330
Novice.
—  Cesarjev rojstni dan   se je 18. t. in. slavil tudi na Kranjskem na običajni slavnostni način.
331
—  O sobna vest. Deželnovladni svetnik g. Josip D r a 1 k a je   povodom   njegovega  umirovljenja   dobil   naslov   in   značaj
dvornega svetnika.
v
—  Volilni shodi na Štajerskem. Razni slovenski poslanci prirejajo prav marljivo volilne shode. Dne 15. t. m. je imel posl. Berks volilni shod v Žalcu, pogl. dr. Gre goreč pa je sklical volilne shode na dan 5. septembra v Oornjo Radgono, na dan 8 septembra v Cirkulane v Halozah, na dan  12.  septembra pa na Slatino.
—  Najvišja zahvala. Presvetli cesar je družbi sv. Cirila in Metoda za izraz udanosti povodom občnega zbora v Skofji Loki dal sporočiti svojo najvišjo zahvalo.
—  Nasvetovan in odklonjen napis. Tržaško namest-ništvo je nasvetovalo trgovinskemu ministerstvu. naj se napravi na novi pošti v Rojanu napis v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, in naj se omisli jednak pečat, ministerstvo pa je odredilo naj  bo vse le laško in nemško.
—  Svoji k svojim. To načelo dobiva čedalje več privržencev, zjasti ondu, koder so naši nasprotniki nasilni in nestrpni, na Štajerskem in Primorskem. Dogodbe povodom celjskih slavuostij so mnogim odprle oči in spozna1! so da je jedina naša rešitev, ako gospodarski podkopljemo svoje nasprotnike, ako brezobzirno uveljavimo načelo :   svoji k svojim !
Koroški Nemci sklepajo proti slovenskemu državnemu poslancu Einspielerju širokoustne resolucije Drž posl. Tsehernigg je v Črni pri Osojah govoričil o položaju, pri tem pa fanatično mahal po koroški katoliški nemški stranki in avstrijskih klerikalcih, ki so baje jedini krivi, da je Badeni izdal češke naredbe, in ki so jedini vzrok, da je Badeni sploh dobil kako večino. Iz »polnega prepričanja" se je Tschernigg kot nemški kmetovalec pridružil obstrukciji, „kajti sedaj se gre za to, ali obrani nemški narod svoje samostojno stališče" ali pa ga bodo združeni SlovaDi „zadušili" Zato so sklenili duhoviti volilci še duhovitejšega „kmeta" Tschernigga resolucijo, s katero izražajo svojo „ogorčenost" na i koroškimi „ klerikalci", ki so „vsled prigovarjanja knezoškofa volili slovenskega strankarja Einspielerja, 1~; je zvezan s kranjskimi agitatorji ter zanaša narodni prepir tudi na Koroško. Enspieler sploh kar nič ne pozna potreb kmeta, in zato ni vreden zastopnik svojih vililcev". Prijavili smo to Tscherniggovo blebetanje, da pokažemo, kako daleč je že zabredel nemški narod na Koroškem. Slovencev bi bilo sram poslušati take ^modrosti" — no nemški volilci so pač vedno  vredni svojega poslanca!
—  Zlato mašo je te dni v Postojini ondotni župnik in dekan gospod kanonik Hofstetter.   Na mnogaja ljeta!
—   Družbi   sv.   Cirila  in   Metoda v LJubljani so
poslali: Slavno uredništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani zbirko 594 gld. 86 kr. — č. g. Av. Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradcu, 5 gld. kot. prispevek za mesec avgust. — Ormoška ženska podružnica 17 gld. 68 kr — Podružnica v Mokronogu po g. J. Rohrmanu 17 gld. udnine, 4 gld 59 kr. iz nabiralnika v gostilni Pleterška in 29 gld. 67 kr. kot čisti donesek veselice, skupaj 49 gld. 26 kr. — Vesela drržba v gostilni  „pri Zoria  v Šmarati po g. Janku Žuri   2 gld   50 kr.
—  Podružnica za Bled in Okolico po g. Jos. Žirovniku v Gorjah 39 gld. 31 kr. Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 5 gld   Vinski bratci v Poljanah nad Loko zložili 3 gld. 55 kr.
—  Slavno „Katol. polit, društvo za radovljiški okraj" 15 gld.
—  Podružnica v Skofji Lnki po gdč. Amaliji Sušnikovi 100 gld. pokroviteljnine. Prijateljska družba ob novi maši g. Jankota Mlakarja na Breznici 6 gld. 50 kr. — Podružnica Žuženberk po č. g. H. Povšetu 35 gld. — Od šempeterske družbe nabral gosp. Turk ml. 5 gld. 50 kr. — Duhovnik 2 gld. — Ženska podružnica v Ajdovščini po svoji tajnici gospej Roži Bajt-ovi 100   gld.   pokroviteljnine. — Podružnica   za   Kotmaro Ves in
okolico 8 gld. in Mohorjani v Bilči Vesi 8 gld. — Slava da-rovatelcem ! Živeli nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—   Boj mej avstrijskimi vojaki. Ko je prišel 25. pešpolk ogerski v Banjsko Bistrico, da se odpočije ondi, predno odrine dalje na vaje, začeli so vojak' 16 honvedskega bataljona iz vojašnice streljati s krogijami. Častniki so na to ukazali streljati na vojašnico in Honvedi so se umaknuH. Iz tega škandaloznega slučaja je razvidno, kolik naroden fanatizem vlada celo mej ogerskemi vojaki. Vojaki 25. pešpolka so večinoma sinovi zatirane Sedmograške, Rumnni. Ogri so hoteli vso afero prikriti, a rumunski vojaki so obvestili „Tribuoo" ki je na to po zaslugi ožigosala madjarske divjake.
—    Imenovanje. Notar v Velikih Lašičah gospod Janko Globočnik je imenovan notarjem v Metliki.
—    Odlikovanje. Županu v Lokvi in dež. poslancu goriškemu g. Antonu Muha je cesar podelil zlati zaslužni križec s krono.
—  Nesreče. V jami „Begunjšica", spodajoči k tovarni na Savi, je bil delavec Fraac Avsenek iz PoliČaa zasut. Didgi delavci so ga pravočastno rešili Avsenek je bil hudo poškodovan. — V Tomišlju je 5 letni Anton Kocin igral se z žve-plenkami, in zametil ogenj, kateri je upepelil več poslopij. Skoda znaša 5000 gld — Blizu Čateža je utonil v Sevi i 9 letni Martin Jalovec iz Cirnika. —- V Beli cerkvi na Dolenjskem se je utrgal oblak in napravil ogromno školo. — V Trž;cu je pri igranji z drugimi otroci utonila 6 letna Marija Sarabon. — V Gornji Ravai pri Cerknem je velikanski požar upepe ;l skoro vso vas. — Na Zlobinu, kake tri ure od Reke, je treščilo ravno mej mašo v cerkev. Strela je vrgla mašnika z jedne strani oltarja na drugo, nekega moža je ubila, več drugih oseb pa nevarno ranila, — Utonila sta v Trzinu 9 letni Janez in 12 letna Marija Virh, otroka udove-posestiice iz Voimata, katera sta prišla k svoji teti Mariji Kmetic v Trzin na počitnice. Deček šel se je kopat a zašel je v dva metra globok tolmun v potoku Pešata. Sestra je skočila za njim povse oblečena a ni ga mogla rešiti, ampak je ž njim vred utonila.
—   Tatvina. V noči 10. t. m. ulomil je uzmovič v klet orožaiške postaje v Kranjski gori ter odnesel 32 gld. 50 kr. v gotovini, tri steklenice malinovca, dve steklenici bez-govca, lonec s 45 jajci in več litrov vina vse v skupni vrednosti 55 gld   Tat je že pod ključem.
—  Istrski dež. zbor. Razni listi poročajo, da se istrski dež. zbor ne skliče več v Poreč, ampak v Pulj. „Naša Sloga" pravi, da je neizogibno potrebno, de se podržavi puljska policija, češ, da bi sicer slovanski poslanci bili v Pulju v še večji nevarnosti za svoje življenje, kakor so bili v Poreču.
—  Umrl je v Borovnici v sredo ponoči ondotni posestnik Lovro Ver bič po d. Figar, obče spoštovan in jako naroden mož. v visoki starosti 87 let V svoji oporoki je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 200 gld., Narodnemu domu v Ljubljani pa  100 gld.
—  Nemški Schulverein je dobil v zidnjih letih iz Nemčije poldrugi milijon goldinarjev za ponemčevanje slovanskih otrok
—   Nova narodna trgovina. Znana narodnjaka gg. Kavčič & Lilleg otvorila sta te dni v Ljubljani v Prešernovih ulicah trgovino s špecerijskim blagom in z delikatesimi, Priporočamo ju prav toplo!
—  Spominska plošča Koseškemu.   V Moravčah se delajo priprave za dostojno praznovanje stoletnice rojstva pesnika Ivana Vesela-Koseskega.   „Pisateljsko   društvo"  vzida   pri   tej priliki v rojstni dom Koseškega spominsko ploščo.
332
—   Odličen gost. V Ljubljani mudi se in ostane nekoliko dnij dr. Evgenij Vjačeslavovič Petuhov, redni profesor carskega vseučilišča v Juijevu Grospod Petuhov. ki je jako simpatična osoba, odbral si je za nalogo, prepotovati vse slovanske dežele in s posebnim delom seznaniti potem rusko občinsko z razmerami slovanskih narodov. Iz Ljubljane odpotuje v Trst, potem preko Eeke m Dalmacije v črnogoro in od tod v Srbijo in Bulgarijo.
—    Trgovsko pevsko društvo se snuje v Ljubljani, seveda na narodni podlagi. Naj bi se ga krepko oklenili slovenski trgovski pomočniki.
—   Novo društvo. Na Brdu pri Lukovici ustanovilo se je novo pevsko društvo „Zarjau. Društvu je pristopilo že 70 podpornih in 28 izvršujočih članov.
—   V smrt. Na Reki je skočila 271etua žena poslovodje Erbestija s svojim otrokom s četrtega nadstropja na tlakovano dvorišče. Oba sta se ubila. Vzrok samomora je atavistična blaznost. Njen oče in njena sestra sta tudi zblaznela in se tudi usmrtila Samomorsko manijo imajo torej ti ljudje v krvi.
—  Potres. Zadnji teden so se na raznih krajih naše domovine, na Notranjskem in na Dolenjskem, primerili mali potresi. Sunti so bili povsod rahli in niso prouzročili niti strahu niti škode. Značilno in zanimivo je, da se vsi sunk^ imeli smer od jugozapada proti severo-vzhodu.
—   Klin s klinom. Okrajni šolski svet za goriško okolico se sklerU odpraviti pred 6 leti ustanovljeno laško šolo v Podgorii, ker goriški Lahi tudi ne privoščijo Slovencem slovenske šole. Prav tako! Klin s klinom.
—  Legitimacija nezakonskih otrok. Ministerstvo je ukazalo, da se mora legitimacija mladoletnih nezakonskih otrok naznaniti varuškemu oblastvu. To naznanilo mora zvršiti voditelj matrik sam, ali pa, ako se je legitimacija izvršila potem politične oblasti, je slednja dolžna obvestilo izvršiti.
—  Telefon ji je dobil moža. Bogat vdovec v. Lillu je vprašal telefonično svojega piijatelja v Parizu, ali pozna kako dekle, ki bi bilo pridno, pošteno in lepo, Če tudi siromašno. Oženil bi se rad; a Časa niti spretnosti nima, da bi si sam poiskal novo ženo. Prijatelj mu naj torej v Parizu poišče kako pripravno dekle, pa naj mu pošlje fotografijo in životopis. Ni minula še ura po tem, odkar je bogati, a nikakor ne stari vdovec teleionoval to svojo željo v Pariz, ko je že dobil fotografijo in životopis mlade in lepe — telefonistinje, fc< je, kot uradnica, zvezala Lile-Pariz Uradnica je s tem prekršila svojo uredno tajnost, a vdovcu je dekle ugajalo — vzel jo je Vdovec pa je ravnatelj telefonske controle v Lillu !
—   Dinamitni napad V Veliki Kaniži dogodil se je minoli petek atentat, ki je provzročil silen strah med ljudstvom. Pred tamošnjo katoliško cerkvijo in pred mestno hišo razpočiJi ste se dve dmamitni bombi, k sicer nista naredili mnogo škode, pač pa, kakor rečeno, provzročili mnogo strahu med ljudstvom Po vzrokih temu atentata pač ni treba iskati daleč, ako se pomis1*, da so na Ogerskem nastale čudne razmere mej cerkvenimi in komunalnimi oblastmi.
Redka prirodna prikazen. V Sikirevcih na Hrvatskem in tudi v Dolni Tuzli v Bosni so videli 1. t. m. na jasnem nebu in pri belem dnevu (ob 10. dopoludnej h krati žareti veliko žarečo krogljo, ki je letela proti jugu. H krati je kroglja razpočila silnim gromom in ne daleč od Tuzle padlo je na zemtjo nebrojno kamenja. Ljudstvo je klicalo „Pukao je Bočji top !"   —  v resnici pa je bil velikanski meteor.
Uredba plače delavcev. Mestni svet v Antverpnu na Nizozemskem je vzprejel določbo, s katero se mestnim delavcem določa najmanjša ali minimalna plača. Po tej določbi dobivajo:
mehaniki, kotlarji po 40 centimov, t. j. skoro 20 kr. avstr. vel), na 1 uro; kamnoseki, mizarji, zidarji, tesarji po 37 centimov. Za nočno in nedeljsko delo se plača jedna tretjina določene plače več. Nočni čas so šteje od 9. zvečer do 4. ure zjutraj.
—   Izpred porotnega sodišča v Rovinju. Naši či-tatelji se morda še spominjajo, da so se v upravi občine Mo-tovun konstatirale velike nepravilnosti. Koncem minolega meseca vršila se je pred poroto v Eovinju razprava zoper bivšega blagajnika L. Corazza radi proneverenja občinskega denarja Obtožnica se je glasila, da si je obtoženi prisvojil 4669 gld. občinskega denarja. — Porotniki so spoznali obtoženca — nekrivim (!!), ker da je bil nemaren in len. K tej razsodbi porotnega sodižča v Eovinju opaža „Naša Slogatt : „To je v kratki dobi že druga porotna razprava, na kateri je bil obtoženec obdolžen proneverjenja, pa vendar spoznan nekrivim. Mi v resnici ne vemo, kdo je je postopal na lahko roko na teh obtožbah in razpravah, aH državno pravništvo, ali porotniki ?
—   Kdo je izumil dežnik ? Dežnik, to koristno stvar, so izumili v Kini V Evropi niso poznali dežnike do sredine minolega veka. Prvi ga je prinesel v Evropo engležki potnik John Hanway Prinesel ga je v London, kjer pa so se ljudje-toli norčevali iz njega, da je mogel z dežnikom le pod zaščito policije na ulico. Ljudje so ga zmerjali norcem ter so mo žvižgali. Jako so se upirali dežniku tudi v Parizu, in tudi v drugih mestih. In vendar je zaničevani dežnik premagal vse predsodke in danes ga ima že vsak hribovski kmet.
—   Potres so čutili dne 11. avgusta v Bosni, in sicer v Samcu, v Brodu, v Derventu, v Tešaaju, v Zajcih in na Krupi.
—   Iz papirja izdelujejo zdaj v Ameriki tudi že tele-grafične droge, čase in steklenice. Papir je lažji, trpežnejši in cenejši od lesa.
—   50 let v ječi. Požigalec in tolovaj Josip Hell iz Jičina na Češkem, ki je sedaj v Pankraški kaznilnici, je preživel 50 let v ječi. L 1832. je bil radi požiga prvič zaprt; potem pa se je radi ropanja, kraje in drugih zlodejstev vedno viačal v ječo, tako da je prebil tekom 65 let samo 15 let v svobodi. Sedaj je 85 let star; še 7 let mora sedeti. Ko bo star 92 let ga izpuste.
—   Peš v Afriko holi že nekaj tednov iz Pariza Evgenij Zimmermann, ki se je te dni oglasil v Zagrebu. Pot ga vodi sedaj preko Dalmacije na Turško in Grško od ondot pa v Egipt. Zimmermann hodi po 13 do 15 ur na dan in prehodi do 80 kilometrov na dan Mej hojo pije samo mleko, šele zvečer si privošči večerjo.
—   Bogata samomorilka. Predvčerajšnem je dobila dunajska policija nefrankovano pismo, v katerem je bilo potrdilo o deponiranju svote 41.815 goldinarjev in prepis-oporoke s podpisom Adela Melher. Izkazalo se je, da je Adela Melher skočila v Dunav, v katerem je utonila. Svoje premoženje je zapustila dunajski občini. Adela Melher je bila znana skopuhinja in vsled tega se sodi, da je v blaznosti izvršila samomor
Žensko delo na Nemškem. Ženski spol se vedno bolj odtujuje svojemu pravemu namenu. Kruto gospodstvo kapitalizma ga ne sili samo k lahkemu delu, marveč tudi težkemu delu se mora privaditi, ako hoče zmagovati v boju za obstanek. Tako delajo že ženske pri kovinskem obrtu na Nemškem. Leta 1895 je bilo pri tem obrtu izmej 873.180 delavcev 38,743 žen in deklet. S pločarskim delo se je pečalo 4673 žensk. Pri izdelovanju svetilk in dratenine je skoro četrtina delavcev žensk. Celo z navadnim kovaškim delom se preživi 374 žnesk.
—   Posnemanja vredno. V občini Bridka v Buko-vini vzelo je 40 kmetov vse gostilne v zakup. Spravili so s tem ob zaslužek Žide, katerih je tam ko listja in trave. Židje so sklenili, da se izselijo v Kanado.
—   Grozna eksplozija se je primerila v Ruščuku v tovarni za smodnik. Pri delu je bilo 320 oseb, mož, žena in otrok. Pečali so se s tem, da so stare patrone odpirali in smodnik ven tresli. Patron je bilo nakopičenih več milijonov. Popoldne ob 3 uri se po neprevidnosti uname nekemu dečku patron v roki in bliskoma se je širil ogenj po smodniku in je ležal po mizah Delavci so brž spoznali nevarnost, ki hoteli vteči pa le 20 jih je moglo uiti Ogenj je hitro zasegel ie izgotovljene patrone in grozovit pok je stresel zemljo in mesto   130 oseb je bilo takoj mrtvih,  170 pa hudo ranjenih
—   Z zamorcem pobegnila. V mestu Sinecno na 'češkem se je kazal več dnij atlet in magik Jirauch S seboj je imel zamorca, starega 29 let, krepkega in lepo raslega. V Nemčiji je bil zamorec krščen in dali so mu ime Fran Butterbrod. S tem zamorcem je začela ljubimkati atletova iena in je naposled i njim zbežala. S seboj sta ponesla tudi ves atletov denar, kar moža menda še najbolj jezi.
—   Grozen strah v restavraciji. Iz Pariza se poroča ta-le zanimiva dogodbica: Postaren, nekoliko strahopeten starček sedi kakor druge dni ob svoji navadni mizi v restavraciji. Tudi danes si je naročil svojo najljubšo jed, domačega zajčka Ravno se pripravlja da bi ga razkosal. Tu zagleda v časopisu sledečo novico : »Ukradenih je 40 domačih zajcev, katerim so bili vcepljeni bakcili, ki povzročajo kugo, kolero in druge nalezljive bolezni. Nevarnost je, da so bili prodani in da se bodo zavžili". Starček postane takoj nemiren, pogleda na svojo pečenko, spomni se, da ima nekoliko slasten ukus in že si domišljuj*, da je pokusil zastrupljeno pečenko. Pokliče gostilničarja: O ikod so ti zajci? Gostilničar prebledi, se izgovarja nerodno in neČe jasno govoriti. Starček začne vpiti, že čuti, da ga napada kuga, kolera itd. Zahteva zdravnika in omedli, vsa restavracija je po konci. Strah prešine vse, ki so jedli isto pečenko, vse kliče po policiji Gostilničar hodi smrtnobled po sobi. Zdaj pride zdravnik in pride tudi policija, katera poizveduje, odkod ima gostilničar zajca. Gostilničar izjavi, da tega pred gosti ne pove, pač pa pelje komisarja v kuhinjo, kjer mu vse razkrije. Policijski komisar se vrne hitro in rahlo nasmehljaje naznani gostom, da niso jedli zajca ampak pečenega mačka. Vsem se odvali kamen od srca. Starček pa stiska gostilničarju hvaležnega srca roko.
Hajduštvo ob Kolpi. Z Vrha pri Vinici se poroča, da se je ob Kolpi od Vinice do Lukovega dola na Hrvaškem pojavilo veliko hajdukov. Ni še dolgo tega, kar so okraji viniško pošto, te dni pa je prišlo ob večernem mraku osem hajdukov h gostilničarju Geriču pri Lukovem dolu, zahtev?M so od njega denarja in mož jim je dal 300 gld V isti noči je bilo ukradenih tudi več prodajalnic onkraj Kolpe. Hi vaška vlada se premalo briga za hajduke, sicer bi jih b^a že zatrla.
333