i
i
“2-1-Snoj” — 2010/5/5 — 14:23 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 2 (1974/1975)
Številka 1
Strani 51–53
Rastislav Snoj:
KOHOUTKOV KOMET
Ključne besede: mladi raziskovalec.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-1-Snoj.pdf
c© 1974 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
RAZISKOVALECMLADI___W
ŠE O RAZisKOVAUlI NADOGI "KOlIOUTKOV KOMET"
v ~adnjih dveh ~anskih števi~kah Preseka smo pisa~i okometu
Kohoutku in objavi~i poroči~o o opazovanjih v Ljub~jani in Sara-
jevu. Kasneje smo dobi~i še poroči~o o opazovanju, ki so ga opra -
vi~i č~ani Astronavtsko raketarskega k~uba V~adimir M. Komarov
iz L'[ub Lj ane in pismo Frančiške Ho l c , učenke osmega razreda os-
novne šo~e Juršinci, ki je tudi s~edi~a kometu.
Poroči~o tajnika Astronavtsko raketarskega dru~tva. tov . Pasta
Snoja je ze~o izčrpno in bo ~ahko marsikomu napotek pri opazova-
nju morebitnih prihodnjih tovrstnih npbesnih pojavov, zato ga ob-
jav~jamo v celoti.
ii a r ij an Iir i b a r-
Komet Kohoutek (1973f) je eden od najbolj opazovanih kometov.
Številni astronomi po vsem svetu so se lahko na njegov prihod za-
res temeljito pripravili, saj je bil odkrit skoraj Il mesecev
pred perihelijem. Sprva so predvidevali, da bo imel komet 28.12.
1973 svetilnost skoraj -10m, kasneje so napovedi zmanjšali na
maksimalno svetilnost -3,6m . Po svojih opazovanj ih sodim, da je
bil komet še šibkejši.
V času, ko je bil komet vzhodno od Sonca, to je viden na ve-
černem nebu, sem dvakrat opazoval pojav. Opazoval sem z dvema
teleskopoma in daljnogledoma in komet večkrat fotografiral na
diafilm. Na vseh posnetkih sem gibanju nebesne sfere sledil sko-
zi teleskop, na katerega je bil pritrjen fotoaparat. Teleskop -
sledilec je bil paralaktično postavljen Vegin 46 mm teleskop z
90-kratno povečavo, fotografiral pa sem s fotoaparatom Beirette
(f 2,9 goriščnica 45 mm). Uporabil sem film Kodak Ektachrome
High Speed . Občutljivost filma je bila 23 DIN, razvit pa je bil
pO postopku E-4 •
•';'"'~~·~~' R az i s k o v a ~ no na loqo Marka Stariča. ki je bi~a ob j au l ij e na ,; 4 . ijte-II
~tii';J\~,,~v i ~ k i I. l.et n-ik a Preseka, Smo nagradiLi s knjigami iz zbirke Siama
."",.'\,:;:':-.':' v vl"ednos'ti 200 din . ' En ako nagrado prejme tudi Rasto Snoj za svoj '"-.r...ir;~" p ri sp e v e k .. '. ' '. ":'~,~~
..~~:t..io::,_....;h. '\. ..... _J~ _'~ ... _ l.""" ...... ..... .:..: _.. o. ~ ~ ....... ~ •• ~.... j & " ' -," • • r<.. :}.- "'~"l
51
l. Položaj Venere in Jupitra
na večernem nebu (posneto
12.1.1974) •
2. Člani ARK. V.M .KOMAROV
med opazovanjem kometa .
l. opazovanje: 12.1.1974. S člani astronavtsko-raketarskega klu-
ba V.M.Komarov sem se odpravil na Krim. V nižinah j~ bila vso
prvo polovico januarja nizka oblačnost in megla . Pri vasi Zgor-
nji Ig smo prišli skozi megleno zaveso in bili smo neprijetno
presenečeni, ker so nebo pokrivali oblaki. Vseeno smo vztrajali.
Po približno pol ure čakanja se je na JV delno zjasnilo'. Opazi-
li smo Venero in Jupitra in ju opazovali skozi 46 mm refraktor
pri 90-kratni povečavi. Položaj obeh planetov sem fotografiral
pri ekspoziciji 30 sekund. Ura je bila približno l1 h 20 m po sr.
evro času. Ob približno 17 h 4Sm smo prvič opazili tudi Kohoutkov
52
komet. Po sliki v daljnogiedu 3x40 je imel približno 12 0 dolg
rep. Komet smo opazovali tudi skozi daljnogled 6x30. Rep, viden
s prostim očesom, je imel dolžino okoli So. Svetlost repa je bi-
la'približno tolikšna kot svetlost Rimske ceste. Glava je bila
mnogo izrazitejša od repa in je bila precej svetlejša od galak-
sije v Andromedi(M31), svetilnost sem ocenil na približno 1,5m.
Po fotografiji je svetilnost glave približno 3,5m. Rep je razde-
ljen na dva dela. Prvi je svetlejši od drugega in je dolg pri-
bližno 4,5 0 , drugi šibkejši del pa ima 2,5 0 dolžine. Na fotogra-
fiji je premer glave ,oko l i 10', skozi 46 milimetrski fIS Vegin
~efraktor pri 30-kratni povečavi pa je bila velikost glave okoli
20'. Rep je bil obrnjen proč od Sonca, skoraj vzporedno z eklip-
tiko. Širina repa po 70 je bila okoli 45' po 4,50 pa okoli 30'.
Fotografiji, ki sem ju napravil tega dne, sta bili eksponirani
po 150 sekund. Na prvi se lepo vidi tudi položaj kometa glede
na Venero in Jupitra (Venera je v sredini spodaj, Jupiter pa je
levo od nje). Izredno jasno vreme nam je omogočilo, da smo vide-
li tudi zodiakalno svetlobo. Svetloba se je širila do začetka o-
zvezdja Bika.
2. opazovanje: 20.1.1974. Tokrat sem komet opazoval v Ljubljani.
Vreme je bilo za ljubljanske razmere zelo jasno. Komet sem pr-
vič opazil ob lSh po sr. evro času s pomočjo daljnogleda 6x30.
S prostim očesom je bil na meji vidljivosti kot zvezdica z mag-
nitudo 5 m. Skozi daljnogled Hellios 3x40 sem opazil tudi pri-
bližno 30' dolg neizrazit rep. Skozi 46 milimetrski teleskop pri
30-kratni povečavi rep ni bil viden, skozi veliki 140 milimetr-
ski reflektor Newtonovega tipa pri 63-kratni povečavi pa je bil
komaj zaznaven. Glava je imela premer okoli 5'. Komet sem foto-
grafiral z 10 minutno ekspozicijo. Rep je imel tega dne zanimi-
vo obliko: najprej je bil vzporeden z ekliptiko, po 1,50 pa se
je nenadoma razširil, nato pa obrnil proti severu. Severna stran
repa je bila skoraj za celo stopinjo krajša od južne (3 0 J, 20 S).
Širina repa po 1,50 je bila okoli 30'.
Na skici si lahko ogledate položaj kometa 12.1. in 20.1.1974.
Zvezde so do navidezne svetilnosti 7,75 m (prerisano iz Atlas
eoeli 1950).
Rasto Snoj
53