m KATGLJSK CEBKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za fetrt leta 2 kroni, v tisfcarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/, leta 3 krone, za «/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 2. majnika 1902. List 18. Moj dar. Rad venec bi spletel, Za god bi bil dar Kraljici nebeški, Češčeni vsikdar. Krepostij bi cvetke Rad v venec povil; Ta dar bi pač mater Najbolj veselil. A prazne so roke In prazno srce -- Poklanjam pa, Mati, Kesanja solze. s. MIHAEL, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez-škof Lavantinski, prisednik prestola Njihove svetosti, velikokrižnik cesarskega-avstrijskega Fran Josipovega reda, doktor bogoslovja, sporoča mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti svetega Duha! (Konec.) V Gospodu ljubljeni škofljani! Ako hočete odkritosrčno častiti najsvetejše Srce Jezusovo in se v obilni meri vdeležiti vzveličalnih sadov tega češčenja, morate se pred vsem varovati greha. Kogar ljubimo, njega ne žalimo. Kdor resnično ljubi svojega prijatelja, varuje se vpričo njega najskrbneje vsega, kar bi mu po volji ne bilo, naobratno pa stori vse, kar mu zagotovi njegovo blagovoljno ljubezen. Kdor vedoma žali svojega prijatelja, kaže dovolj, da zaničuje njegovo prijateljstvo in ga zato ni vreden. Ako torej, preljubljeni, hočete imeti pravo pobožnost do Srca Jezusovega, morate se greha varovati in ga sovražiti. Zato obžalujte iz dna svojih src storjene grehe in se jih skesano izpovejte v svetem velikonočnem času. Potrtega in ponižnega srca Bog ne zaničuje. (Ps. 50, 19). Prejmite v tem času izveličanja presveto Uešnje Telo: tako se sklenete najtesneje z zvestim Srcem Jezusovim. Po vrednem prejemu svetega velikonočnega obhajila se vresničuje, kar govori Gospod v knjigi velikega proroka Kcehijela: Novo srce vam dam in novega duha položim v vas; kamenito srce vzamem iz vašega telesa in dam vam meseno srce. Svojega duha položim v vas in storim, da se ravnate po mojih zapovedih in da ohranite in izpolnujete moje pravice. (Eceh. 36, 26. 27). Ako hočete biti zvesti učenci v šoli Srca Jezusovega, morate se nadalje pridno vaditi v zatajevanju. Varujte se sveta, ki je pože-ljenje mesa, poželjenje oči in napuh življenja. (I. Jan. 2, 16). Dobrine tega sveta, njegovo veselje in njegova čast najbolj odvračajo od obiskovanja visoke šole Jezusove, ki uči: Kdor hoče hoditi za menoj, naj zataji samega sebe in naj vzame svoj križ na-se, in naj hodi za menoj. (Mark. 8, 34). In ako pride kdo k meni in ne sovraži svojega očeta in svoje matere, in žene in otrok in sester, pa še tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. In kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. (Luk. 14, 26. 27). I >a bomo torej vredni učenci Gospodovi, hočemo se skrbno vaditi v voljnem prenašanju križev in v krščanskem samozatajevanju in mrtvičenju, hočemo postno zapoved izpolnjevati v duhu svete cerkve, hočemo krot;ti svoja požel jen ja, in iz ljubezni do Izveličarja si hočemo odrekati marsikaj. kar bi nam bilo sicer dovoljeno storiti. Da, ogibati se hočemo sveta, ki je večidel brez srca in zato tudi brez ljubezni, in se hočemo zatekati k Srcu Jezusovemu, ker le v njem najdemo pokoj, mir in veselje. Da postanemo podobni najsvetejšemu Srcu Jezusovemu, moramo se posvečevati. To pa storimo prtd \>em. ako natančno in vestno izpolnil jemo svoje stanovske dolžnosti. Vsako zvesto izvrševanje dolžnosti pa zahteva žrtev, velikih žrtev. Zato hočemo biti požrtvovalni, da nam bo mogoče, v sestransko zadoščevati svojim dolžnostim. Ako pa ostanemo vsikdar zvesti poklicu, ki nam ga je Bog odkazal, čedalje bolj rastemo v krščanski popolnosti in se vzveličamo. Saj je mogoče se vzveličati v vsakem poklicu, ako so nam le stam.vske dolžnosti častitljive in svete. Zato se nahajajo v cerkvi sveti stariši in sveti otroci, s»eti kmetje in sveti posli, sveti vradniki in sveti vojaki, sveti duhovniki in sveti učitelji, sveti cesarji in sveti kralji. Izpolnjujte torej z vso gorečnostjo svoje svete dolžnosti, pred vsem vi, duhovniki Gospodovi, po katerih vseh. Bog mi je priča, hrepenim v srcu Jezusa Krista. i Filiplj. 1. S}-, spominjajte se ljubezni in milosti, ki vam jo je izkazalo presladko Srce Odreše-irkovo. ko vas je izvolilo in povzdignilo v duhovniški stan! Srce za srce. In to božje Srce ima za dobre in zveste duhovnike pripravljenih vedno novih milostij in darov. To Srce nebeškega Pastirja pa vam bodi ob enem vzor, kako vam je požrtovalno skrbeti za svoje vzveličanje in za pravo srečo vam izročene duhovne črede.1) Bodite apostoli milosti polne pobožnosti do Srca Jezusovega, in izpolnijo se nad vami obljubi presvetega Srca Jezusovega do blažene Marjete Marije: »Tisti, ki se trudijo za vzveličanje duš, •i p. llemrich Noldin S. 1.. Die Andacht zum heiligsten tlerz»*n Jesu. Kur Candidaten des Priesterthums. Innsbruck, 19«»1. K Ani!. — P. Herm. Jos. Ni* S. 1.. Cultus ss Cordis Jesu sacer-dotibus praecipue et theologiae studiosis praepositus. Cum addita-mento de cultu purissnni Cordis B. V. Mariae. Friburgi. Is91. — P. Sk. Ni! It s S. t., Vana pietatis ex«rcitia erga ss. Cor lesu rum idoneis instructionibus in usum luniorum clericorum. Oeniponte. 18i>8. Kditio V. (IV + 98 pagg.h - P. M. Mesohler S. I., Die An-da« lit zum gottlichen Herzen Jesu. erlaulert fur Priester und ge-bildete Laien Fruburg im Breisgau. 1!H)1. (IV | 1H3 strani). prejmejo milost, da ganejo tudi najtrdovratnejša srca." In „imena tistih, ki razširjajo to pobožnost, se zapišejo v mojem Srcu, iz katerih jih ne zbrišem nikdar. Da, bratje, kdo nas loči od ljubezni Kristove? Ali nadloga ali stiska, ali lakota ali nagota, ali nevarnost ali preganjanje ali meč? Kakor je pisano: Zavoljo tebe smo ves dan umorjeni, imajo nas kakor ovce, odločene v za k lan je. Pri vsem tem pa zmagujemo zavoljo njega, ki nas je ljubil. S ve s t sem si namreč, da ne smrt ne življenje, ne angelji ne poglavarstva ne oblasti, ne sedanje ne prihodnje, ne moč, ne visokost ne glob oči na, ne druga stvar nas ne more ločiti od ljubezni božje, katera je v Kristu Jezusu Gospodu našem! (Rimlj. 8, 35—39). Častite in ljubite najsvetejše Srce Jezusovo, vi krščanski gojenci duhovskega in dijaškega semenišča s tem, da se posvečujete z zvestim izvrševanjem svojih stanovskih dolžnostij, med katere spada zlasti pobožno življenje in marljivo učenje potrebnih ved. Bistrite svoj um, pa blažite tudi svoje srce. Prava vrednost človekova biva pred vsem v plemenitosti in čednosti srca. Izobraževanje srca za vas ni tako težavno, ker imate za to nepresegljiv vzor v božjem Srcu Vzveličarjevem. Čistost, pokorščina, skromnost, ponižnost, in kakor se imenujejo vse čednosti, ki najlepše krasijo one, kateri se pripravljajo na duhovniški stan, vse te čednosti blestc v dovršenem žaru v Srcu božjega Učenika. ki vam kliče neprenehoma: Učite se od mene, ker sem krotek in ponižen iz srca. (Mat. 11, 29). Ako goreče posnemate najsvetejše Srce Jezu sovo, se uresniči nad vami njegova obljuba: „Podelim jim vse milosti, katerih potrebujejo v svojem stanu." Izpolnujte vi, Bogu posvečeni redovniki in redovnice, z veselim srcem svete, z obljubami prevzete in potrjene dolžnosti svojega poklica in bodite navdušeni častilci in častilke presvetega Srca Jezusovega! Saj je bil pobožen redovnik poklican in j e b i 1 a b og o lj u b n a redovuica izvoljena za ustanovitev in razširjenje blagonosne pobožnosti do Srca Jezusovega. Prvi je bil častitljivi služabnik božji Klavdij de la Colombiere. duhovnik družbe Jezusove (t 1682); o njegovem prištetju med blažene in svetnike je generalna kongregacija svetih obredov obravnavala dne !>. julija 19U1 v navzočnosti svetega očeta pa- peža Leona XIII. Druga pa je Marjeta Marija Alakok, ki je bila roiena 1. 1647 in je leta 1671 vstopila v samostan Marijinega obiskovanja v mestu Paray le Monial, kateri red se je odlikoval po gorečnosti in po ostrem spokojnem življenju: v tem samostanu je kazala izredno čednost, posebno ljubezen do trpljenja in je postala \ redna, da se ji je razodelo božje Srce. Umrla je dne 17. oktobra 1600 v sluliu svetosti. Veliki papež Pij IX. so priznali dne 23. avgusta 1846 heroično stanje njenih čed-nostij in so jo dne 24. aprilja 1864 slovesno prišteli vzveličanim.i) Tej svoji pobožni služabnici se je torej prikazal Gospod in ji je dal gledati svoje Srce v odprtih prsih: bilo je vse ognjeno in plamteče, bliščeče kakor solnce in prozorno kakor kristal, ovito s trnjevo krono in križ se je dvigal iz njega. Z roko kazaje na svoje v ljubezni žareče Srce ji je rekel: Glej Srce, kije ljudi toliko ljubilo, da si ni prizanašalo; temveč se je popolnoma izcrpilo in použilo v ljubezni do njih. V zahvalo zato pa prejemam od njih večinoma nelivaležnost po zaničevanju, po nespostljivosti. po božjih oskrumbah in mrzloti, s katero me žalijo v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa. Kar me pa najbolj boli, je to, da ravnajo tako z menoj celo osebe, meni posvečene. — Naj redovniki in redovnice moje škofije skrbijo za to. da jih ne zadene ganljiva tožba Gospodova. Iz gorečega češčenja najsvetejšega Srca Jezusovega zajmejo moč, da najnatančneje izpolnjujejo redovna pravila, da žive v najvestnejši redovni pokorščini in tako dospejo na vrhunec krščanske popolnosti. Ker je družina srce človeške družbe, želel bi, da bi se v vseh družinah moje škofije prav goreče častilo najsvetejše Srce Jezusovo. S tem bi prišla v družine sreča in blago slov, edinost in ljubezen. Saj se glasita dve izmed dvanajsterih obljub božjega Srca do njegovih častilcev: »Mir dam njihovim družinam". In „Obilno blagoslovim vsa njih podjetja." Ljubite torej, krščanski stariši, svoje otroke v Srcu Jezusovem! Skrbite zato, da bodo last in posest božjega Vzveličarja. Vodite jih marljivo k božjemu prijatelju otrok, da jih blagoslovi! Cim bolj bodo ljubili njega in bodo hiteli za njim in mu dajali hvalo, kakor ») P. M. Hausherr S. I., P. Johann Croiset S. I. iiber die Andacht zum heiligsten Herzen Jesu .... Eine Stimme aus den Tagen der seligen Margareta Mana Alacorjue. Miinster. 1888. — Vie et oeuvres de la bienhf ureuse Marguerite-Marie Alacoque. Paray le Monial et Pariš, 1876. nekcdaj nedolžni .Jeruzalemski otroci, tembolj bodo ljubili tudi vas in vam bodo pokorni. Cim več je v otroških srcih ljubezni do Boga, tem več je v njih tudi ljubezni do sta riše v. Ljubezen do sveta prežene iz otroških src pravo, od Boga zapovedano ljubezen do starišev. Krščanski učitelji, skušajte tudi vi stopiti v tesno zvezo z najsvetejšim Srcem nebeškega Učenika! Z gorečim opravljanjem pobožnosti do Srca Jezusovega bote posvečevali svoj dolžnostij in odgovornosti polni poklic. Vernost je šoli srce. Da, sveta vera, skrb za spoznavanje sv. resnic in izpolnjevanje dolžnosti iz ljubezni do Boga in do ljudi je tudi za tebe, zlato učiteljsko srce, najlepši kras in najboljši blagoslov. Srce Jezusovo bodi in ostani torej zvezda, ki ti k*že in razsvetljuje Kraljevo pot čednosti v nebeški 1M-lehem! In zdaj se pozovem do tebe. krščanska mladina, ki si bila od nckedaj in si in boš odličen predmet ljubezni Jezusovega Srca. Saj mora V z ve ličarju pred v«em biti na tem, da ima v lasti mladeniškega srca. Kaj čudo, ako se v večkrat navedenem pismu kongregacije za svete obrede z dne 21. julija 1809 izraža srčna želja, da bi se posebno tudi krščanska mladina seznanila s pobožnost'o k božjemu Srcu. Ta želja se dokazuje s prepo-menljivimi besedami: .,Ako je božjemu Odrešeniku drag in prijeten vsakteri dokaz ljubezni in vdanosti njegovih zvestih služabnikov, gotovo mu je najdražja vdanost in ljubezen, ki izvira iz mla-deniških src. Ne da se povedati z besedami, v koliko korist bo to mladeži. Ker vedno pre-mišjevauje božjega Srca in globlje spoznavanje njegovih čednosti j in njegove neizrekljive ljubezni nedvomno pogasi mladostne s t rasti in mladino vname za kreposti.44 Krščanska mladina, pomni te besede skupnega očeta in učitelja krščanstva, in ravnaj se po njih! Časti in ljubi preljubeznivo Srce Jezusovo, in veselje boš stari še m, tolažba učiteljem, nad a bodočnosti in radost ne-besom! Častite in spoštujte vi, premožni, Srce Jezusovo, od katerega obilnosti ste vsi prejeli, in posnemajte njegove čednosti: dobrot-ljivost, ljubezen, milosrčnost' Imejte srce do ubožcev, bodite usmiljeni do njih in pomagajte jim v potrebi! Blagor usmiljenim, ker usmiljenje dosežejo! (Mat. 5, 7). — In vi, ubožci, ljubite iz vsega svojega srca Srce Je- zusovo, ki je bogato za vse, ki ga kličejo! Bodite potrpežljivi, ne godrnjajte zoper božjo previdnost, marveč neomajano stavite svoje upanje na njo. kakor je storil psalmist, ki poje: V Gospoda je zaupalo moje srce, in mi je bilo pomagano. (Ps. 27, 7. Ko je bil Gospod sklenil, z ognjem z neba pokončati Sodomo in Gomoro, ker je bila njih hudobija silno velika, prikazala sta se pra\ičnemu Lotu dva angelja in sta ga silila, rekoč: Vstani. vzemi svojo ženo in dve hčeri, ki jih imaš. da ne pogineš tudi ti s pregrešnim mestom vred. Ker se je paše obotavljal, prijela sta za roko njega in njegovo ženo in njegovi dve hčeri . . in sta ga peljala vun, rekoč: ntmi svoje življenje, ne oziraj se in ne mudi se nikjer po teb krajih . . . Hiti in otmi se v mesto Se gor! In solnce je bilo posijalo na zemljo, ko je Lot prišel v Segor. (Gen. 19, 1—23). Varni Segor ali varno pribežališče za grešnike je Srce Jezusovo, sprava za naše grehe. Svoji zvesti nevesti, blaženi Marjeti Mariji je rekel Vzveličar: »Grelniki najdejo v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.u Naj torej grešniki bežijo in naj se naglo zatečejo v to zavetje božjega usmiljenja. Gospod ne odlaša svoje obljube, on je potrpežljiv in noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi se vsi obrnili k pokori. (II. Petr. 3, 9). Pa tudi vsi, ki so v stanu posvečujoče milosti božje in so pravični, naj goreče častijo Srce Jezusovo, ker njim velja obljuba: »Goreče duše bodo po tej pobožnosti močno napredovale v popolnosti.41 Da, preljubljeni, stopimo vsi enega duha in enega srca tja k prestolu milosti, kakor je že pred sedemsto leti slavni Bernard Klaravalski imenoval ljubezni p lame ne če Srce našega Odrešenika, in zahvalimo ga pred vsem za tolažbe, za usmiljenja in milosti, ki smo jih tako obilno prejemali od njega. Potem pa prosimo, da nas varuje in brani tudi v prihodnje, kakor tudi mi obečamo na novo, da ga hočemo vedno ljubiti, hvaliti in poveličati. Posebno prosimo ljubezni polno Srce Jezusovo trajnega varstva za Njih svetost, našega slavno vladajočega papeža Leona XIII., ki dne februvarija tega leta dovršč 24. leto svojega važnih dogodkov polnega papeštva, in pričnejo svoj srebrni pa-peski jubilej. Začetek, nadaljevanje in konec znamenitega jubileja hočemo obhajati po svojih močeh s tem, da med drugimi svečanostmi, katere sem že ali jih še naročim, brez prenehanja molimo za visokega jubilanta in da ga v znamenje svoje otroške vdanosti podpiramo z obilnejšimi darovi, ki jih je treba za vladanje Kristovega kraljestva na zemlji, vesoljne cerkve. — Nadalje hočemo prositi predobrotljivo Srce Jezusovo, da sprejme v svojo nepremagljivo trdnjavo Njih veličanstvo, našega cesarja-jubilanta in prevzviseno cesarsko hišo, ki ima med svojimi udi prav gorečih častilcev Srca Jezusovega. Saj je Marija Ana, avstrijska cesarica, dne 2. junija 1870 profila papeža Pija IX. povišanja godu Srca Jezusovega za vso cerkev. In dne 11. junija 1899 se je pripeljal presvetli cesar Fran Josip Prvi v odprtem dvornem vozu k orjaškim vratom katedrale svetega Štefana in se je podal v dvorni oratorij, da se vdeleži posvetbe božjemu Srcu. Poave čenje se je začelo pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom. Skof in duhovniki so molili od svetega očeta zaukazano posvetilno molitev; verniki z Njih veličanstvom in z udi cesarske hiše pa so jo molili za njimi. To je bil ganljiv prizor. Kakor v imenu vsega cesarstva in vseh svojih podložnikov se je blagi vladar posvetil Srcu Jezusovemu, da izroči vse svoje temu zavetišču ljubezni in milosti. Ko se je po slovesni sveti maši Njih veličanstvo peljalo nazaj v cesarski dvor, izražalo je na tisoče ljudi, stoječih na trgu sv. Štefana in ob ce stah, svoje navdušenje z veselimi klici. Mnogi so bili g i n j e u i do solz in so klicali: Srce Jezusovo, bodi plačnik presvetlemu ce sarj u! V Gospodu ljubljeni! Ko je kralj Jehu v svoji vneti gorečnosti šel nad sovražnike božje, srečal je na svojem potu Jonadaba, sina Reha-bovega, in mu je rekel: Je li tvoje srce odkrito, kakor jc moje srce tvojemu srcu? In Jonadab pravi: Je. — Ako je, pravi tedaj Jehu, podaj mi svojo roko! In mu je podal svojo roko. On pa ga je vzdignil k sebi na voz. (IV. Kralj. 10, 15). In sta šla pogumno v boj za čast božjo in za blagor domovine in sta zmagala. Tako vpraša tudi Jezus, kralj slave, vsakega izmed nas: Je li tvoje srce odkrito, kakor je moje srce tvojemu srcu? Pa tudi mi odgovorimo s plemenitim Jonadabom: J e. In Gospod tudi nam poda svojo vsemogočno desnico in nas podpre v boju za Boga in njegovo sveto cerkev, za cesarja in domovino, pa za nase in naših dušno vzveličanje. Sklenem pa svoj pastirski list z besedami, s katerimi končuje glasoviti apostol Pavel svoj list do Efežanov, pišoč: Mir bodi bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Krista! Milost bodi z vsemi, ki stanovitno ljubijo našega Gospoda Jezusa Krista! Amen. (Efež. 6, 2 5. 24). V Mariboru, na praznik najsvetejšega imena Jezusovega, dne 19. januvarija 1902. t Mihael, knezškof. Opomba. Predstoječi pastirski list naj dušni pastirji s pridižnice berejo svojim vernikom, če bo mogoče, v nedeljo kvin-kvagesimo, prvo in še drugo, oziroma tretjo nedeljo v postu tekočega leta Sv. Stanislav, škof in mučenik. (7. majnika*. Prvi mučenik in patron poljskega naroda je sv. Stanislav, škof krakovski. Njegova sta-riša, oče Velislav šlahčič Stefanovski (Szczepa-novvski) in mati Bogna, sta imela svoje imetje v vasi Štefanovem na vshodni strani mesta Kra- > kova. V Štefanovem sta dala sezidati na lastne stroške cerkev v čast sv. Mariji Magdaleni. Odlikovala sta se po svoji pobožnosti in krepostnem življenju ter sta vživala ljubezen in spoštovanje pri ljudeh. Imela sta vsega dovolj, a nečesa jima je manjkalo. Njiju zakon je bil namreč brez otrok. Dolgo časa sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Sele po 30 letih je bila njiju prošnja uslišana. Dne 26. julija je Bogna povila sinčeka, kateremu so dali pri krstu ime Stanislav. Ze v otroških letih je Stanislav kazal bifter razum in dobro srce, a ko je odrastel, poslali so ga stariši v nadškofovsko šolo v Gnezdno in potem na visoke šole v Pariz. Stanislav se je v Parizu prav pridno učil bogoslovnih ved in cerkvenega prava, in, ker so ga stariši bogaboječe vzgojili, ostal je tudi v tujini kreposten in pobožen. V Parizu so mu vzbujali posebno pozornost redovniki; zato je tudi on sklenil stopiti v samostan. Tem potem je menil doseči tem večjo popolnost. A božja previdnost ga je vodila do druzega zvanja v Cerkvi. Po sedmih letih trudapolnega učenja se je Stanislav vrnil v domovino, dozorel v krepostih in izobražen v vednostih. Z veliko radostjo so ga pozdravili stariši in rojaki. Prinesel je seboj veliko množino knjig in se je doma nadalje izobraževal. Ko so mu stariši umrli, odločil se je, da pojde v samostan. Dobro vedoč, da se Bogu najlaglje služi, ako se človek oprosti vseh zemskih spon, prodal je vse svoje imetje in denar razdelil med reveže. Hotel je stopiti v kak red, da bi v revščini, čistosti in pokorščini posnemal Jezusa Krista in njegove apostole. Med tem je izvedel o njegovem lepem življenju krakovski škof Lambert Zula in ga pregovoril, da se je dal posvetiti v duhovnika ter se uvrstil zboru duhovnikov stolne cerkve v Krakovem. Kot kanonik je živel Stanislav silno strogo, zelo se postil, marljivo prebiral sv. Pismo, bil priden izpovednik in delalec v duhovnih stvareh. Vžival je veliko spoštovanje in ljubezen duhovništva in ljudstva. Pred vsirn se je pridno pripravljal na propovedi. Ker je imel dar učenosti in zgovornosti, znal je tudi ganiti srca ljudi in jih pridobiti, tako da so ljudje kar drli k njemu. Mnogo grešnikov se je po njem izpreobrnilo. Stari škof Zula je zahvaljeval Boga, da mu je poslal tako izvrstnega delalca v vinograd Gospodov in za nekaj let ga je imenoval za svojega generalnega vi kari ja. Po smrti škofa Lamberta Zula leta 1071 sta duhovščina in plemstvo izvolila Stanislava za škofa. Stanislav se je te časti na vso moč branil in te je vdal šele. ko mu p ipež Aleksander II. na prošnjo Boleslava II. Drznega ukazal, da naj sprejme izvolitev in škofovsko palico. Stanislav je bil dober pastir svojih ovčic. tudi kot škof je živel spokorno in strogo, oblatil se v žimnato obleko, mnogo molil in premišljeval. Zlasti veliko naklonjenost in usmilje-nost je izkazoval ubogim ljudem. Njegova hiša je bila zatočišče revežem, sirotam, vdovam, bolnikom in sploh vsem. ki so bili pomoči potrebni. Dobrotljivi škof je imel seznam vseh vdov, sirot in revnih ljudi in jih je izdatno podpiral. Vsako leto je vse župnije svoje škofije obhodil in pazil na duhovnike, da je sveta vera rastla, da so se razcvetale lepe čednosti, da so duhovniki pobožno opravljali najsvetejšo daritev in da so s svojim življenjem vernikom dajali lep izgled. Tudi sam je neutrudljivo propo-vedoval v Krakovu in na deželi, opominjajoč povsod ljudi k čistosti, potrpežljivosti in zvestobi do Boga. Apostolski škof se je odlikoval po svoji živi veri, veliki ljubezni, skromnosti, an-geljski čistosti in zatajevanju. Ako ga je kdo žalil, tedaj je voljno prenašal krivico, in rad odpuščal krivičnikom. Nekoč ga je povabil plemič Ivan Bfeznicky, da bi posvetil novo cerkev na Breznici. Stanislav je res prišel na Breznico in bil po plemiču prijazno sprejet. Toda za nedolgo se je ta mož tako raztogotil, da je dal svojega gosta zapoditi iz hiše. njegove slu- ljudstvu, kako on soglaša z grdim kraljevim žabnike pa pretepati. Stanislav je moral pod ravnanjem. milim nebom na travniku prenočevati, kjer je Nato se je Boleslav II. pripravil na vojsko molil za togMljivega plemiča. Zgodaj zjutraj je z Ruaj. izprva so bili Poljaki srečni in so se pa prišel Ivan ltfeznickv in na kolenih prosil polastili mesta Kijeva. V tem mestu je živel odpuščanja. Skot mu je rad odpustil, vrnil se v Boleslav s poljskimi plemiči jako razkošno. Toda vas in posvetil novo cerkev. naenkrat ho ga plemiči ostavili in se povrnili Toda prišli so hujši in težavnejši časi za domov na Poljsko. Tako je bil tudi kralj pri- Stanislava. L. 105« je na Poljskem jel vladati siljen vrniti se z ostanki svoje vojske. Boleslav II. I>rzni. sin pobožnega in čednostnega Dosel v Krakov je jel plemiče preganjati. Kazimira I. Ta kralj je izprva vladal jako iz- Polastil se je mnogih premoženja, druge je pre- vrstno kakor njegov oče. Ustanovil je slavni gnal iz domovine, druge zopet mučil in jih pu- samostan na Gomilskem v nadškofiji gnezdenski, stil obesiti. Strašno je kaznoval veliko nedolžnih bil imeniten vojskovodja, ki je obnovil propadlo oseb, a pri tem je delal nasilstvo poštenim, čed- I»oljsko državo in se dal o božiču 1. 105*. kro- nostnim ženam. Škof Stanislav, ki je bil kot nati za poljskega kralja. Tem potem je hotel dober pastir pripravljen darovati življenje za nasproti Nemcem pokazati svojo nezavisnost in svoje ovce, se je potegnil za nedolžne in še enkrat samo>taln«»st. Toda kmalu se je kralj prevzel in kralja očetovsko opomnil, češ da ga bo najhujša jel pregrešil«, živeti. Dasi je bil oženjen z rusko cerkvena kazen zadela, ako se ne poboljša knjeginjo Veslavo. delal je nasilstvo drugim Toda tudi ta opominj je bil brezuspešen. Zato ženam in gospem. a poleg tega je bil okruten, ga je Stanislav preklel in mu prepovedal vstop silovit, ošaben in svojeglaven. S svojim grdim v cerkev. Tu pa je Stanislav razglasil, da se življenjem je dajal vsem ljudem in posebno ne bode smela nobena »lužba božja več opraviti plemstvu veliko pohujšanje. Plemstvo se ga je v vsi krakovski škofiji, ako se drzne kralj še balo. a duhovniki se ga niso upali karati. Tu stopiti v kako cerkev. Razkačen radi take m- pa ni mogel in ni smel nadalje molčati Stani- redbe je Boleslav prisegel, da se hoče mašče- slav. Odpravil se je h kralju, očital mu njegovo vati nad škofom. Dne K. majnika 1079 je nesramno življenje in ga lepo opominjal, naj se Stanislav daroval sveto mašo v cerkvici sv. Mi- poboljša. Toda kralj ni poslušal pobožnega haela na Skalici pri Krakovem. Ko je kralj to škofa in je še nadalje živel pregrešno. Kmalu izvedel, prihitel je z nekaterimi vojaki na irne- potem je dai šiloma pripeljati na svoj grad ple- novani kraj in zapovedal, da naj škofa kar pri mira Mstislava Boženinskega ponosno ženo Kri- oltarju primejo in s silo privedejo iz cerkve. A »tiiio. Zaprl jo je na svoj grad. Plemiči ho bili ko se vojaki niso upali polastiti škofa, prihitel radi tega ljuti na kralja in so se pozvali do nad- je Boleslav. strašno preklinjajoč, sam v cerkvico, škofa gnezdenskega. naj bi on kot primas polj- napal svetnika, ko je sv. mašo bral, in mu z jskega kraljestva kralja pokaral in ga prisilil, mečem glavo preklal. da bi Kristino izpustil in nič več tako pohujs- Telo umorjenega Škota so krakovski kano- liivo živel. Toda primas ni imel apostolskega oiki pokopali z veliko spoštljivostjo v cerkvici mnastva m *e je bal kralja. Tu se je odločil 8V> Mihaela. Ljudstvo ga je jelo takoj častiti Stanndav. da izvrši, česar si ni upal slabi kot velikega nvetnika in romati na njegov grob. primas. Pripravil se je s postom »n molitvijo in Koje poZneje brat in naslednik Boleslavov: stopil pred kralja ter kot drugi Ivan Krstnik viadislav (1080- 1102) postavil novo stolno i/pregovoril- „Kraij. ni Ti dovoljeno imeti cerkev v Krakovem, tedaj so tudi (1.10x8) žene svojega brata. Koliko časa bode še Stanke sv. Stanislava prenesli v to cerkev. Bog tvoje srce zakrknjeno? Zakaj se ne bojiš Boga*' je na ten) me8tu 08iavii 8Vetega mučenika z Zakaj ne skrbiš za izveličanje svoje duše in mnogimi čudeži. Na prošnjo poljskega kralja Bo- svojih podi«.žnikov in prelamljaš božje in na- ie8lava V. je papež Inocencij umorjenega Sta- ravne postave? Boj se maščevanja božjega, ki ni8lava pristel svetnikom sv. katoliške cerkve, grozi tebi. tvojim pot« mcem in tvojemu kralje- p0l j aki ga š e čas t e k o t pr v ega s v o j e ga stvu!" Toda kralj se je razljutil nad očitanjem, patrona in kaj radi romajo na njegov proslav- rekel nekaj ostrih besedi in sel proč. Ijeni grob v Krakovem. Od tega dne naprej se ni hotel Stanislav Poročilo o mučeniški smrti sv. Stanislava nič več približati dvoru, da bi se ne zdelo je z grozo pretreslo vso Poljsko. Papež Gre- gorij VIL je preklel umorilca Boleslava in so- ondotni kapeli se je vsak dan brala „večna" krivce, podložnike pa odvezal vsake pokorščine sv. maša, vstanovljenka cesarja Friderika TV. in zvestobe do njega. Vsled cerkvene kazni in, Ondukaj so se vršile važne cerkvene slavnosti, ker so ga ljudje sovražili, se ni mogel morilec kar nam vse lepo popisuje g. prof. J. Vrhovec nič več vzdržati na kraljevem prestolu in je bil v lanskem Zborniku Slovenske Matice. Ljub-po groznem uporu prisiljen bežati iz države, ljansko mesto je vstanovilo poseben beneticij na Gnan od nemirne vesti je najprvo pribežal k čast svojemu zavetniku sv. Juriju pri oltarju svojemu stricu, kralju Ladislavu na Ogrsko, istega svetnika v ljubljanski stolnici. Češčenie a ko je ta izvedel o njegovem groznem zločinu, sv. Jurija je jelo ponebavati, ko je cesar Leoni ga hotel sprejeti, in tako je odšel od tu in pol d I. proglasil sv. Jožefa za po moč-se kakor Kajn potepal po svetu. O njegovi nika svojim dednim deželam, a popolnoma smrti so razna poročila. Tako se pripoveduje, ni ugasnilo. Ljubljančani so še pred kakimi da je zblaznel in se umoril, a drugo poročilo štiridesetimi leti zahajali jako radi na Jurijevo govori, da so ga Ogri ubil'. Najbolj razširjeno nedeljo na Grad po vzgledu svojih pradedov ča-poročilo je, da se je morilec Boleslav II. dolgo stit sv. Jurija. Spominjam se, kako je bilo o časa klatil po tujih zemljah, naposled pa prišel takih shodih živahno krog grajskih zidov. Nas na Koroško. Tu je nekega večera potrkal na otroke so zanimali zlasti „štantia, razvrščeni na vrata benediktinskega samostana v Osojali ubog grajskem dvorišču in tam, kjer je sedaj drevored, nem popotnik, ki je dal opatu listek s prošnjo, V kapeli se je vršila slovesna služba božja, da bi ga v božjem imenu »prejeli za služabnika Kako sedaj nuje gv >|urij gVl(j , [u v samostan, kjer b. mogel spokorno živeti in ,jubijanskem gradll', Kt) ge je nast.,ila v nje. umreti. Nemi tujec je bil sprejet in rad delal govih |)r08torji, kaznilnica iu je bil dostop v k.,-vse, kar so mu ukazali, sele za osem let na ,() LjubIjančanonl prel)0Vedan, nehali so .nesmrtni postelji je zopet izpregovor.l in se dal žcanom nekedaj tak(,' pri|jllb|jt.ni shodi na opatu spoznati Bil je to nekedanji poljski kralj Jurijevo nedeIjo Krog altarja gv Jurija g(> se Boleslav II. Drzni, umor.lec sv. Stanislava. V ,ej zbiiali k g)užbi božji jetnikj Izza tre8a nekedanji samostanski sedanj, župni . , ls95 pa je gv Jurij gam jctnik na |jl|b|jill|. cerkvi os o j s k i se se dandanes vidi nad- skem gradu. ..Diviserunt sibi vestimenta inea — grobni kamen na katerem je vrezan napis: razdelm g0 gj med 9eboj moja obIai.i|a^ teb ,.Boleslav. kralj poljski, umorilec sv. Sta- mistovjh beged gem se spoinni, ko gelu na |et(,.nje u i s 1 a v a, skota Krakovskega"«). Jurijevo stopil v kapelo na Gradu. Prijazen paznik h češkega: „Clrkev rHčznd — Františrh- Ektrf. mi jo je odprl. ZapušCenost pomočnika kranjske Kcfulin A. Mrrknn. dežele o njegovem godu me je bridko preseue- I tila. Kosi nekedanjega cerkvenega orodja so raztrošeni po kapeli: pajčevine se vije jo ob Deželni pomočnik — na ljubljanskem Gradu oknih; kaI?or |e d,ll,ovnik deval keiih, zeva ifltnik**1 praznota. Se so na oboku in na stenah stare ' fresko-slike, še sameva lična prižnica blizu za- a mč-ni kaj tožnosi objema srce. prašenega oltarja kažočega staro sliko sv. Jurija. KO cerkve spominjam^ vrjm gore> je mogoče, da se odpravi s tega slehernemu rj v .. i- • u a. i - domoljubu svetega kraja gnusoba razdejanja. „S. Georg — lesttag in Krain", taksen r"i i i • • u J . , , Cul sem, da namerjajo oltar premestiti v neko napis se nn je prikazal dne 24. malega travna A i - • • ^ t r , , i .li- i «i • j .. drugo kapeuco ali prodati — zvonik so ze iz-na skladnem koledarju, dosl^m mi od nemške ... • »• •• • * , . ,, Ai., , praznili in zvonove oddali Marnamsču — ko bi tvrake. Čudil sem se anahronizmu nemškega r . ... A . ' , . .. i i j •. i • • r , b se to zgodilo, bila bi usoda starodavne kapelice koledarnika, ki se je zmotil za več nego dve- . . lT u * a «• . , . A , . 'v. j * i * , «. zapečatena. Nebnznost prednamcev, ki so za- sto let. Ondaj so nasi predniki res svetkovah , r ... , .. * , . t .• • • i-i a. i . t krivili razpad marsikatere zgodovinske zanimi- na Jurijevo, saj je bil takrat sv. Jurij po- .. . 1 . , .• . v ., . • i j v , i- i i- vosti in umetne dragocenosti, obsojamo in obza- mocnik kranjske dežele in ljubljan- , . . ^ , ;. . J. . , A r» i • . i lujemo, tu pa g ne pred našimi očmi prva sve- skega me8ta. Prva je negovala izza davnih .. . , • , , v , XT . .. \ .... . ° . i- ii. . i yt tinja kranjske dežele. Naj bi pač najvišji go- časov njegovo svetisce na ljubljanskem gradu. V , • , \ , , . , i 1 , , . J n J ' & sposki: duhovska in dezelska poskrbeli, „da se *) Primeri: »Danica« t. l., št. 2 — »Osojski mutec«. ta častitljiva in zgodovinsko tako znamenita sta- v*. ^ , „ L . . c< V, rina popravi ter vzdrži za iHJzneise čase. o to ••*) »Društvo za krščansko umetnost« opozarjamo nasled- vi« . ' . ^ .. nj h vrstic. Vrt