se je zjavil eden izmed zvezinih zdravnikov. Zdravniška veda danes ni še toliko napredovala v tem oziru. Zdravniki lahko odkrijejo bacile jetike, toda do bacilov influence ne morejo priti. V AMERIKI UMRJE NAJVEČ MATER. Washington, 10. jan. Delavski oddelek vlade naznanja, da je umrljivost mater v Ameriki večja kot v katerikoli drugi deželi na svetu. Izmed vsakih 10.000 mater na oorodu, jih umrje v Ameriki 65. Slikan umor. f o Slovenski Dom na Holmes ave. ima sledeči di-rektorij za leto 1929: predsednik Jim Sepic, podpreds. Anton Fidel, tajnik Ivan Tr-ček, blagajnik Frank šuštar-Sič, zapisnikar Leo Kavšek, nadzorniki: J0hn Potokar, Lovrenc Leskovec, Anton Drašek in Jos. Pushner. Direktorji: Matt Kastelic, Anton Jerman, John Prusnik, Krist Marc, Anton Baraga, Henry Kodelja, Jim Kastelic, Mike Vraneža, Jos. Koporc, Andy Lokar, Louis Jerkič, John Kavšek, Frank Legan in John Markel. O ostalem sledi zapisnik, ki bo priobčen v tem listu. O V zahvali za pokojnim Mike Novakom je bilo pozabljeno, da sta Mr. in Mrs. Žu-žek iz 76. ceste darovale za sv. maše. ČASNIKARJI SO. SLIKALI UMOR V TRENUTKU, KO SE JE IZVRŠIL Detroit, 11. jaM V predmestju Wyandotte se je včeraj pripetil zločin,-ki je bil takoj fotografiran. | Na Ralph Wood-a, lastnika Wood Construction Co. je bil narejen zavratni napad z namenom ga umoriti. Pri tem>je bil eden napadalcev ubit in en uradnik kompanije ranjen. Časnikarji so zvedeli že naprej, da bo izvršen morilski napad na Wooda, zato so se ;še pred napadom skrili v okolici, kjer bi se napad imel zvršiti. Videli so, kako koraka z gorjačo neki neznanec proti Woodu, nadalje so videli, kako je Wood in neki uradnik skoro ob istem času streljal ter pobil napadalca na tla. Kmalu potem so aretirali ženo Wooda, 48 letno Grace Wood, in ker je bila bolna, so jo prepeljali v bolnico. Obenem sta bila aretirana 22 letna Taylor Pierce in Wililam Thompson, ki sta se vdeležila! napada na Wooda. Mrtvi morilec se pa piše Ambrose Haggerty. Policija je zvedela o z&pti proti Woodu potom Cecil Holta, ki je izjavil da m." žena Woodov; lent na njeg ; »lico pod oblji c.i-JgS® pri njeni silili so se, da bodo Wooda zvabili iz hiše pred vrata, kjer ga bodo do nezavesti pretepli, nakar ga bodo nesli na kako samotno mesto in ga tara umorili. Žepe bi mu napolnili z raznimi strupi, da bi ustvarili mnenje, da se je zastrupil. Okoli 10. ure zvečer sta prišla Holt in Haggerty pred hišo Wooda. Dočim se je Haggerty skril za grmovje, je Holt poklical Wooda iz hiše. Ko je Wood stopil na verando, je skočil Haggerty z gorjačo proti njemu. Wood je pa takoj začel streljati in je ubil Haggertya. Navzoči so bili časnikarji, ki so ves prizor takoj fotografirali, in je to menda prvi enak slučaj. Mrs. Wood se je hotela znebiti svojega moža in je tozadevno najela morilce. STROJI BODO OPRAV-LJALI VSE DELO. New York, 11. jan. Henry Ford je pravkar jzdal neko knjigo, v kateri Mozofira o bodočnosti. Ford pripoveduje, da bodo kmalu stroji nado-meščevali vse človeško delo. Niti kuhati ne bo treba, niti farmarjem na polju delati. Ne bo se kadilo niti umivalo opojne pijače, pa bo vseeno vsak zadovoljen. O V strao domovino so se v preteklem tednu podali Frank Čelhar, Jos. Blokar in Frank Šverko. To so prvi slovenski potniki iz Clevelanda v tem letu. V kratkem sledijo še drugi. Potovali so s posredovanjem domače tvrdke John L. Mihelich Co. v S. N. Domu. Srečen povratek! O Opozarjamo na javno predavanje o slovenski literaturi, ki se vrši v sredo 16. jan. v dvorani javne knjižnice na 55. cesti in SL Clair ave. ob 8. uri zvečer. Skesan ropar. EDEN IZMED ROPARJEV SLOVENSKE BANKE SE JE SAM PODAL POLICIJI Ko sta dne 13. sept. 1928, prišla dva roparja v podružnico slovenske banke v Collin-vvoodu, je Matt Grdina, poslovodja podružnice, si dobro ogledoval roparja. Starejši izmed roparjev je pri tem na-hrulil Grdino: "Kaj me gledaš tako! Misliš, da me boš prihodnjič, ko se vidiva, spoznal!" In pretekli petek, nekoliko pred tretjo uro popoldne, sta v resnici prišla zopet ista roparja v podružnico slovenske banke. Eden je vstopil pri prednjih vratih, drugi pri stranskih. V bančnih prostorih se je nahajalo kakih 5 ali 6 odjemalcev, poleg tega pa so bili navzoči Matt J. Grdina, poslovodja, Frank Drasslei uradnik, Miss Anna Knaus knjigovodkinja, Frank Paulin podpredsednik banke, ki je par sekund za roparji dospel v bančne prostore. Mr. Grdina je takoj pri vstopu roparjev v banko slednje spoznal Sklonil se je navzdol in dospel do vrat v tleh, ki vodijo v klet, in skozi klet je prišel po drugih stopnicah navzgor v sosednji pool room, kjer je alarmiral navzoče. Kakih dvajset ljudi se je nahajalo v pool rooml, ki so takoj hiteli" na cesto. Medtem je pa eden izmed roparjev ustrahoval navzoče z revolverjem, dočim je drugi zapovedal Mr. Drassler-ju, da mu napolni malo vrečo z denarjem. Ropar je dobil približno $4000 do $5000. Roparja sta prezrla $7000, ki so se nahajali tik njiju, in $20. 000, ki so se nahajali v blagajni. Pobegnila sta pri stranskih vratih, hitela preko 156 ceste v star polomljen Ford in se odpeljala severno proti jezeru. Ljudje iz pool rooma so ju videli, toda roparja sta za grozila, da začneta nemudoma streljati, ako se kdo premakne. Viktor Rebršak, 297 E. 156th St. je ravno stopal v svoj avtomobil, ko je opazil roparja. Peljal je za njima po E. 156. cesti, dokler nista na bulevardu obrnila zapadno kjer je sled zgubil. Spoznal pa je licenčno številko avtomobila roparjev in je pozneje naznanil policiji. Licenca je bila izdana nekemu moške mu, ki stanuje na 175. cesti. Pozneje so detektivi aretirali tri osumljence v isti hiši na 175. cesti. Policija sumi, da dotični trije vedo nekaj o ropu, dasi nobenega izmed treh ni mogel eden ali drugi od bančnih uslužbencev spoznati. Policija pa pričakuje, da je to pot na pravem sledu in bo dobila lopove v pest. Seveda je banka absolutno zavarovana proti ropu in ne bo zgubila niti enega centa, ker zavaorovalne družbe poravnajo vso ukradeno svoto. V nedeljo popoldne je eden izmed roparjev, po imenu John Shorwerth, se sam izročil policiji, ker ga je pekla vest, ko je policija aretirala njegove brate, ki stanujejo 1453 E. 175th St. Izdal je tudi imena svojih tovarišev, katere policija sedaj išče in jih bo tudi dobila. Narod v vsej Jugoslaviji je miren Nova vlada je razgaala politične stranke Belgrad, 10. jan. Izvanred-na vlada v Jugoslaviji je včeraj začela s svojim poslovanjem. Prvo naznanilo nove vlade je bilo, da je cenzura za domače časopisje odpravljena, in ravno tako tudi cenzu ra za brzojavke poročevalcev tujezemskega časopisja. Toda kljub temu je vlada naznanila, da vsak časopis, ki bo napadal vlado v nepravi smeri, bo posvarjen in nemudoma zaplenjen, in če bo časopis trikrat v mesecu posvarjen in aplenjen, tedaj bo moral prenehati izhajati. Prvo povelje nove vlade ie bila poslanica vsem velikim županom, v kateri se pripoveduje kaj nova vlada pričakuje od njih, namreč: Trdo delati, pošteno služiti in zvesto spolnovati svoje dolžnosti v skupno korist vsega naroda. Vsak javni uradnik, ki bo skušal delovati za strankarske koristi, bo nemudoma odpuščen in strogo kaznovan. Državni poslanci so še vedno nervozni, ker so bili poslani domov in je bil parlament razpuščen. Državni poslanci so dobivali 300 dinarjev na dan plače, in so smatrali parent za zlato jamo. Delali itak niso ničesar, pač pa sc le prepirali in pretepali. Za to so dobivali 300 dinarjev na dan. Narod je vesel, ker se je rešil te more. Pomisliti je treba, da je bilo vsega skupaj 400 poslancev, ki so vlekli dnevno 120.000 dinarjev plače. Z novo vlado se je vse to nehalo. Nova vlada je razgnala vse politične stranke, ki se ne strinjajo z novim režimom. Vse politične stranke se morajo znova organizirati po načelih sedanje vlade. Nova vlada namerava združiti ves narod tro-edine kraljevine v en sam velik narod in državo na podlagi enakosti za vse. Prvo delo, ki ga ima nova vlada je sprememba postav. V Jugoslaviji so imeli še mnogo avstrijskih, mnogo ogrskih in mnogo srbskih postav, kar je povzročalo silno mešanico v iavnem življenju. Vse te postave bodo sedaj odpravljene in narejene nove. Hrvati so se jezili nad Srbe, Srbi pa nad Hrvate, ker se je z vsakim drugače postopalo. Kralj if imenoval najbolj prominent-ne profesorje, sodnike in odvetnike, da kodificirajo nove postave. Sicer pa nova vlada izvrst no posluje. Dasi je diktatorska, pa je videti, da je bila potrebna, ker se politične stranke medsebojno absolutno niso mogle sporazumeti, in je bilo zaman vsako delo. Kar so Hrvati naredili, so Srbi podrli, in kar so Srb naredili, so Hrvati podrli, in tako je šlo neprestano naprej. Nova vlada je silno stroga. Dr. Maček, vodja hrvatske največje politične stranke, je imel včeraj razgovor glede nove vlade. Ta razgovor so hrvatski časopisi v Zagrebu prinesli na dan. Vsi so bili nemudoma konfis-cirani. In ko so se hrvatski voditelji zbrali pred "Saborom," da zborujejo, so dobili poslopje obkroženo od policije in žandarjev, ki so jim prepovedali vstop. Telefonski pogovori se sicer vršijo, toda kadar se cenzorju zdi, ustavi vsak nadaljni pogovor. V splošnem je narod miren, videti je zadovoljen, in splošen vtis je, da je ta vlada boljša kot prejšnja. ČEŠKI PEVCI NISO PELI V WASHINGTONU. Washington, 11. jan. V Ameriko je dospelo 53 čeških učiteljev, ki tvorijo enega najboljših pevskih zborov v Evropi. Pri svojem prihodu v Washington so se podali v ka-pitol, kjer so hoteli zapeti v dvorani, kjer zborujejo kon-gresmani. Toda nekaj poslancev se je dvignilo in protestiralo rekoč, da se v kongresni dvorani še nikdar ni pelo, in se tudi to pot ne bo. Pevci so morali oditi. Hm, kdo pravi, da se ni še nikdar pelo v kongresni dvorani? Vsak dan se poje tam, in sicer — umazana politična pesem! O Kot smo že poročali preti mestni blagajni letos $1.380. 000 primanjkljaj. Ravnatelj ..Hopkins je odredil, da se vsi s-t-re.*.ki zniža jo kolikor lc mogoče, medtem je pa neprestano iskal, kje bi dobil kak nadaljni denar. In izplačalo se je iskati. V starih knjigah so dobili zapisano, da je mestna blagajna leta 1906 iz splošnega sklada posodila mestni elektrarni $200.000. Ta svota ni bila nikdar vrnjena. Obresti znesejo od $200.000 po 4 procente od leta 1906 do danes toliko, da je več kot pol milijona dolarjev. In kar je še več vredno, direktor mestne elektrarne se je izjavil, da ima ta denar na razpolago in ga bo izročil mestni blagajni. Ko so še nekaj iskali po knjigah, so dobili še nad $200.000, in tako znaša skupno "najdena" svota $780.000, in primanjkljaj se je torej za toliko znižal, če bi bil urednik Hopkins, bi še iskal, mogoče bi se dalo še kaj najti. O Pri slovesni zaprisegi novega governerja države Ohio, Myers Y. Cooperja, bosta igrala po radio dva poznana mlada Slovenca, in sicer John Grebene in Anton Nosc, ki tvorita takozvani "Grib-bons-Nosse" orkester. Mr. Grebene igra na harmoniko, Mr. Nosse pa na banjo. Za governerja bosta igrala danes, 14. jan. v Columbus, Ohio. Navadno igrata za radio postajo WJAY, a, v petek, 18. jan. pa igrata za WHK radio postajo. Mnogo sreče mladima igralcema! O V sredo 16. jan. bo minulo dve leti odkar je umrl Frank Makovec. V njegov spomin se bo v cerkvi sv. Vida v sredo zjutraj brala sv. maša, h kateri so prijatelji ranj-kega prijazno vabljeni! O V petek popoldne je bila odpeljana v East End bolnico poznana rojakinja Mrs. Jennie Strumbelj iz Noble, Ohio. Podvreči se bo morala opera-ieji. Prijatelji so prošeni, da jo obiščejo. NO. 5. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JANUARY 14th, 1929. - - r:; ■ ----------. - LETO XXXI, —VOL. XXXI. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko ... ....$4.00 Za Cleveland po pošti. .$5. Za Evropo .... ....$5.50 Posamezna številka .. .3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se poSilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editoi Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. £g*>83 No. 5. Mon. Jan. 14th, 1929. Influenca na pohodu. United States Public Health Service opozarja na raz-pasovanje influence iz zapada proti vzhodu dežele. V splošnem gre za precej blažje oblike te nalezljive bolezni. Nekje se je razpasla do pravcate epidemije, dasi bolezen se vedno pojavlja v blažji obliki. Dosedaj je prijavljenih miljon slučajev. Influenca ali "grippe" je akutna in jako nalezljiva bolezen. Ta bolezen utegne začeti kot prehlad ali pa tudi ne. Simptomi so bolečine v glavi, očeh in udih, večkrat — ali ne vedno — vodeno smrkanje iz nosu, mrzlica, po navadi hri-pavost, kašelj in utrujenost mišic. Poleg vseh teh znakov se utegne pojavljati slabost v želodcu, driska, izmetavanje in krči. Vročnica nastopa, ki je tem večja čim hujša je bolezen. Vročnica traja navadno par dni in pokazuje izrazite tendence do bronhijalnih in pljučničnih komplikacij. Bolezen napada na mnogo raznih načinov in za to znaki so različni pri poedincih. Influenca ne napravlja nikake razlike med mladimi in starimi, niti med moškimi in ženskami. Jaki in slabi, čisti in umazani, bogati in reveži so enako njene žrtve. Federalna zdravstvena oblast priporoča občinstva sledeča preprečevalna sredstva. 1. Izogibajte se nepotrebnim gnečam. Ako morete, hodite na delo. Boljše je kot voziti se v prenatrpanih vozovih. Ako greste uro prej spat in vstajate uro prej, boste imeli časa hoditi na delo. 2. Bodite na svežem zraku in na solncu čim več mogoče. 3. Vdihajte čim več mogoče svežega zraka. Dihajte skozi nos. Izogibajte se slabo prezračenim prostorom. Držite okna, kjer delate, odprta. Sobe malce premrzle so boljše kot one prevroče. 4. Kadar spite, bodite dobro pokriti, da ostanete gorki, in imejte ohlapno oblačilo, da morete delati z udobnostjo. Pazite, da bodo noge suhe in tople. Ako se potite na nogah, potresite vsako jutro v čevlje nekoliko borične kisline (boric acid), kar prepreči preveliko potenje. 5. Obvarujte druge, kadar kašljate, kihate in izogibajte se onim, ki kašljejo in kihajo. Zapomnite se, da prša kašlja ali kiha sega do treh čevljev daleč. Ne stisnite rok ljudi, ki so prehlajeni. Ako oskrbujete osebe, ki ima gripo, umijte si vedno roke, predno se dotaknite česa, kar bi moglo prenašati izločke iz nosu ali grla nalezene osebe. 6. Predno kaj jeste, umijte si roke, in ne stavljajte prstov v nos ali usta. Podavajte roko čim manj mogoče. 7. Nikar ne vporabljate prtičev, brisač, gob, vilic, kozarcev ali čaš, ki jih je kdo pred vami vporabil, ne da se bilo temeljito oprane. Ne idite v revstaracije ali pivnice, ki niso snažne. 8. Ne hodite v hiše, kjer je kdo bolan na influenci. 9. Držite se v dobrem zdravju sploh, najprej s tem da rabite znotraj in zunaj polno čiste vode. Drugič, da jeste snažne, hranilne jedi. Tretič, da spite vsaj sedem ur na dan. In četrtič, da ste zmerni v vsem. Čisto in pasteurizi-rano mleko, vroča limonada, pomaranče in grapefruit so dobre proti influenci, alkoholnim pijačam pa se kar izogibajte. Ako vas influenca napade, zapomnite si, da bolezen začenja- pogostoma kot navaden prehlad ali pa hujše z vročni-co, glavobolom in bolečinami v udih ali z mrzlico. Ako imate sum, da gre za influenco, pojdite takoj v posteljo in pokličite zanesljivega zdravnika, ako je potrebno, in ravnajte se po njegovih navodilih. Pazite na to, da bodi soba vedno polna svežega zraka in da so okna odprta, ali čuvajte se prepiha. Bodite dobro oblečeni in pokriti, da ostanete gorki, in pijte mnogo vode. Zmerno uživajte" lahke jedi kot lahke juhe, mleko opražen kruh z maslom. Držite pri sebi košček platna ali mehkega papirja, da stavite na usta, kadar kašljete ali kihate ali da se useknete, potem pa vse te komade postavite v vrečico in vse skupaj zažgite. Ostanite v postelji vsaj 48 ur potem, ko mislite, da ste zdravi. Leči takoj v posteljo in ostati tam, dokler niste popolnoma ozdraveli, je največje važnosti. Ne pripuščajte nikogar k sebi, ako ni to absolutno potrebno. Ako se pokaže, da je šlo za navaden prehlad, najboljši lek proti njemu je bilo ležanje v postelji. Vsaka prehlajena oseba mora ostati doma, po mo-močnosti v postelji. S tem se izognemo mnogim nevarnostim in zmanjšamo mogočnost pljučnice. ZAPISNIK LETNE KONFERENCE DELNIČARJEV SLOV. DOMA DNE 23. DEC. 1928. Predsednik direktorija Anton Fidel pozove navzoče k redu ob 2. uri popoldne, nato 1 otvori zborovanje. Tajnik j prečita posebno za to sejo sestavljeni dnevni red. Ker se mu zdi bolj umestno kot. navadni opravilnik v pravilih , je stavljen, podpiran in spre- j jet predlog, da se preeiilani j dnevni red sprejme v celoti. Ker se je po točkah prišlo na dnevni red, da se izvoli konferenčnega predsednika in zapisnikarja, sledi nominacija predsednika. Nominira-ni so Anton Baraga, Matt Kastelic, Frank Tekavc, Anton Stefančič, John Markel, Anton Jerman, Karol Kral. Nominacijo vsi odklonijo, nakar tajnik John Trček še enkrat apelira na delničarja John Markelna, da prevzame in vodi zborovanje kakor je vodil lansko leto, ker smo bili v rekordnem času hitro gotovi. John Markel prevzame nominacijo, in je izvoljen enoglasno, da vodi zborovanje. Se zahvali za zaupnico. Sledi nominacija zapisnikarja; stavljen in podpiran je predlog, da zapisnikar direktorija vodi zapisnik, kar tudi sprejme. Predlog enoglasno sprejet. Predsednik in zapisnikar zavzameta svoja mesta. Predsednik pozove zbornico, da vstane v znak sožalja onim delničarjem in delničarkam, ki so umrli v letu 1928. Nato se prečita imena uradnikov in direktorjev. Za tem se čita zapisnik zadnje direktorske seje. Zapisnik se odobri. Predsednik apelira na zbornico, da se'izogiblje brez-potrebnim debatam da bomo prej gotovi. Po sklepu direktorske seje predloži upravni odbor pismena poročila, in se razdele med delničarje, da se skrajša čas zborovanja. Poročilo odbora Slovenskega doma, 15810 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Letni konferenci delničarjev dne 23. decembra, 1928. Opomba. Glasom sklepa direktorija Slov. Doma .z dne 14. decembra, 1928, podajo uradniki vsem navzočim delničarjem pismena poročila, da se s tem skrajša čas zborovanja. Vsak naj isto takoj prečita in ako ima kako vprašanje ali pritožbo, na isto iznese, predno se poročila odobrijo. Vsak naj ta poročila shrani in vzame domov, da istega lahko preštudira in pri-pozna napredek Slovenskega Doma, in zavest vas bo poklicala v nadaljno sodelovanje za našo narodno ustanovo Slov. Dom. Poročilo predsednika: Dana mi je prilika, Vas pozdraviti in vam vsem zaklica-ti: dobro došli na zborovanje letne konference delniške družbe Slovenski Dom na Holmes Avenue. Nisem ne pisatelj in ne govornik, ;.:to bo moje poročilo krarko, ako ravno bi se dalo toliko poročati, da i-i ni; sala cela pisana knji Letos j.: :nou dnv.o leto poslovanj . ko; predsednik Slov iskcga Doma. Prvo leto bi se dalo mnogo več zaznamovati v mojem delu kot pa letošnje, ker sem stanoval predaleč na farmah. Potrudil sem se prvo leto, da se je napravil boljši red kot je še kedaj bil. Deloval sem na to, da se prigradi nova stavba, da se oder poveča in k zgornji dvorani napravi kuhinja in ena mala dvorana, kar se je tudi uresničilo. Nova stavba je stala sama $8998.00. Popravili smo tudi staro poslopje, kar je stalo okrog $600. Po osmih letih je bilo potreb no enkrat nekoliko preurediti. Človek opeša z leti, in ravno tako tudi stavba. Še je potrebno splošnega popravila in preureditve. Ko smo pričeli z novo stavbo je bilo dol?a $23,000.00. Vzeli smo še $5000.00 posojila, in sedaj pa imamo dolga še $21,000.00. Torej moremo zaznamovati lep napredek. Ko sem stanoval še v Collinwoodu, sem skoraj vsak dan prišel v Dom pogledat, kako gre. Ako sem videl kaj napačnega, sem pokaral uslužbence, in oni so me ubogali. Imel sem le neprili-ke z nekaterimi delničarji, ker se je gradila nova stavba, kar pa danes vsi odobravajo, da je bilo potrebno. Letošnje leto mi pa ni dopuščal čas in stanoval sem predaleč, da bi mi bilo mogoče tako gledati na vse. Vendar sem se udeleževal direktorskih sej in videl sem splošno, da podjetje dobro napre-jduje in še bolj bi, če bi bilo več sodelovanja od strani del-1 ničarjev. | Zahvaljujem se ostalim od-bornikom in celemu direkto-! riju za lepo in složno sodelo-j vanje. V letošnjem letu nismo imeli nobenih posebnih neprilik. Seje direktorija so blie kratke in jedrnate, tako i da me prav veseli in si štejem v čast, da sem predsednik Slovenskega Doma. Zahvaljujem se vsem delničarjem in delničarkam, ki so v resnici za Slovenski Dom, opominjam pa one delničarje in delničarke, ki so samo uradno zapisani, naj se nekoliko oživijo in postanejo del aktivnih. Dne 25. avgusta 1929 bo deset letnica Slovenskega Doma in želim, da vsi do zadnjega delničarja in delničarke stopite v vrste, in da bomo prihodnje leto res lahko pokazali, kaj smo delničarji in delničarke. Slovenskega Doma na Holmes Ave. Želim vsem vesele božične praznike in srečno ter zdravo Novo Leto, ter z bratskim pozdravom bilježim, Vaš Anton Fidel, predsednik. Poročilo podpredsednika: Pozdravljeni in dobro došli na letošnje zborovanje, vsi delničarji in delničarke Slovenskega Doma na Holmes Ave. Nimam ravno mnogo poročati, ker vidim, da je vse še precej dobro urejeno, in da korporacija napreduje vsestransko. Deloval sem vedno, ako ni bilo predsednika navzočega, sem ga zastopal, deloval z ostalimi direktorji v najlepši harmoniji za napredek Slovenskega Doma in cele naselbine. Omenim naj le to, da se je ustanovil Ženski Klub kot odsek Slovenskega Doma. V kratkem času so agilne ženske pokazale veliko aktivnost za naše narodno podjetje. Nakupile so že za preko $350.00 vrednosti za kuhinjo, tako da moram reči vsa čast jim in pripoznanje ter le še tako naprej, da bo posebno desetletnica Slovenskega Do-ma- nekaj posebnega med našimi narodnimi prireditvami, j Omenim naj še Euclid Rifle j and Hunting Club, ki ima > vsak toK K ečer vaje v Slo-I v&iskerft bomti. Ttforamo i pripoznati, a? zaslužijo faht-[ ji pri klubu vse priznanje; podpirajo Dom finančno in moralno in radi zahajajo v Slovenski Dom, kjer najdejc vedno imenitno zabavo ter vsestransko dobro razpoloženje, kakršnega ima lahko vsak delničar v Slov. Domu. Želim še se zahvaliti vsem delničarjem, za sodelovanje v napredek Slovenskega Doma v letu 1927 in 1928 za časa mojega podpredsedovanja. Zahvaljujem se vsem članom direktorja, ko smo tako složno orali to našo rodovitno njivo. Kličem Vam vsem bodimo bolj aktivni za Slov. Dom. Želim vsem delničarjem in delničarkam vesele božične praznike ni srečno novo leto. S pozdravom Vaš Jim Šepic, podpredsednik. DoiSr Evolucija po širni svetovni obli staro podira, pili in novo ustvarja. Evolucija ali kaj jc vpljivala tudi na šesto redno konvencijo S. z> ki se je vršila v Lorain. O. Ustanovitelji Zveze so bili gotovo ponosni na pomen besede "Slovenska," in kot Slovenci so imeli tudi prav- Konvenciji; je pa določila, se sprejema v Zvezo vse, kar Je "kavka-^kega plemena, »n to daje Zvezi mednarodno lice. Beseda "Slovenska je stem stopila v ozadje- Ako bo ta sprememba nr. mestu nam pove bodočnost. Naravno je, da v doglednem času bo prevladal amerikani-zem vsako narodnost in za nami bodo ostali le sledovi, ki bodo delno kaza'1- da so tukaj nekoč bivali Slovenci. In radi tega, ker imamo prea seboj prezgodnji grob, b. morala bili naša dolžnost kjerkoli mogoče podaljšati življenje besedi "Slovenska, 'in ne da bi jo sami silili v grob- Ako bi se čl*nstvo Zve^ malo več zainteresiralo in i podpiralo naše kulturno stremljenje v slovenski metropoli, bi s tem'gotovo podaljšalo življenje besedi , "Slovenska," zlasti, pri naši mladini. Je lepo, da se ustanavljajo mladinska, angleško poslujoča društva, toda koliko lepše bi še bilo, ako bi se mladina učila slovenskega jezika, ki je naš in ne sposojen. Dosti naše mladine se sramu-^ govoriti svoj materinski jezik, da, nekateri ga celo za-metujejo kot nekaj nizkega in škodljivega, češ, kaj mi bo | pomagal "kranjski" jezik, kam prideš z njim! To je napačna sodba. Z našim slovenskim jezikom se lahko za silo občuje z več kot 200 milijoni ljudmi slovanskega naroda. Ako si malo predočimo veliko Britanijo s svojim angleškim jezikom, vidimo kako daleč ona seza in se vspešno razvija na splošnem polju. Jezik je kot nekak magnet, ki vleče skupaj in potom njega se ljudstvo vsake države razumeva v vsakdanjem življenju. Ameriški Slovenci smo tukaj v tej zemlji vejica slovanskega drevesa. Naša ameriška mladina, ako bo znala poleg angleškega jezika tudi slovenskega, bo s tem indi-rektno pomagala domovini naših očetov. Drugi narodi "e zavedajo tega. Poglejmo Nemce. Oni se ne sramujejo svojega jezika kot se to pri nas godi. Tarnamo, da je že veliko naše mladine zgubljene za naše podporne organizacije. Mogoče je, da polovico naše slovenske mladine ni zavarovane v svojih slovenskih organizacijah, pač pa so v "insurancah." Torej ako smo mi pri slovenskih podpornih organizacijah in so za nas dobre, zakaj ne bi imeli svoje otroke ravno tam? Večkrat sem slišal, da je denar pri "Insurancah" bolje v iožen za otroke kot pri naših kranjskih" organizacijah. Ta izgovor je nevtemeljen. Slovenske organizacije so že milijone podpore in smrtnine izplačale svojemu članstvu. In tega naš narod od zavarovalnih kompanij ni bil deležen. Za tako veliko delo, ki je vršijo slovenske podporne organizacije je dolžnost sta-rišev pokazati hvaležnost in zavarovati svoje otroke v slovenskih podpornih organizacijah, zlasti pa v Slovenski Dobrodelni Zvezi, ki je finančno na najbolj trdni podlagi, ki vam nudi najboljše pogoje. Stariši, ki nimajo svojih otrok v slovenski podporni organizaciji odtujujejo otroke od samih sebe, od svojega lastnega naroda. Tarnamo, kaj bo z našo mladino, ubogati neče, obratno, celo stariše zaničuje kot bi ne bili stariši. Mladina, ki bi morala biti zvečer doma pred očmi starišev, je večkrat pozno v noč zunaj brez nadzorstva, počenja svobodno kar se ji poljubi. Da je temu tako, so deloma krive socialne razmere, največ pa stariši sami. Za vzgled naj bi imeli Čehe ali Nemce. Kjer oni bivajo. ni videti skoro nobene mladine pohajkovati ponoči okoli, razsajati ali kričati po ulicah, kot se to opazi n. pr. ravno pred S. N. Domom v Clevelandu. Na mirnega pa-santa druge narodnosti naredi to razsajanje tako slab vtis, da si mislijo: vsi smo enaki! Slovenski stariši, le posvetite malo več pozornost in skrbi naši mladini. Dajte vliti pravo ljubezen do sebe in do naroda v mlada srca, saj se jih rado prime, samo povedati jim je treba. Oče in mati sta i prvi in glavni učitelj. Potom dobrih naukov otroci svoje stariše ljubijo in spoštujejo, taki otroci bodo postali pravi možje in žene, koristni človeški družbi. Naš narod v domovini ni imel svoje popolne kulturne, svoje države. Bil je umetno razdeljen med države in teptan po tujcu. Kljub temu pa, da smo mali narod, smo pa vredni kulturnega življenja kot vsak drug velik narod. V slogi je moč, in potom tega gesla so narodi napredovali, in to velja tudi za nas Slovence. Kulturni biser življenja j pokazati in tudi učiti moramo našo mladino z dobrimi deli in vzgledi. Članstvo S. D. Z. bi moralo večkrat prirediti nastope v skupni zajemnosti kot bratje in sestre ene družine, potem bi se bolj medseboj spoznali in odstranilo bi se marsikatero sumničenje. Prireditve i Zveze dvigajo glas dobrega bratskega sporazuma. Skupne prireditve so silnega pomena za napredek Zveze, o tem ni govora. Da bi se te prireditve v praksi še boljše izvrševale, je potrebno, da se ustanovi federacija skupnih društev Zveze. Ta odbor naj bi vodil skupne društvene prireditve, kot tudi sport, itd. S tem bi bil glavni odbor nekoliko razbremenjen, pa bi se dala tudi prilika mladim močem, da primejo za delo za procvit in napredek Zveze. Dosedaj se je večkrat pripetilo, da so kar tri društva Zveze imela en večer svoje priredi-' tve. Take prireditve finančno niso vspešne, pa tudi ne moralno. Od take cepljenosti ni pričakovati napredka, pač j pa le potom sloge. I Pred nekako letom dni sem I se oglasil v zvezinem Glasilu • v prilog nakupa zvezine far-. me. Padli so po meni, pa ni-I sem odgovarjal. Danes zopet i ponavljam, da bi šesta kon vencija Zveze nič ne grešila, ako bi odobrila korak za nakup farme. Ne mislim farme ali tak prostor, kjer bi imeli nekak "semenj." Prišel sem v dotiko s člani, ki pravijo, "ja, s farmo bi imeli samo stroške, nič druzega." Dosti je med nami pesimističnih članov, ki na noben način ne vidijo koristi v farmi. Nekateri pravijo, da farme ne moremo kupiti, ker imamo članstvo po vsej državi Ohio, in ako kupimo farme, pridemo v navskriž z zunanjimi društvi. Toda taki izgovori so brez podlage. Ako bi imela Zveza farme pri jezeru, bi bilo to koristno na tri načine, zdravstveno, kulturno in gospodarsko. Vspeh bi bil zagotovljen, ker bi se koncentriralo skupno moč članstva v Clevelandu in okolici. Zunanja društva pri tem ne bi bila nič oškodovana, ako bi Zveza kupila take farme. Ako bi sc ustanovila federacija društev S. D. Z. je mogoče, da bi federacija kupila take farme. Pristop v federacijo naj bi bil prostovoljen, katerokoli društvo bi pač hotelo. Prav nič strahu, da bi se moglo kaj zgubiti na kupljeni farmi. Ako farmo že imamo sc jo lahko da v najem, kadar bomo pa na jasnem, kaj nam je v resnici najbolj potrebno, bomo pa razvili svoje sile, zlasti za našo mladino. Od mladine je odvisen napredek Zveze v bodočnosti. V milijonskem mestu kot je Cleveland se naša mladina porazgubi, pohaja tujerodne plese, gledališča in drugo. Ako hočemo, da bo naša mladina naša in za Zvezo, je treba delati na to, da se združujemo potom kulturnih idealov in pravega bratstva. Na dveh prireditvah Zveze se je pokazalo nekaj izvrstno kulturnega. Vzemimo n. pr. petje in godbo. Umetnost jc slišati iz-vežban zbor pevccv, ki pojejo slovenske pesmi in mladina posluša. Tu rojena mladina bi se morala oprijeti slovenskega petja, s tem bi bila najbolj pridobljena za slovenske ideale. Tudi za godbo gre naši mladini vsa čast. Treba je le, da ji pomoremo do boljših ugodnosti in pogojev, in da tudi pohajamo njih prireditve. Na farmi v letenski sezoni bi se prirejale skupne društvene veselice, športne igre, itd. Farma, blizu jezera, bi nudila priliko kopanja, kar je v zdravstvenem oziru zelo potrebno. Sčasoma bi se napravilo šotore ali koče, da bi članstvo tam imelo oddih, zlasti oni, ki so rahlega zdravja. Veliko naših ljudi hodi h kompanijam ali privatnikom, ko bi vendar lahko sami kaj takega imeli, in kjer bi bili boljše po.streženi. Še več dobrin bi prinesla farma, le vprašanje je, če je članstvo za to. No, pa če dobim odgovor kot zadnjič, nič za to, ker sem na to vedno pripravljen. Bratski pozdrav vsemu članstvu S. D. Z. član S. D. Zveze. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave. r B ^BiiiiiiuiimuiinitiiiiiiiiiMimiiiiiiiiir T'l'iimuiiimimiuninrtiiinuninmin'iMniu.ii^n L I^TC.IIIlllllllllllllllllllldlltl.'lll^llMUIII.I.Iil.llllllllLlltllLlllllllIllllllllltlllUlllUlllUIIMlll. 7 ( III GRDINA'S I SHOPPE 11 HIS !]]] Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki. |111 Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto. j|| 6111 ST. CLAIR AVE. 11| 1 Telefone: Randolph 3030. 'iiipiiimiimiiiniiimiinimmnuinnri n Garantiran premog pravi Pocahontas rwk«.75 Shoveled Lump or Esrsr .......... 9.25 Forked Nllt .............................. 8.50 Shoveled Nut .......................... 7.75 Domestic Mine Run ................ 7.25 Royal Biue Diamond Lump .... 9.50 Bonny Blue Diamond Lump .... 9.00 Dorothy and Jumbo Lump ...... 8.50 Crystal Lump ............................ 7.25 Ebony Lump ........................... 6.25 Jcddo Leliieh Hard Coal ...... 15.50 Domestic Size Coke .................... 9.50 Govori se slovensko. QU1NCY E. 105th JARD, tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th JARD, tel. Randolph 0280 THE YATES COAL CO. 303 ROCKF.FEI.t ER BLDG. Main 7878 tir Od L do 15. januarja Vsem vlagateljem, ki vložijo na našo Hranilnico denar med prvim in petnajstim januarjem, bomo kot druga leta prišteli obresti od I. januarja dalje. OBRESTI PO Z5he ilTERNATIONAL SAVINGS & LOAN COMPANY Slovenska Hranilnica 6235 St. Clair Ave. Podružnica: 819 E. 185. St. Cleveland Sprejemamo vloge po pošti. Nad dva milijona dolarjev premoženja. 5% obresti je več kot 4% ^----P smrt. Čiščenje je neizprosno in trajno. Od dne 1. januarja 1926 do 1. julija 1927 so izključili 80.000 oseb, kakor navaja Trocki, od tega 50 odstotkov delavcev. In kaj je zunanji znak gos-podujočega razreda v današnji Rusiji? Aktovka! Nikjer na svetu nisem videl toliko ljudi z aktovko kakor v Sovjetski Rusiji. A zanimivo je, da je med njimi videti tako malo Judov, pač pa. mnogo Georgijcev in Armencev. Vsekakor more postati aktovka po samotnih krajih na deželi, kjer sovražijo davčne ekseku-torje, nevarna. CELJANKA MED LJUDO-ŽRCI. Na Dunaju je te dni predavala o svojih doživljajih med ljudožrci južnomorskih otočij gospa Alma A. Karlin, po rodu Celjanka (nemškega po--kolenja.) Gospa Karlin, ki je telesno izredno šibka, je prepotovala ves Dalnji vzhod in se potem dve leti mudila na Bismarkovih in Salomonovih otokih, Novi Kaledoniji in ostalih južnomorskih otočjih, kjer žive še ljudožrska plemena. To so Polinezijci, Mela-nezijci in Papuanci. Polinezijci so še vsi ljudožrci. Človeško pečenko pripravljajo navadno na tale način: V tleh izkopljejo primerno dolgo jamo, vanjo polože razbeljeno kamenje in listje, na to pa človeško žrtev, ki jo potem pokrijejo z razbeljenim kamenjem in listjem. Čez 12 ur je pečenka mehka ter jo razre-žejo. Jesti pa smejo človeško meso samo moški; "koline" pošljejo tudi sosednim poglavarjem. Zanimivo je, da se domačini na Fidžijskih otokih ne pritaknejo mesa z rokami, marveč jedo z lesenimi vilicami. — Na Novi Kaledoniji se zelo širi gobavost. Čim opazijo na kom prve znake bolezni — rdeče pege med prsti — ga šiloma odpeljejo na otok gobavcev in je zanj izgubljena vsaka nada, da bi še kdaj videl svojce. Nesrečnike, ki bi hoteli pobegniti s >lavanjem, vračajo stražniki z dolgimi drogovi kakor strupeno žival. Na Novi Kaledoniji je tudi francoska državna ječa, kjer je mogoče videti poglavarje, ki so ob uporih morili bele in jim dali iztrgati drobovje. Podnebje je na teh otokih skrajno nezdravo, malarija in smrtonosna črnose-čna mrzlica neusmiljeno pustošita. Vsaka najmanjša ranica se ljudem ognoji in jc mnogim videti kosti. Na otoku Malaiti (Salomonovo otočje) rabijo kot denar še školjke. Zelo blagodejno je delovanje belih misijonov. Promet med otoki je nereden in je le slučajno kdaj dobiti par-nik. Gospa Karlinova je morala najeti priprost čoln, ki jih imajo domačini. Domačini so tudi veslali in pristali so z njo na mestu, kjer se običajno vrše ljudožrske pojedine. Že so hoteli zgrabiti šibko belo žrtev; a gospa Karlinova se je rešila s tem, da je divjakom vrgla popra v oči in pobegnila. Na vsem potovanju se je gospa Karlinova preživljala s pisateljevanjem. RAZNE° VESTI. Kitajski narod ustanovitelju svoje bodočnosti. Kitajski narod gradi možu, ki je organiziral narodno resolucijo in največ pripomogel, da je stresel s sebe jarem stare mandžurske dinastije — dr. Sunyatsenu — orjaški nagrobni spomenik. Sunyatsen je umrl meseca marca 1924 v Pcipingu, kjer je tudi njegov začasni grob. Njegovo trajno počivališče pa so izbrali Kitajci no svojem starem narodnem običaju na težko pristop-| nem kraju: na z gozdom obra- wui LlTTlE fKftM You SEEfft "Vo HA\iE A great ?i?o5i.Erft oN YOUR amnio---- YEH--I HRVE— I CftMT PlGCJRH OUT Hoio OLD IRnft/ DOG GONE ' ' ORN'T ■FIGURE that OUT- ''""'M in ,;n\ \|j DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 1929 17. — St. Clair Athletic Club, ples v spod. dvorani S. N. D. 19. — Skupna društva J. S. K. J., ples v S. N. D. 20. nedelja—dr. Združene Slovenke št. 23 SDZ, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 20. — Slovenski Sokol, telovadba in ples v S. N. D. 20. — Oltarno društvo, banket v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. 26. sobota—Dr. Modern Crusaders, št. 45 S. D. Z. plesna veselica v S. D. Domu na Waterloo Rd. To bo ples prve obletnice ustanovitve društva. 26. — Paramount Club, ples v auditoriju S. N. D. 26. — Dr. Borštnarjev C. O. F. 1640, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. 27. — Dr. Ivan Cankar, — Predstava v S. N. D. 27. — Dr. Loyaleties št. 590 SNPJ, velika prireditev z obzirnim programom v obeh dvoranah, popoldne in zvečer v Slov. Domu na Holmes ave. FEBRUAR 2. — Dr. Comrades, št. 566 SNPJ, ples v auditoriju SND. 2. Dr. Clevelandski Slovenci št. 9 SDZ., ples v spod. dvorani SND. 3. — Lunder Adamič, privatna zabava za člane; dvorane št. 1 in 2., SND. 3. — Dram. društvo Triglav Predstava v SND. 3. — Dram. dr. Lilija, predstava v spod. dvorani Slov. ^oma na Holmes avet 7. — Dr. George Washington št. 180 JSKJ., ples v S. N. Domu. 9. — Dr. Srca Jezusa, ples v obeh dvoranah SND. 9. — Slov. Ženska Zveza, v'eselica v zgor. dvorani Slov. ■Doma na Holmes ave. 10. ~ Združena društva fare sv. Vida, ples v obeh dvoranah SND. 10. — Dram. odsek Adria, Predstava v spod. dvorani Sl°v. Doma na Holmes ave. 10. — Društvo Krka, predla za Slov. Nar. Dom v ^ewburgu. J2. Pustni torek — Klub Ul'Uštev SND. maškeradna ve-Selica v obeh dvoranah SND. H — Martha Washington, 5; 38 SDZ., ples v auditoriju SND 6. — Slov. Zadružna Zveza, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. MAJ 5. —• Slov. Ženska Zveza razvitje zastave v spod. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. AVGUST 25. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. WW' Hott comE the befuddled condition -ČMD NOU3- SHE SAYS' SME'STWSNTYFIVE.'] —I rr^'1 ImjfjP' \j > 00&60NE- I : IjjjjL-^ll rCPitf'T P'&URE Jpir /„ that out - ^ mL-when i wAS 6C>rn- mom was TwgNTY SEMEN— RAJ — TODA ZA KOGA? Dekle ki je prosto šole, dobi takoj delo v trgovini. Pokličite Kenmore 2973 (51 Lessons for Violin or Pia'no. Fine Piano Tuning M. Blaskovich 6603 St. Clair Ave. Rand. 8540. _(5) Išče se služba za hišna opravila. Vprašajte na 995 Addison Rd. (5) PRIPOROČILO Rojakom v Warren, Niles, Youngs-town, Girard, Ohio, in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam Mr. Vincent Habich 108 Burton St.. Warren, Ohio, ki ima polno moč pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naše podjet ter ga vsem priporočamo kot poštenega moža. Uprava "Ameriške Domovine." (x) Regularna cena $16.75 in $19.50 Tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu nepo-zabljenemu soprogu Prva slovenska trgovina v Collinwoodu 16. — Vodnikov Venec, ples v sPod. dvorani SND. 17. ___ Dr- Ivan Cankar, predstava v SND. P723- — Slov. Soct. Klub št. JSZ., ples v spod. dvorani ^ND ki je umrl 16. decembra 1928 v hiši žalosti 704 E. 162nd St. Umrl je v svoji najlepši starosti 45 let. Pokopan je bil 18. decembra na Calvary pokopališču. Rojen je bil v vasi Mašire, fara št. Peter pri Gorici. V Ameriki zapušča Rozi Velikac, soprogo, ter Albert Velikac, brata, v stari domovini pa zapušča tri brate. Bil je spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče. 725 E. 152nd St Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem tistim, kateri so poslali vence mojemu pokojnemu možu, in sicer družini Albert Velikac, družina Johan Jalovec, družina Frank Pacek, družini Jožef Kovač, družini Jože Vintar. Matijetu Žulič, Mr .in Mrs. Frank Jurečič, družini Alois Jurečič, Mr. Frank Hrvatu. Zahvaljujem sc tudi vsem prijateljem za krasni ve'nec iz domače vasi, in ravno tako se zahvaljujem tistim prijateljem, kateri so poslali drugi venec izven domače vasi. Zahvaljujem se društvu Slovenec, št. 1 SDZ. za krasni venec, katerega so poslali mojemu pokoj-icmu soprogu; ravno tako se zahvaljujem prijateljem mojega pokojnega soproga, kateri delajo v Electric Illuminating Co. za njih krasni venec. 24. — Dram. dr. Abraševič predstava v SND. MARC ,3- — Obhajanje petletnice otvoritvc SND. v 9- — Dr. France Prešern, St- 17 SDZ., ples v SND. s 10. —Dr "Orel" predstava VSND. 16- — Clevelandska ,Fede-aci.ia SNPJ. ples v spodnji v°i'ani SND. 17- — Blaue Donau, koncert auditoriju SND. 23. — Napredne Slovenke, J- *3Y SNPJ., ples Jožetov, ePetov in Pepc v spod. dvojni SND. , 24- — Ivan Cankar, predla v SND. ■ — Društvo Krka, pred-' vaša postelja, kakor vaša si- nočnja večerja, ki mi je privabila spanje, kakor vaš sprejem, ko ste me zopet videli. Toda kaj gledate tja tako pazno? Kaj ste morda začeli ljubiti tulipane? — Dragi prijatelj, zaradi tega se ne bi smeli norčevati iz mene. Na deželi se ukus zelo izpremeni, in človek začne slednjič ljubiti vse te lepe stvari, ki jim da Bog rasti iz tal in jih ljudje po mesth zelo prezirajo. Gledal sem pomilovalno te cvetke, ki sem jih bil zasadil tu sem in ki so bile to jutro pomečkane. Ti vrtnarji so res najnerodnejši ljudje na svetu. Ko so peljali konja z vodnjaka, so ga men-dapustili, da je šel čez ograjo. 'Artagnan bi se bil skoro nasmehnil. — A! je vskliknil, res? In odvedel je prijatelja skozi drevored, kjer je bilo še dosti drugih pomečkanih cvetlic. — Glejte jih tu, zdi se mi, da so tudi pomečkane, Athos, je rekel malomarno. — Da, res; in čisto sveže stopinje! — Čisto sveže! je ponovi! d'Artagnan. — Kdo je neki odšel tod jutro? se vpraša Athos vznemirjen. Morda se je iztrgal kak konj iz hleva? — To ni verjetno, odvrne d'Artagnan, zakaj stopinje so pravilne in odmerjene. — Kje je Raoul? vsklikne sedaj Athos, in kako je to, da ga nisem še zapazil? — Pst! pravi d'Artagnan ter položi smehljaje prst na usta. — Kaj pa je? vpraša Athos. D'Artagnan mu je povedal, kaj je bil videl, ter opazoval med tem Athosov obraz. — Ah! sedaj mi je vse jasno, pravi Athos ter na lahko skomigne z ramami: ubogi dečko je šel v Blois. — Po kaj vendar? — E, moj Bog! da izve, kako je z malo La Valliere. Saj veste, s tisto deklico, ki si je zvila sinoči nogo? — Mislite? pravi d'Artagnan neverjetno. — Ne msilim samo, temveč vem za gotovo, odvrne Athos. Kaj niste zapazili, da je Raoul zaljubljen? — Bežite no! V koga? V to sedemletno dekletce? —Dragi moj, v Raoulovi starosti je srce tako polno, da se mora razliti na neko stvar, bodisi že sanje ali pa resničnost. No, njegova ljubezen je vsakega pol, pol sanj, pol resnice. — Šaliti se hočete! Kaj! To le malo dekletce! — Kaj je niste pogledali? Lepše stvarce si ne morete misliti na svetu: srebrno svetli lasje, modre oči, že samovoljne in hkrati hrepeneče. — Toda kaj pravite k tej ljubezni? — Jaz ne pravim nič, sme-jam se ter se norčujem iz Raoula; toda te prve srčne po- ! trebe, ti prvi izlivi meianholi-| čne ljubezni pri mladih ljudeh I so tako sladki in objednem tako grenki, da so na pi vi po-glecf podobni resnični ljubezni. Jaz se spominjam, da sem se v Raoulovi starosti zaljubil v grški kip, ki ga je bil podaril dobri kralj Henrik IV. mojemu očetu, in mislil sem, da moram znoreti bolečin, ko so mi rekli, da je to, kar se pripoveduje o Pygma-lionu, samo bajka. — To pride od brezdelja. Raoulu dajate premalo opravila, potem pa si ga skuša poiskati sam. — Da, samo to je. In mislil sem že na to, da ga pošljem od tod. — In dobro bi storili. — Gotovo; toda to bi se reklo, streti njegovo srce, in trpel bo ravno tako kot da bi bila to resnična ljubezen. Že pred tremi ali štirimi leti je začel ščititi in občudovati ta mali ideal, in nekega dne ga bo oboževal, če ostane tu. Ta otroka sanjarita skupaj cele dneve ter govorita o tisoč resnih stvareh, kot resnična zaljubljenca, stara dvajset let. Kratko, stariši male La Valliere so to dolgo gledali smeh-laje, sedaj pa se mi zdi, da so začeli krčiti obrvi. — Otročarija! Toda Raoul je potreben razvedrila; odstranite ga hitro od tu, ali pa nikdar ne naredite iz njega moža, rečem vam. — Najbrže ga pošljem v Pariz, pravi Athos. — Ah! odvrne d'Artagnan. In zdelo se mu je, da je sedaj prišel trenutek napada. — Če vas je volja, pravi, naredimo tega mladeniča lahko srečnega. — Ah! vsklikne sedaj Athos. — Vprašati vas hočem celo za svet v neki stvari, ki mi je prišla na um. — Torej vprašajte! — Kaj mislite, je li že prišel čas, da stopimo zopet v službo? — Toda kaj vi niste vedno v službi, d'Artagnan? — Seveda, v aktivni službi. Toda kaj nima nekdanje življenje ničesar, kar bi vas mikalo, in bi li ne hoteli v moji in najinega prijatelja Portho-sa družbi začeti na novo življenja naše mladosti, ko bi vam prineslo to gotov dobiček? — Stavite mi torej ta predlog? vpraša Athos. — Da, jasen in odkrit predlog. — Da stopim zopet v vojno? — Da. — Za čigavo stvar in proti komu? vpraša hipoma Athos ter upre svoj tako čist in tako dobrohoten pogled v Gaskon- ca. — Ah! vraga! vi ste nestrpni! — In pred vsem jasen. Čuj-te me dobro, d'Artagnan. Samo jedna oseba je, ali bolje samo jedna stvar, kateri se more posvetiti mož, kakršen sem jaz: to je stvar kraljeva. — To ravno hočem tudi jaz, pravi mušketir. — Da, toda razumejva se, nadaljuje Athos resno: če razumete pod kraljevimi interesi Mazarinove, potem se ne moreva več strinjati. — Ne morem ravno naravnost trditi, pravi Gaskonec v zadregi. — Glejte, d'Artagnan, pravi Athos, ne govoriva dalje. Vaše obotavljanje vaša negotovost mi pravi, od koga prihajate. Res je, tega si človek ne upa priznati glasno; in kadar išče pomagačev za svojo stvar, ima pobešeno uho in zmeden glas. — Ah, dragi Athos! pravi d'Artagnan. — E, ve^te pač, nadaljuje Athos, da ne govorim o vas, ki ste bi?- r vseh hrabrih in drznih govorim le o tem m( podlem, spletkarskem Italijanu, o tem lopovu, ki hoče, ovenčati svojo glavo s krono,1 ki jo je ukral izpod blazine, o ' tem fakinu, ki imenuje svojo [ stranko stranko kraljevo ter, se drzne metati v ječo pleme-nite prince, ker se jih ne upa • usmrtiti, kakor je delal naš' kardinal, veliki kardinal; ode-, ruh je, ki tehta svoje zlatni- j ke, in varuje, kar si je prigo-; ufal, ker se vkljub svojemu, sleparjenju boji, da ne bi na-j slednjega dne izgubil igre;! norec je naposled, ki muči kraljico, kakor se zatrjuje, sicer pa, naj sama gleda! In v treh mesecih nam nakoplje na glavo državljansko vojsko, samo da si ohrani svoje dohodke. To je gospod, ki mi ga predlagate, d'Artagnan?. Hvala lepa! — Bolj ste živahni nego' nekoč, Bog mi odpusti, pravi d'Artagnan, ni leta so še razvnela vašo kri, namesto da bi jo ohladila. Kdo vam pa pravi, da je to moj gospod in da vam ga hočem vriniti! "Vraga," si je mislil Gaskonec sam pri sebi, "rte izdajaj-mo svojih skrivnosti človeku, ki je tako slabo razpoložen." . — Toda, dragi prijatelj, nadaljuje Athos, kaj naj pa potem pomeni vaš predlog? — E, moj Bog! nič ni bolj jednostavnega: Vi živite na svojem posestvu, in videti je, da ste srečen v svoji zlati omejenosti. Porthos ima morda petdeset ali šestdeset tisoč lir dohodkov; Aramis ima vedno petnajst vojvodinj, k\ se trgajo za prelata kot so se trgale nekdaj za mušketirja; od sreče razvajeno dete je! Toda jaz, kaj delam jaz na tem svetu? Že dvajset let nosim svoj oklep in vojaško usnje, oklepam se te neznnt ne službe, ne da bi se ganil niti naprej niti nazaj, ne da bi i živel. Mrtev sem, z jedno be- J sedo! No, in kadar s« mi obe- — ta, da si bom tudi jaz malo pomagal, tedaj mi pravite vsi: Fakin je! tepec je, lopov! slab gospod! Vraga! saj se strinjam z vami, toda najdite mi boljšega ali mi pa preskr-bite kako rento. — Athos je pomislil tri sekunde, in v teku teh treh sekund je razumel d'Artagnanovo zvijačo; ta se je bil v začetku preveč pokazal, in sedaj j3 skušal prikriti svojo igro. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA lira, m lr- NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega 'n tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da ic ncn»'la smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu očetu JOHN ANDOLSEK Ki je za večno zatisnil svoje trudne oči dne 1. jan. in jc bil dne 3. jan. pokopan na Kalvarija pokopališču. NaJa dolžnost je, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem našim pr»jate'.iem, sorodnikom in znancem, ki so se spomnili za časa bole«nl našega očeta in ki so t?a prišli pokropit na mrtvaškem odru ter s« spremili njegovo truplo v cerkev in na pokopališče. Prav '"krena hvala Rev. Ponikvarju za vse cerkvene obrede in spremstvo na pokopališče ter za obiske na domu, lepa hva la Fr /akrajsek pogrebnemu zavodu za lepo izpeljani pogreb ter društvu Slovenija za pogrebnike. Prav iskreno se zahvaljujemo onim, ki so darovali avtomobile in družini Janezič iz Collinwooda, John Rupertu in Frank Nosse Nadalje iskrena hvala darovalcem vencev, in sicer Louis Andol-sek, Paranlis' . •;{•• družini Jos. Skully, Jos. Skully ml., družini \nt'on Skully iz 72. ceste, Mr. in Mrs. Jim Skull}, družina Anton IinSca dr»z,?a Kalister, dr. Antončič. družina Jos. Modic, Martin, A1*'01™ tc Jn K» počivaj v miru po prestanem ze-meUskem trpljenju. Naj Ti bo rahla ameriška zemlja. Žalujoči ostali: JOHN, MARY. JOSEPH, ANTHONY in LOUIS, sinovi in hči. Globoka žalost tare naša srca, ko naznanjamo sorodnikom in drugim, da je poklical Bog k sebi našo preljubo soprogo oziroma mater Terezija Vidmar p. d. Bažkena mati, ki je po sedemdnevni mučni bolezni zaspala v (iospodu, previdena z vsemi sv. zakramenti dne 30. decembra, stara 69 let. Pokojna je bila doma iz fare Zagradec, vas Gabrovk, odkoder je dospela v Ameriko pred 30 leti. Bila je članica dr. sv. Rešnjega Telesa. V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo najprvo Rev. Gnidovcu '.a obiske v bolezni ter za cerkvene obrede. Iskrena hvala Mr. Ivan Zormanu za lepo cerkveno petje. Hvala pogrebniku Mr. Louis L. Ferl'olia za spoštljivo in točno oskrbo vsega pogreba. Nadalje se zahvaljujemo vsem ljudem, ki so čuli pri pokojni in nam tako lajšali težko stanje skozi dni žalosti. Zahvaljujemo se tudi vsem :nim, ki so prišli ranjko kropit in molit za pokoj njene duše. Z globoko hvaležnim srcem izražamo zahvalo za vse sv. maše, za katere so darovali Mr. in Mrs. Godec, Mr. in Mrs. Frank Mulh, družina Jos. Grame in žele, Andrej Blatnik in družina, Miss Mary Omerza, Mr. in Mrs. Frank Smrekar, družina Frank Glavič, društvo sv. Rešnjega Telesa, Math žuštaršič in družina, Mr. in Mrs Frank Kužlnik. Mr. in Mrs. John Mulh, Mr. in Mrs. Mike Mauer, Mrs. John Evans, Mr. in Mrs. Jos. Jerič, Mr. Jos. Mauer, Mr. i-dward McGewen, Mr. Mike Plut in družina Anton Adler. Iskrena zahvala za darovane vence Mr. in Mrs. Jos. Smrekar, Mr. in Mrs. John Rudolf, Mr. Anton Seršen, Mr. Frank Omerza, Vfr.' Frank F. Grame. Iskrena hvala vsem skupaj. Ti pa, nepo- • bi/ sopoga in mati, počivaj v Bogu. Ostaneš nam vedno v spominu, dokler se ne združimo nad zvezdami. Bog Ti podeli več-ai mir in pokoj! žalujoči ostali: FRANK VIDMAR, soprog in štiri omožene hčere: Mrs. TEREZIJA GODEC, Mrs. MARY GRAMC, Mrs. ANNIE SMREKAR in Mrs. SOPHIA MULH. t-vy^j t-vg^J »jg^ t-vgjjiž«^ t^A! tvs^j: vgj.- i-v^J ls^V- ■ v^;: tyy^-: t-v^jj ^»^cvgv J t-v^g^t-V^ \<{r VABILO na PLESNO VESELICO ki jo priredijo SKUPNA DRUŠTVA J.S.K. JEDNOTE V AVDITORIJU SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO V SOBOTO 19. JANUARJA, 1929 Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50 eentov. Godba: Arcadian Melody Pilots. ----- * O O s: a, (A SLOVENSKI SOKOL TELOVADBA in PLES V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA VEČER 20. JAN. 1929. Pričetek ob 7.00 Vstopnina 50 cts. Godba: Arcadian Melody Pilots Izvrstna domača kuhinja Sokolska zabava. *> <> O <> <> o o o A