Poštnina plačana u gotovini.	- /	^ -
KON7ERE7EC
BLR5IL0 KOH7ERE75KEER DRUŠTUR ZR (TÌRRIBOR5KO 0BLR5T
Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje- „Konjerejec“ iz: I Člani šruštua sprejemajo list brezplačno. Haroč-rejskemu društuu za (Tlarib. ablast, luanjkouci haja 6krat letno I niha letno ZO Din. Cenik inseratöji n|rzahteuo
Štev. S. 1	maribor,. čne 15. septembra 1925.	'Cerniti 1.
Konjske tekme.
h IJpraVnik državne žrebčarne povdarja y prvi Številki »Konierejca«,. da prevladuje povsod naziranje, da še naj odgaja prvovrsten konjski materijal. To; pospeševati naj bo naloga in dolžnost kpnjerejskih društev, jedno izmed sredstev so tekme. Zato nekoliko o njih.
V vsem je, kóiiKo poznam razmere v mariborski oblasti, posebno-vi zapadni polovici Slovenskih goric in. deloma v Prekmurju konjereja precej pasiven pošel. Vzrok tiči po mojem mnenju y; terti, k'er\še naš .sèljak nè računa (dovolj vrednosti svojega dela'in ; ne pozna pravilnega in rentabilnega izkoriščanja svojih pridelkov." Samo eri primer, ki‘ sem ga videl in kritiziral napram lastniku. V hlevu stoji po žimi po dvoje kobil in troje..kravic; Krave šo mršave, poklada se jim mešanica od koruzne in druge slame in polovioe otave, Jcobile so pa debele, z okroglimi križi tèr dobivajo najboljše séno. Te stojijo celo zimo v hlevu brez dela, kravice dajejo pičlo množino apleka. Posestnik meni; id!a-mu krmo pokladano konjem, mora nadoknaditi lepo; žrebe. Piri takojšnjem improviziranem računanju ustanoviva s posestnikom, da je sam napačno kalkulirali računal je izkupiček" za žrebe kot čist dohodek. Takšnih slučajev je devet desetin. Tu se da odpomoči edino na ta način ali vsaj zboljšati, da se poviša cena žrebetom in to spet popolnoma pravilno tedaj, ako se odgaja samo prvovrsten materijal. Za prvovrstnost je najbolje spričevalo pridobljeno na izpitih ali na.tekmah.
Vrednost tekem za dirkača je znana našim konjerejskim krogom ljutomerskih kasačev. Tu: že igra športna izpodbuda jako važno vlogo. Poskusno oranje, ki sem gä videl pri ljutomerski tekmi, sé izvrši ipoVršno. Vidi se, ali vsaj videl sem na vsej dirki, da je ta stvar manje, važna pri cèli prireditvi. Važnejša pa je gotovo, akb se gleda na tekme s stališča poljoprivredne Vrednosti konja, p
Cehi so s svojimi prvimi poskusi, dà se "uvedejotekme gospodarskih oziroma kmetskih konj, V Pairdubicah, v Opavi in Svobodnih Dvorih'uspeli. Veterinarji v svojem glasilu za stočare (živinorejce) sedaj razpravljajo o umestnoisti oziroma o spopolnjèvanju -sistema.
Profesor Hrùzà, znan stočar na Veterinarski visoki šoli v Brnu, se nagiblje, k sistemu iz|pita kmetskih konj, medtem ko klrugi zametavajo strožji sistem in priporočajo način,: ki .ugaja gledalcem jn je spojen tudi z zabavnozanimivim delom. Za primer navajam HnrzoVa pravila za tekme ali izpite.
1.	Namen. Presoja konj za poljedeljstvo iz stališča njihove izvršljivosti (usposobljenosti) oziraje se na plemensko vrednost.
2.	Prireditelj. Izpite lahko prirede društva (Udruženja), ki obstoje na (podlagi uradno priznanih pravil in katerih namen je pospeševanje konjereje. Razven tega Je predpogoj, da ise dotična društva podvržejo začasnim predpisom o izpitih za usposobljenost poljedeljskih konj, izdanim po Jahalnem
klubu v Brnu v sporazumu z moravskim poljedeljskim svetom V Brnu.
• -3i Zbor sodnikov. Zbor sodnikov sestavlja 5 članov, izmed' katerih imenuje po jednega Jahalni klub v Brnu, moravski poljedeljski svet v Brnu in deželna zveza konjerejskih društev v Brnu, a dva imenuje krajevno društvo, ki prireja izpite.
.Zbor soidlnikov predstavlja, najvišjo in nepreklicno instanco pri izpitih in njegovim naredbam se mora vsaki udelež-nik brezpogojno pokoriti. Zbor: sodnikov ima" neomejelnò pravo storiti vse odločitve pri izpitih in v potrebi spremembe, ki jih smatra za • primerne krajevnim razmeram. Zboru sodnikov mora biti v pomoč redateljska komisija. Funkcijonarje za to komisijo - predlaga krajevno društvo poljedeljskemu svetu iri Jahalnemu klubu na odobrenje.
4.	Tekmujoči konji. Konkurirati smejo 31etni In starejši konji gotove reje (ali toplo- ali mrzlokrvne) in to iz okraja (okoliša), v katerem se vrši premovartje in Sosednjega. Nadalje kobile, ki Jih priglasitelj poseduje najmanje 3 mesece pred izpitom in konji (Skopljenci) laisthe' reje. Pri vožnji z zaprekami v teku (kasu) lahko tekmujejo tudi žrebci, plemenjaki.
. 5. Nagrad e. Pri vsakem izpitu je treba dokazati po-koienje. tekmujočih konj, po možnosti vsaj po očetu. Praviloma imajo v prvi vrsti pravico do nagrade konji, katerih po-kolenje je dokazano zboru sodnikov z uradnimi listinami.
, 6. Pri izpitu se presoja:	najvišje število točk
* a) Vnanjost konja. Zdravstveno stanje j 10—{—15
b)	Usposobljenost konja (čas, izvežba-
nost," obvlàdalnost) . . . . .. . .. . .	20-{-5-{-5
c)	Plemenska vrednost (dosedanje
uveljavljenje v rèji) . . . . . .	15-fT5
d)	Osédlanje (zapreženje) in . podko-
vanje . . . . .... . . . . . .	5-f-5
c) Spretnost jezlđeca (voznika) .	...	5
100
Kot vozniki se lahko udeleže praktični poljedeljci, njihovi sinovi ali namestniki.
Oprava voznikov je praznična obleka, za jezdece škornji ali usnjate kamaše brez ostrog. Pri vožnji je predpisan bič v roki,- pri jahanju palica za jahalce.
'7. Prijava. Prijava se ima vsaka izvršiti pismeno pri prirèjevalném društvu. Prijavlja posestnik ali njegov namestnik.
8. Normalne vrste izpitov so:
a)	Jahanje ha osedlanem konju v koraku;
b)	jahanje na osedlanem konju v teku (kasu);	: j
c)	vožnja z zaprekami v teku;.	■.]') . V *
. d) vožnja na daljavo.	(
Razven tega se dopušča:
e)	Jahanje na osedlanem konju v diru (galop);
f)	iekme v vožnji v teku;
g)	iz; it v tovorni vožnji,	,	,	-
9. PropozicHe. Jahanje v koraku. Dolžina najmanje 500 pi. Pohod,v teku ali v diru je pogreška.
Jahanje v teku. Dolžina rajmanje 1000'm. Prehod v korak ali dir je pogrešen.
Vožnja z . zaprekami v teku. Dopušča se samo dvovprega. Tekmovati smejo tudi plemenjaki. Skupno zapreganje konj raznih lastnikov je dovoljeno, prijavljen- pa mora biti glavni prijavitelj.
Konji so zapreženi v voziček z vprego udomačeno v do- -tičnem okolišu.
Voziček je obtežen razven z-voznikom še z jednim pomočnikom.
Normalne zapreke so: a) vrata, b) ulica, c) vožnja med dvema vozoma, d) oster ovinek, e) slepa ulica, f) zaščitni kamni. Vrata, ulica, oster ovinek in slepa ulica so napravljeni od sten iz desek ali protja ali Samo iz ograjnih brun. Širina vrat in med vozovi znaša 2 metra, pri ostalih zaprekah 4 m največ. Proga je označena z zastavicami. Bele zastavice so pri vožnji zmiraj na idlesni strani.
Pogrešen je nepravilen hod (korak ali dir), udarjanje na zapreke ali zastavičin kolec, podiranje zaprek ali Izogibanje.
Vožnja na daljavo se vrši najmanje na 5 km. Hod se vrši ali v koraku ali v teku, primerno terenu; dir je pogrešen. Vožnjo spremlja zaupnik, ki se vozi poleg voznika. .
Pri presojanju se polaga posebna važnost na stanje konj po odbitju tekmovalnega dela. Normalni čas Je ta, ki ga je rabila najbolja vprega. Daljši čas je napaka.
Jahanje na osedlanem konju v teku. Najdaljša proga 1600 m. Jezdi se v kasu na osedlanem konju. Prehod v korak ali diF je napaka.
Vozna tekma v teku. Tekmujejo divovprege. Tekmujejo lahko tudi plemenski žrebci. Sovprega konj raznih posestnikov jé dovoljena, vendar mora biti naveden glavni prijavitelj. Konji so zapreženi v koleselj z vprego dotičnega kraja. Na koleslju Se vozi razven voznika tudi pomočnik. Daljava proge je 2000 m.
Izpit (skušnja) v težkem tovoru. Voz se tehta s tovorom. Priporoča se vporaba redno preskušenega merila sile (teže).
Deželni svet odloči sporazumno z Jahalnim klubom v Brnu na prediog krajevnega društva, katere vrste Izpitov je treba kot dolžne imprimerne krajo izvršiti.
Zmagovalcem v posameznih \rsiah tekem v zadnjih dveh letih se naložijo /'teženja 'pr/ siti epu zbor a sodnikov. Prigla-sitelj je dolžan zmage pri prijavljanju jasno prijaviti.
Prijave k izpitom (tekmam) usposobljenosti se ima vršiti
pri prirejevalni korporaciji-------------pismeno na naslov
——— do dne —— 192-------------ure do(po)poldne ali pa se do-
pušča eiv. pri startu.
----o-—-
Hróza sam pravi na koncu, da je sestavil' ta pravila samo kot primer. Kot takšen sem ga tud! prevedel iz »Praktieky-Chovatel«. Lahko se jih izpopolni,, skrajša, prikroji krajevnim razmeram,, potrebam in plemenu konj samih. Po, mojem mišljenju bilo bi dobro pripuščati na tekme lahke in težke konje v jednaki meri, da bi nk primerih v-ideli konjerejci razliko in se s tem privedli k samostklnemu presojanju in izboru plemena. Posebno imam v misli vožnjo v tovoru ali e v. oranje. Ako v ravnini - lažji polukrvni konj lahko vrši iste posle, kot težki mrzlokrvni, je vsekakor bolje, da ste redi lahko pleme, ki je posebno potrebno za hitrejše vožnje v-koleslju in mnögo pri-kladnejše, ker vendar ne porabi toliko krme in je v celini manje omehkuženo.
Kdo bi prirejal tekme ali izpite? Mislim, da vsekakor podružnice v prvi vrsti. Te imajo ali vsaj morajo imeti za organizacijo sposobne pojedine funkcijonare. K tekmam bi se naj v početku pripuščali slobodno vsi posestniki konj tako, da bi nečlani imeli plačati večjo pristojbino nego člani. S tem bi se razširil tudi smisel za organizacijo. Podružnice bi bile izbirna mesta prvega reda. Zmagovalci pri posameznih podružnicah bi bili dolžni udeležiti se tekme Konjerejskega društva, ki . bi t/a .klasifikacijska hiStanca za celo oblast. Tako bi se polagoma dobil pregled o '-akovosti materijala konjerejcev. Društvo saro bi s tem i stalo tudi za interesente-kupce neka dobro informirana centrala.
Obenem, ako bi sc uvedle skušnje ali tekme, bi se moglo reorganizirati sistem' premovanja, ki bi se naj. omejilo samo na naraščaj, ki se še ne uporablja za delo, v zvezi z mate- ami, ki dojijo.
S terni prireditvami, ki bi naj bile spojene z malimi zmernimi kmetskimi veselicami po tekmi, bi sé naj sipojil tudi pod-učni del, recimo kurz ali predavanje o negi 1. t. d. v zvezi s praktičnimi demonstracijami. Treba se je izogibati samih teoretičnih pridig. Pri tem bi prišla v. poštev prva pomoč ih direktno šole za vožnjo. Ne malo, oziroma mnogo poljoprivrednih konj, predčasno odpove službo, ker so oboleli na nogah ali dihalnem aparatu kot posledicah nepravilnega ravnanja med vožnjo in delom oziroma' izza tega. Redko sem videl kmečke voznike voziti v teku z napetimi vajeti, kar je osobito važno, ako cesta pada. Odpadle bi počasi jednostavne vajeti pri hitrejših vožnjah in bi se znale dvojne pravilno vporab-ljati: po devizi, da ima kočijaž med tekom konjeve nógé, òzi-' roma njihovo zdravje v vajetih.
Še bolje bi bilo, ako ,bi se uvedle predtekme v manjših okoliših, n. pr. v eni večji vasi sami ali v dveh manjših skupno, na ' katere biTmoralr/Sin tu3i'^^É€§ffl©rrflsf!lH^S8^" narji. Tu bi naj bila največja sloboda glede prilpusta k skušnji in tu bi se naj podučevalo na primerih. Na to poslednjo misel so me privedle stave, ki se mnogokrat dogajajo med pojedi-nimi posestniki, ki vodijo do tekem v najenostavnejših %blikah in ki šo pa bolj produkt slučajnosti. Smisla po mojem mnenju ne manjka, treba ga je samo izkoristiti, organizirati in smo-treno" izvesti.
Ako bi se skušnje ali tekme za poljoprivredne konje udomačile, ne bi imeli koristi samo zmagovalci, odnosno posamezni rejni okoliši, nego vse gospodarstvo. Na pofdiučnih sestankih predtekem posebno bi se na podlagi preračunavanj uverili mnogi konjerejci, ki producirajo konjski materijal slabše ali slabe kakovosti, da jim je to posel, ki se ne izplača. Opustili bodo konje, posebno če ni kakšne lastne izvanredne potrebe, in se zato obrnili h govedo- in svinjereji, katera grana jim bo gotovo, prei dobičkanosna/ Celokupna konjereja s tem ne zgubi ničesar, a gospodarstvo pridobi, posebno pa takšni posamézni posestniki. Koliko slučajev sem videl, kjer so slabši konji samo balast, za kmetijo. V mnogih slučajih so mi posamezni posestniki tudS priznavali vse to, ali spreobrnili se niso, ker jih terorizira neopravičen in krivi kmečki ponos, češ da so sam.0 ono veliki kmetje, ki redijo konje. Kriva in škodljiva sila nazorov kmečkega buržujstva! — In mnogo takšnih-slučajev poznam iz svojega rodnega kmečkega sveta, kjer je ta ponos in deficitno gospodarjenje konečno uničilo imejiteljà. Nasprotno' pa šo mi znani tudi slučaji, kjer so pojedini večji kmetje tudi opustili iz jeđnaMh vzrokov (»mrha mi ne odsluži krme«) konjerejo in- prešli k obdelovanju z vóli, ki konečno izpodrejeni dado vsaj lep izkupiček, in kravami, ki davajo stalen dohodek. In.- v- teh slučajih seru videl: stalen napredek v gospodarstvu.
Takšna razmišljanja so bila -motiv, da sem o tem pisal. Naj se oglaš.e. tudi interesiranci samit .	F. I. Z.
Kolo jahača in uozača u Ljutomeru
je, kakor napovedano, slavilo petdesetletnico svojega obstoja dne 15. in 16. avgusta 1925. Takoj uvodoma moramo omeniti, da vreme kolu ni bilo naklonjeno. Lepo vrème 15. avgusta dopoldne se je popoldne spremenilo -in dvakratni naliv je oviral prireditev in zavlekel pričetek dirk. V nedeljo, dne 16. avgusta je deževalo (dopoldne, zaradi česar je bila proga silno razmehčana, Itako da konji niso dosegli pričakovanih časov. Prireditve je posetilo prvi dan pribl. 2000 ljudi, drugi dan visled nestalnega vremena samo pribl. 4000.
Uiporabnostna preizkušnja kasačev prvi dan dne 15. avgusta se je kot noviteta dokaj (dobro obnesla. Videli smo voziti znane naše dirkače kakor Nadino, Pozora, D rago li n o i. t. d., naložen gospodarski voz; tudi oranje se je izvršilo gladko. Slika, ki so jo nudili naši rejci v narodni noši, ko so jahali šolsko jahanje, je zadivila celokupno občinstvo, ki se je prepričalo o možnosti vsestranske uporabe kasačev. Tudi eno- in dvovprege so se dobro obnesle.
Nato so reijci v 6 skupinah vodili mimo tribune konje in žrebeta, razstavljene v prostorih1 žrebarne. Konje,: 53 kasačev in 18 ipolkrvnih je dopoldne ocenila posebna komisija, sestoječa iz članov Konj e rejskega Idlruštva za mariborsko oblast in Kola jahača in vozača v Ljutomeru. Materijal je bil prvovrsten. Razdelilo se je celotno 71 nagrad. Po daljšem odmoru, povzročenem po nalivu, se je pričela dvovprežna dirka. Vozilo je 7 parov. Doseženi časi so bili še dokaj dobri.
Galopska dirka je izpadla zadovoljivo in je omembe vredno dejstvo, d^so bili prijavljeni samo konji kasačkega porekla. Drugi dan, 16. avgust je prinesel dirko naših favoritov Nadine, K ok et k e i. t. d. Boj za zmago je; bili hud in težak: na zelo razmehčani progi. Zato tudi doseženi časi ne odgovarjajo kvaliteti konj.
V nato sledeči povorki smo videli naše najboljše konje; v kolikor le-ti ne eksistirajo več ali pa se nahajajo izven mej naše kraljevine, so m-sili njihovi rejci primerne napisne table z imenom rejca, imenom konja in njegovim najboljšim časom. Sledili so v povorki konji, premirani prvega dne s prvimi nagradami.
Dirka C v en, h kateri so bili pripuščeni konji od 3 do 72 let, se je vsled številčne prijave razdelila v dva oddelka in vlsaka dirka zase je bila dokaz zanimanja naših rejcev za preizkušnjo zmožnosti konja.
Enovprežno so bili nato predvedeni državni kasački ple-menilni’žrebci Juriš, Posilni in M a ki il k o, izmed katerih je stal Juriš preteklo plemenilno dobo na plemenilni postaji nà Cvenu. Dvovprega D r a g o 1 i n a—O r a n je bila zadovoljiva.
Tri četverovprege so vzbudite splošno zanimanje In pozornost občinstva. Izmed 12 konj jih je bilo 9 ljutomerske kmetske kasačke reje. Četverovprega višje navedenih drž. kas. žrebcev in Vardar ja je bila vzorna in publika jo Je živahno aklamirala. Drugemu oddelku dirke' C v e n je sledila zopet novost: vozile so- idjvovprežno žene in hčere; naših rejcev.., Sigurnost vozačic v narodni noši je bila presenetljiva, slika divna.
Konec prireditev na dirkališču je tvorila dirka seriijorjev, v kateri je vozilo pet vozačev, starih 69 do 73 tet. Zmagal je najstarejši med njimi, ki je soustanovitelj kola in njega član že petdeset let!
Vsem prireditvam je prisostvoval zastopnik gospoda načelnika za stočarstvo Dr. Mitroviča' v ministrstvu poljopri-
vrede i voda, direktor državne ergele Stančič v Zagrebu, g. Miroslav Steinhausz in upravnik državne žrebčarne Selo pri Ljubljani g. Živinozdravnik Ignac Slajpah. Velikega župana mariborske oblasti je zastopal oblastni' kmet. referent g. ing. Josip Zidanšek, velikega ! župana ljubljanske oblasti pa oblastni kmet. referent g. Ivan «Sancin, predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo.
Dne 16. avgusta je prisostvoval prireditvam veliki župan mariborske oblasti g.- dr. Otmar Pirkmajer kot zastopnik gospoda ministra poljoprivrede in voda, ki je sporočil odboru, da je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander blagovolil odlikovati kolo z redom Sv. Save IV. stopnje, častni član kola g. Hinko Drvenik pa je adlkovan z redom Sv., Save V. stopnje.
Po končanih prireditvah je sledite razdelitev častnih daril. Razdelilo se je denarnih dobitkov Din. 40.000.
Ljudska veselica ob sodelovanje vojaške godbe na vrtu gostilne gospe Katike Rajh na Moti je dostojno zaključila slavje petdesetletnice obstoja kote. Stopamo v drugo polsto-letje dela, požrtvovalnosti in vztrajnosti. V skupnem delu in slogi se pripravljamo za novo dobo, ki naj prinese sloviti ljutomerski kmetski reji kaisačev še naicfiaijnjih uspehov In trofej!
Ljutomerska razstaua konj.
Ob priliki proslave petdesetletnice (15. ih 16. avgusta 1925) ljutomerskega dirkalnega društva, je priredilo konje-rejsko društvo za mariborsko oblast s kolom jahača in vozača premovanje konj za ondotni okoliš, združeno s konjsko razstavo. |
Pripravljalni odbor za to prireditev, na čelu predsednik g. Lovro Petovar in g. Rossmanit je popreje skrbno odbral v poštev prihajajoči materijal. Vsled kratkega časa, ki je bil temu odboru na razpolago, se ni mogel pregledati, popreje materijal celega sreza, in uverjen sem, da je marsikaj dobrega ostalo še doma. Tudi razstavni proistor je bil omejen ter prikrojen te, na gotovo število živali. Toda to, kar smo videli, je bilo najboljše med dobrim .
Predvedeni materijal je bil z malimi izjemami prvovrsten, tako da je spravil ocenjevalce marsikedàj pri razvr-ščevanju v zadrego. Premovanje samo na sebi pa nam je pokazalo sliko, kako naj bodo .premovanja v obče. Konji so bili v dobri kondiciji, vestno negovani in očiščeni, istotako je bilo tudi kovanje. Ne tako kot marsikje Idlrugod, ko predvede konjeréjec svoje izgarano kljuse pred komisijo, ne da bi čutil potrebe ga popreje vsaj za silo očistiti in prekovati, marveč gà tako rekoč par minut popreje sname iz brazde.
Žal, da to premovanje vsled prostrane lege našega Ljutomera ni bilo dostopno zadostnemu številu slovenskih ko-njerejcev, da bi videli, kaj je premovanje, kake in kako opremljene živali naj prihajajo ha nje. Kajti le od take prireditve sl obetamo lahko haska in koristi za novce, ki jih trošimo vsako leto nà; premovanjih;
• Razstavni prostor se iz tehničnih in financljelnih razlogov hi mogel tako urediti; kakor bi človek,želel. Hlevi so bili malo tesni, tako da nisi mogel dobiti skupnega pregleda črez ves razstavni materijali ter si natančneje ogleltteti to ali ono žival. Tej hibi pa je odpomogel prireditveni odbor vsaj deloma s tem, da je popoldne po končani oceni, predvedel že ocenjene in najboljše živali vsake skupine zbranemu občinstvu.
Ocenjevanju (premovanju) je prisostvoval tudi zastopnik ministrstva poljoprivrede i voda ter direktor konjegojstvenega zavoda za Hrvatsko in Slavonijo g, Steinhaus. V premovalno
komisijo se je pritegnilo poleg običajnih sodnikov tudi gosp. Rossmanita in veterinarja g. M. Knafliča iz Ljubljane, čigar utise o celi prireditvi prinašamo na Idlrugem mestu.
Razstavni materijal še jte delil na dve veliki skupini in steer I. v amerikanske kasače, II. v obične toplokrvce (poi-krvce). Vsaka telh skupin pa je obsegala zopet šest kategorij in sicer:
1.	kobile z žrebeti,
2.	starejše žrebetne kobile,
3.	tri- in štiriletne žrebice,
4.	dveletne žrebice,
5.	enoletna žrebeta,
6.	žrebci.
Poleg navedenih pa je razstavila »Zadruga za rejo žrebet« sedem iglav broječo skupino.
Pregled in presojo razstavnega materijala je olajšal obiskovalcem razstave vestno in praktično sestavljen katalog, kar moram posebno omeniti in kar človek marsikje pogreša, iz katerega ni bil razviden le izreditelj in lastnik, marveč tudi poreklo (rod) vsakega konja.
Vsled omejenega prostora mi ni mogoče prinesti ocene vseh razstavljenih konj, da-si bi to zaslužil sleherni teme d njih. Omejiti se moram ìe na prvake v vsaki skupini. V prvi skupini, to so kobile z žrebeti, je bila prva 9Ietna kobila »Danica«, mati drž. žrebca »Danka« in kobile »Buffe«, ter stara mati zmagovalke »Naldine«, last g. Marko Slaviča iz Ključa-rovcev; druga je bila 71etna »Oliva«, 'last g. Alojza Razlaga iz Sitarovcev; tretja je bila lSletna »Ližka«, last g. Antona Stu-heca iz Logarovcev.
V	drugi skupini (žrebetne kobile brez žrebet) je 'bila prva llletna »Pina«, last g. M. Filipiča iz Starenovevasi, ki je dobila 1. 1918. v lepotni tekmi na Dunaju drugo nagrado; druga pa je bila 91etna kobila »Vida«, ki jo je izredil g. Vekoslav Žtibler iz Lokavcev in je sedaj v posesti g. Huberta Lukmana iz Maribora.
Med toplokrvnimi žrebetnimi kobilami pa je bila prva 91etna kobila »Nonia«, last ge. Marije Kosi iz Cvena.
V	tretji, skupini (tri- in štiriletne žrebite) je odnesla prvo nagrado 41etna polkrvna kobila »Fuksa« po čistokrvnem Afrl-kanusu, last g. Ivana Markoviča iz Sejancev. Druga pa je bila 41etna »Draga«, po drž. žrebcu Przedswitu te matere po Cle-argrithu, ki jo je izredil g. Franc Žitek iz Bučečovcev in je sedaj last g. Henrika Cimermana iz Ljutomera.
Mejdl dveletnimi žrebicami je bila prva amerikanka »Slavica«, po žrebcu »Prinz Dillonu«, laßt g. Slavka Žnidariča iz Grap, druga pa »Hora«, po istem žrebcu kakor prejšnja, v posesti g. Franca Brumna iz Krap j a.
V	peti skupini (enoletna žrebeta) je bila prva nagrada priznana žrebici »Princa« po žrebcu »Prinz Dillonu«, last gospe Marije Makoter iz Krapja, druga pa žrebici »Nelka«, po zasebnem Žrebcu »Sokolu«, last g. Alojza Slaviča iz Banovcev. Med polkrvnimi v tej skupini pa je bila najboljša .žrebica »Črnka« po Przedswitu te matere po Afrikanusu.
V	šesti skupini (žrebci) je dobil prvo nagrado dveletni »Bluff«, last g. Franca Žiteka iz Bučečovcev, drugo pa enoletni »Ferdo« po žrebcu »Pozorju«, last g. M. Filipiča iz Starenovevasi.
V	skupini, ki jo je razstavila »Zadruga za rejo žrebet« je bila najboljša dveletna žrebica »Lizika«, po »Bhiffu«, iz matere po »Furioso«, last g. Jakoba Petovarja iz Bunčanov, za njo pa dveletna »Pridna«, po »Bluffu«, last g. Filipiča iz Starenovevasi. Med polkrvci te skupine je bila prva Idtveletna žrebica po »31 Gidranu«, last ge. Charlotte Varda iz Ljutomera.
Konjska razstava v Ljutomeru, ki je tvorila sestavni del cele prireditve ob proslavi 501etnice, je žela popolen uspeh in je tekmovala z ostalimi točkami programa, kakor' konjsko dirko i. t. d., in bo v čast odboru, ki je požrtvovalno In skrbno zamislil celokupni razpored.
Upravnik drž. žrebčame: Žlajpah.
lllillllliliilllllilinillillllllllillllHIllIllIlllllllllllillllllillllllilllilllllllillllillllllllilllllllllHIiilllll
Konjska razstaua na ljubljanskem uelesejmu 1925.
Drugič se je vršila v okvirju ljubljanskega velesejma razstava konj, združena letos z razstavo goveje živine, ter skupino solčavskih in jezerskih ovac.
Odveč b bilo na tem mestu pisati o pomenu te prireditve za povzdigo naše živinoreje in strokovno izobrazbo naših živinorejcev. Zelo ugodno vreme, spretno vodstvo in okusen aranžma so privabili poleg meščanov veliko podeželskega ljudstva.
Pičla denarna sredstva, s katerimi je prireditveni odbor razpolagal, niso dopuščala, da bi se plačeval prevoz živine po železnici iz oddaljenih krajev. Kljub temu pa- sta bili zastopani naša Žt. Jermejska in Savinjska dolina in Gorenjska. Pretežna večina razstavljenih živali pa je bila iz bližnjih okrajev ljubljanske okolice in radi tega po večini mrzlokrvne pasme. Kar pa je bilo toplokrvcev so bili večji del last gospodov oficirjev 'ljubljanske posadke. Prignanih je bilo 116 konj med njimi 16 državnih žrebcev Idoloma iz državne žreb-čarne Selo, deloma iz zasebne oskrbe. Obiskovalcem razstave je dajal pojasnila vestno sestavljen katalog, ki žal vsled netočnih prijav naših konjerejcev, ki se le težko privadijo točnosti v podatkih gledé porekla (pokolenja) svojih živali, mi bil tako popoln kot bi bilo želeti.
To pot se razstavni materijal ni preje odbral in'pregledal, marveč se je prepustilo to razsodnosti razBtavljalcev samih.
Vsled tega je bilo prignanih tudi nekaj konj, ld niso spadali: na razstavo in so kljub temu, da so bili maloštevilni, ostali materijal pa dober, motili celokupen utis, ki ga je zaldobil človek pri celi prireditvi.
Ocenile in obdarile so se le plemenske živali, med tem ko so bili enoletniki in starejši gospodarski konji le razstavni objekti, kar marsikom« izmed razstavljalcev očividno ni bilo znano.
V ocenjevalni komisiji je bil g. Franc Zupančič, predsednik konjerejskega društva za ljubljansko oblast, konjički pod-pukovnik Zajc, kot zastopnik Dravske divijske oblasti, gosp. Josip Turk, gerent stolnega mesta Ljubljane, g. Molj iz Vogelj in veterinar M. Knaflič.
Denarnih premij se je. razdelilo 11.000 Din. Toplokrvnim konjem, pa, ki so bili po večini, kakor že omenjeno last častnikov, so se pa priznale le častne diplome.
Celokupen utis cele razstave je bil tako iz konjerejskega, kot iz razstavnega vidika zadovoljiv, zakar idlollgujejemo prireditvenemu odboru in pa veliesejmski upravi našo iskreno zahvalo. Ce se je pokazal kak neidostatek ga je gotovo opazil tudi marljivi odbor, ter bo tskušal istega prihodnjič odstraniti v prid in povzdigo gospodarsko in živinorejsko tako pomembne prireditve.
Želeti bi bilo, da prinese) prihodnja številka našega glasila vsaj nekaj slik iz te razstave, ki so prav dobro uspele.
Upravnik idlrž. žrebčarne: Žlajpah.
Držauna poòfcouska šola.
K obče koristnim in potrebnim zavodom se mora vsekakor šteti tudi državna podkovska šola. Od uspeha v teoretičnem znanju in praktičnem izvežbanju podkovskih pomočnikov, bodočih mojstrov, je zelo odvisno zdravje konjskih nog, oziroma kopit in posredno tudi zadovoljnost lastnikov konj.
Star pregovor pravi: »Konj ima samo jedno nogo«. Če je ta pokvarjena, je konj sploh neporabljiv, Kaj pomeni to za ljudi, ki si s konji kruh služijo, ni treba posebej omenjati. |
Vstopov podkovsko šolo imajo predvsem kovaški pomočniki, M so že najmanj idtve leti delali pri podkovskih mojstrih in ki so v podkovskem delu, četudi ne popolnoma, pa vsaj že toliko izvežbani, da je mogoče ž njimi vzdrževati na šoli za pouk potreben obrat. Konja dobro podkovati m navadno rokodelstvo, temveč kolikor toliko umetnost, pri kateri mora podkovski kovač posamezne, zelò komplicirane dele kopita in njegov mehanizem natančno poznati, pa tudi dobrö presoditi štojo in hojo konja, da ne trpi, žival in lastnik radi napačnega podikovanja.
Tečaj traja šest mesecev. Ta doba. je neobhodno potrebna, ker pri tem pouku ne gre samo za to, da se učencem predava in delo pokaže, temveč za to da pod nadzorstvom učitelja več mesecev delajo in, da to, 'česar jim na razumnosti
inteligenci'^*primanjkùje, s pridnostjo in vajo pri delu pridobijo in v spominu obdržijo.
Nekateri učenci vložijo ob vstopu v tečaj ali takoj na to prošnjo na ministrstvo poljoprivredo i voda za skrajšanje učne dobe ali pa vlože za nje take prošnje občine; večinoma z razlogom, da jih one nujno rabijo. To pa ni v korist učenca, še manj pa .v korist dežele, ker učenec, ki ni bil deležen popolnega, izdatnega pouka in si ni pridbbil temeljiteje izveižba-nosti v ipodkovstvu, ostane Če se mu skrajša učna doba na 3 mesece, ali celo še. manj — če tudi dokonča skrajšani rok, običajno isti površnež, kot je bil poprej. Iz skušnje vemo, da 50% takih kovačev nikdar ne misli, kaj dela, temveč izvršuje svoje delo mehaniČnoim pri tem seveda površno, v škodo kopit in lastnikov konj. Pa ne samo to! Skrajšanje učne dobe tudi zelo kvarno upliva na one učence, ki za skrajšanje niso presili, ker se čutijo kljub svoji pridnosti zapostavljene.
Rès je težko shajati pri idlanašnji draginji s skromnimi sredstvi, ki jih imajo kovaški pomočniki. To pa že ne sme biti povod za skrajšanje učne dobe, ker se s tem zmanjšuje praktična izvežbanost podkovskih kovačev in šola ne more dosegati v zadostni meri svojega namena, da izvežba deželi dobrih podkovskih kovačev.
Občine naj bi torej v interesu podeželske konjereje ne pošiljale prošenj za skrajšanje učne dobe. Če žele, da dobijo res dobre podkovske kovače, naj jih podpirajo, oziroma naj določijo za res dobre in vestne kovače primerne premije, ki naj bi se razdeljevale ob prilliki konjskih premovanj, onim. kovačem, ki jih res zaslužijo.
Žalibog je pa dandanes še dosti takih kovačev, zlasti onih,, ki so bili svoj čas (še pred svetovno vojno) pripuščeni k enodnevni skušnji in ki -delajo tako brezvestno, zanikerno in površno, da bi se jim ne zgodila nikakà krivica, če bi se jim kovanje konj sploh prepovedalo. Dobro izšolani in izvežbani kovači so v prid deželi, pa tild! vojski, kateri bi zlasti v vojnem času veliko koristili.	<-, v,-..-	__g.-- •
Društuene in čruge uesti.
Jubilejne slavnosti ljutomerskih konjerejcev. Slavnostni dnevi 60 minuli z dokaj lepim moralnim uspehom. Enoglasna je bdla sodba, da se l kaj sličnega v celi naši prostrani državi prirediti ne da. Celoten odbor Kola; jahača in vozača je opravil velikansko delo in zasluži obče priznanje -fe, ne bodemo oseb naštevali jg|j moramo pa posebej omeniti g. častnega predsednika tega kola Rosmanita, ki je imel tehnično vodstvo in kateri je navzlic svoji oddaljenosti in precejšnji starosti (oprosti mi naj to konstatacijo), celo vrsto nedelj, zadnji teden pa vsaki dan, bil na dirkališču in nadzoroval vežbanje hr vodil vse priprave. Njegova desna roka je bil pa naš neumorni g. Hinko Drvenik, kateremu gre isto priznanje. Vso to opravljeno delo zamore pa le tisti oceniti, kateri ga je videl od bližu, vspödbuda bi pa naj bila marsikaterému, kateri se rad dela za ispllošnost ogiba.
Premovanje za celjski srez, izvzemši šentjurski okoliš, se je vršilo dne 3. avgusta v Žalcu. Pri ugodnem vremenu je bil predveden dokaj lep materijal. Konji so bili dobro negovani, sploh dobro držani ter dobro podkovani. Prignanih je bilo 14 kobil z žrebeti, 9 tri- in štiriletnih žnebic, 17 dveletnih žrebic, 13 enoletnih žrebic In 6 žrebčkov. Razdelilo se je skupno 8145 Din. V I. skupini je.dobila prvo darilo kobila po 144 Marquis g. Drča Jakoba, Gomilsko; v II. žrebic! ipo Printempsu in po Grimmingu g. Martina Dreva, Drešinja vas; v III. žrebica po Balsamu Qregoru g. Franca Okorna, Škofja vas; v IV. pa žrebica po 132 Galea g. Ivana Resnika, Bukovžlak in v V. žrebec-po Bogatinu-g'. Antona-Kača, Boje. Za to premovanje nam je bila naklonjena od lokalnih faktorjev lepa vsota denarja in so dali: Okrajni zastop Celje 5000 Din, občina trg Žalec 250 Din, okrajni zastop Vransko 1500 Din, mesto Celje 250 Din. O,d! prvo imenovane vsote se je rezerviralo 750 Din za premovanje v Šmarju pri Jelšah za konje !z šentjurskega okoliša.
Premovanje za srez Šmarje pri Jelšah in šentjurški okoliš celjskega okraja še je vršilo dne 4. avgusta v Šmarju pri Jelšah Je to mali kohjerejski okoliš, moramo pa priznati, da v tem okolišu konjereja najlepše napreduje in da je najbolje konsolidirana. Ob lepem vremenu je bilo prignanih 9 kobij z žrebeti, 13 tri- in štiriletnih žrebic, 16 dveletnih žrebic, 8 enoletnih žrebic in 1 žrebec. Razdelilo se je 5110 Din, od katerih so lep del lokalni faktorji prispevali in sicer okrajni zastop Celje 750 Din, okrajni zastop Šmarje pri Jelšah 1500 Din, Južnoštajerska hranilnica 500 Din ter Posojilnica Šmarje 200 Din. V I. skupini je dobila prvo darilo kobila po 132 Galea g. Franca Jezovšeka, Ponikva; v II. skupini triletna žrebica po 15 Salomonu g. Alojza Sivke, Sv. Vid; v III. skupini žrebica po 390 Sternu g. Ivana Vehovarja, Nezbiše; v IV.. skupini žrebica po 122. Norbertu g. Antona Bračka, Brezje.
Premovanje plemenskih konjev po običajnih pogojih za sreze Murska Sobota in: D o 1 n j a L e n d a v.a sevrši v petek, dne 25. septembra t. 1. z začetkom ob 8. uri na prostoru v bližini župne cerkve v B e 11 i n c i h.
Razstava konjev, goved 1. t. d. v pinzgavskem središču Zell am See. Za »Pinzgau« se je priredila v Zell am See velika razstava plemenskih konjev in goved ter drugih domačih proizvodov v Zell am See, katere se je poleg načelnika okrajnega zastopa v Ormožu g. Kuhariča in upravnika veleposestva Štajerske hranilnice. g, Majcena udeležil tudi naš predsednik.
Razstava jè bila za mednarodne obiskovalce pripravljena v bližini kolodvora, kjer so nas na 2 visokih mlajih pozdravile naše državne zastave. Razstava je bila prvovrstno prirejena in je bil ves materijal skozi poletje trikrat pregledan in še le potém pripuščen k razstavi; ko je odgovarjal. Razstaviti so se smeli le konji, ki šo last članov zadruge in šo vpisani v matičnih knjigah. Razstavljeno je bilo: 4 državni žrebci iz žreb-, čarne, 8 državnih žrebcev v privatni oskrbi, 4 privatni licencirani žrebci, 21 plemenskih kobil z žrebeti, 18 plemenskih zaskočenih kobil, 9 štiriletnih nezaskočenih kobil, 11 triletnih nezaskočenih kobil, 4 dveletni žrebci iz zadružnega pašnika, 2 dveletna' žrebca privatna, 11 dveletnih žrebic; 22 enoletnih žrebcev, 9 enoletnih žrebic. Visi so bàli krasni ekzemplarji noriške pasme. Marsikateri še tako oster nasprotnik te pasme bi sodil ob pogledu te razstave drugače. V razgovoru s konje-rejci isem dognal, da sta tam dve struji, in to je ena, ki hoče če dalje bolj masivnega konja in druga, ki si nasprotno ne želi obilnega velikana, ampak trpežnega vsem zahtevam odgovarjajočega isrednjega konja. Po mojem mnenju zadnja prevladuje. Marsikateri konjerejec bo' zmajal z glavo, če bo čital, da je bila ta dragocena žival vse tri dni zunaj, bre.z strehe, le plemenski žrebci so bili pod streho, akoravno je vsak dan skoraj pol dneva deževalo. Nekateri so konje nakrmili na prostoru, drugi so jih pa spustili na za to pripravljen pašnik, da so se celo noč palsli. Zrnja ti konji me poznajo, trebalo bi vsé kupiti, zato pa kmet nima denarja, ker drugih dohodkov nima kot iz živinoreje. (Celi Pinzgau meri 263.095 ha, od tega pa le 12,887 ha ali 4.89% njiv.) Posebej pohvaliti moram vstrajnost in požrtvovalnost konjerejcev, ki so do 10 ur daleč prišli,' vstrajali tam tri idini, akoravno so bila največja darila po našem denarju 800 D. Vsak konj je imel tudi na levem stegnu žig zadruge, nikdo se ne boji, da bi vsled tega konja ceneje prodal, ampak on je prepričan, da je ta žig priporočilo. Obisk od strani kmečkega prebivalstva kakor od mestjanov je bil navzlic neugodnemu vremenu ogromen, in iskoraj vsak obiskovalec je na podlagi skrbno sestavljenega,-112 strani obsegajočega ka-^ taloga konja za konjem, govedo za goveđom natančno razgledoval in kritiziral. Veliko vztrajnega dela bo treba, da bodemo mi lahko pokazali tako dobro organizirano razstavo. L. P.
Lastnik in izdajatelj : Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast, Ivanjkovci. — Tisk Mariborske tiskarne d. d.
Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Maribor.
>■
H
rjuh iz mo čne tkanine à 2 m Din 360--, à 2 1/t m Din 400 -,
iz pristnega lanenega platna à2‘/( m Din 510 — razpošilja veletrgovina R. STER-MECKI, CELJE št. 4-3 Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna, in ra. zne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500 — poštnine prosto. Trgovci engros cene.

Komnu m QPREmE
za kanje aò nauaöne čo najfinejše urste za lahka in težko t/ožnjo, kakor tuči razne potrebščine:
ÜE Ž H E PLA HTE
za konje in uozoue, suétiljke za kočije, bičeunike, brzče, kresal-nike za noge. Dalje velika izbira potnih koučekau, ročnih torbic,, listnic, nahrbtnikov/, gamaš i. t č. nagobčniki in ouratniki za pse
EOHÌLHI 1E Rm E NI
za mline in žage iiiiiiiiiiiiiiiiiiS
IURN KRHU05
Rleksančroua cesta št. 13 Slomškov/ trg št. G
m R Rl BO R
m
I
S
S
IH dobe se stalno in po najnižji ceni potom
I Julio Hoffmanna v Čakovcu jj
Telefon 31	H
VELETRGOVINA ž ŽELEZNINO
fl PIHTER 6 LENHBD, HMRIBOR It
||	ALEKSANDROVA CESTA 32-34	||
Brzojavi: PINLEN MARIBOR — Telefon št. 282 .	jfj
fJf Skladišča se nahajajo v
91 Mlinski ulici št. 2 in 12—14 II H
ll	NA DEBELO NA DROBNO