42 
Cigani
(Spisala Štivanska.)
|H|Jod si se pa potepal tako dolgo, li pohajačvti% »^recB tako je pozdravila raati ravno došlega sina. -.Sola se menda konča ob štirih. a sedaj je že pet, od šole domov rabiš le tri minute, tedaj kje si bil tako doigo?"
Nekaj časa je stal s sklonjeno glavo kakor grešnik, ki spozna svoj greh; a ko je videl, da mati ne namerava hujšega, ojunačil se je ter dejal:
^Mati, saj veste, da so nad bregom cigani. Rado-veden scm bil, kaj pocenjajo ti Ijudje. šel sem jih gledat."
.,K,ij tebe brigajo cigani! Da bi te vzeli, vidiš, ter šli s teboj po svetu, bi se ti lcpa godila. Da mi ne greš nikoli več v breg in pa sploh nikamor po šoli. Naravnost pridi domov. po cestah se no smeš ustav-Ijati. tam se gotovo ne naučiš nič dobvega."
S tem se je končala za našega Francka, — tako se je namreč imenova] — mateiina pridiga. V srcu je sklenil, da pride vsak dan naravnost domov, in da noče jeziti več matere, ki je tako dobra. \aš Franoek bi bil res izpolnil nbljubo, a liaj, ko so skušnjave tako ve-like! Vedel je namreč, da cigani se z jutrajšnjim dnem odpravijo \z vasi. Zanimalo ga je vse. Njih govorica, njih jed, njih obnašanje. In vrbu tega so imeli še cigani tako velikega dečka kakor je bil n;\š Francek. In lep je bil ta ciganček! Črni kodri, črne oči, črna polt, to vse skupaj tako lepo, da se je človeku smilil brhki deček. In tudi naš mali znanec ga je rad gledal, ter bi se bil morda rad igral ž njim. Seveda povedal tega ni, a lahko si mislimo tako.
Drugi dan se je odpravljal Krancek v šolo. Po-vedati pa moram, da je ta veliki učenec hodil šele prvo leto v šolo, torej ni čuda, čc so se mu misli včasih zmešale, da je premnogokvat mislil na igrače rajže kakor na berilo. Tako tudi danes. Njegove misli so begale !e k ciganom. Vedno in vedno jih je imel pred očrai. Bal se jih ni, kaj še! Rad bi ostal pri njih, ter poslušal njih govorjenje.

,,Kje si pa strgal hlače včeraj, France?" vzdramil ga je materin glas.
«Ne vem, saj nisein nikamor plezal,"1'
^Nekam že; hlače se niso same strgale. Moram te obuti v nedcijske, a pazi. da jih ne zamažeš, ker bo sicer šiba pela. Pa taiti, hiti. bo kmalu osem."
Tekel je v šolo.
V šoli ga je ves čas mučila skušnjava, ne bi H šel še danes zadnjikrat pogledat v breg. A vendar pre-magal je srcno ter po šoli tekcl naravnost domov. Po-poludne pa je bilo huje. Ni mogel, pa ni mogel več prestati. Sklenil je, da pojde pred šolo le juden hip. mati tako ne bocto vedeli. Rečeno, storjeno.
Odpiavil se je, a ne da bi šel po ravni poti mimo cerkve v šolo, ubral je stezo, ki vodi v breg. Kakor bi švignii, je bil že skrit za gostim drevjcm in grmičjem, ki je rastlo ob potu. Srcčno je prišel do oiganov. Sprav-ijali so svojo prtljago na voz in ob vozu je stal naš znanec, mali cigancek. Starejša ciganka je še kuhala v veiikem kotlu polento, tu pa tam je zarežala na jed-nega ali druzega izmej družbe.
Francek je gledal bolj od daleč to družbo, ki je ' kaj slastno jedla ravnokar skuhano polento. Pozabil je popolnoma. kam je bil namenjen. Ura je že davno od-bila dve, a Francek ni imel najmanjše misli na šolo. Ko so vsc pojedli, spravljali so še zadnjc rcči na voz. V tem se približa ciganka, katera je poprej kuhala, in vpraša Francka:
.Kaj čakaš tukaj?"
Ni vedel odgovora.
Kar nakrat bila je vsa Ijubezniva ž njim.
,,Pojdi sem, pojdi, kaj se bpjiSr"" Pobožala ga je po licu.
Najrajši bi bil bežal, tako grda se mu je zdela ta žena.
,,Pa kako lepo suknjioo imaš, pokaži no, če bi pristojala našerau Janošku.'*
Da bi se obotavljai, ni mu prišlo na um. Pa saj ga je ciganka tako naglo slekla, da sam ni vede), kdaj.
,,Pa hlačice imaš tudi nove. Naj poraeri še hlačice, ti pridni deček ti !;t
44
To je bilo našemu Franoku preveč. Jokati je začel, da so mu soize, debele kakor leščniki, padale po iicih.
Prav dobro sc je podala Janošku ta obleka.
,.Pa bos tudi ne raore biti naš Janoš; sezuj se, sezujv da mu pomerim šc čevlje."
Kako veselo je gledal Janoš, saj monda kar živi, ni bil tako oblečen kakor sedaj. A tako veselo ni gledal naš Krancek, ko je ostal v sami srajčki na travi. Cigani so odpravili vse na voz in se odpeljali.
,.Z Bogom, mali", klicala mu je ciganka v pozdrav.
Sedaj se je še le dobro zavedel vse svoje nesreče! Knjiga je ležala v travi, zraven nje tablica in pisalo! On pa v sami srajčki!
,.Kako pojdem dotnov, kaj mi porečejp matir™ Jokal je in jokal ter skrival gole nožice pod srajčko.
Kar sliši vpitje otrok v vasi. Vracali so se iz šole domov.
..Oh. kaj bo, če me vidijo ? Mati, mati!" zdihoval je in jokal, da bi se smilil trdcmu kamenu.
Počasi jo pritapal skoraj do ceste. Tam se je skril za grm in čepel, da bi ga nikdo ne vidcl.
Mislil je, da so otroci že odšli, pokukal je na cesto, nagnil se jc preveč ven, tako da ga je videl sosedov Andrejec, ki je počasi stopal z dvema tovari-šema. Pritckel je pogledat, kaj se godi, a kar obstal je, videč Francka v takem položaju.
..O. prosim te. Andrejec, pojdi k materi, pokliči mojo raater." Komaj jc izgovaijal besede. tako je jokal.
Andrejec je rus tekel in že na cesti je vpil v jedni sapi:
,.Kuma, kuma, vaš Franoek — tako joče, — ne-sreča! Teoite, tecite!"
Pritekla je uboga žena in ž njo še par sosedinj in otrok.
rKaj pa jer" vpraševala je v strahu.
..Ne vem, tecite, jaz ne vem!"
Pritekli so na raesto, kjer je čepel Francek, ob-krožen s tovariši, kateri so bili pritekli, ko so slišali vpitje.
rZa božjo voljo, kaj je mrtev>* zajeoala je reva vsa v strahu.
45
MNe, ne. Kaj govorite; nic hudega mu ni", od-govoril je večji deček.
rMoj Bog! Povej vendar, kaj ti je?"
Vzela ga je v naročje in ogledovala, je li še čvrst in zdrav. Ogrnila ga je s predpasnikom ter nesla domov. Vpraševala ga je, kje je obleka, čevlji, a besede ni mogla izvleci iz njega.
Ko ga prinese domov, položi ga v posteljo. Ko se je nekoliko pomiril, jel je pripovedovati, kako se je zgodilo ž njim.
,,A, takp, tako! Kaj sem ti pravila sinoči? Moj Bog, da tako kmalu pozabiš moje nauke. Koliko strahu sem prestala radi tvoje neubogljivosti! Danes si menda dovolj kaznovan, ni ti treba mpje kazni, čeravno bi ]'o> še zaslužil!"
»Mati, jaz ne pojdem več v šolo, otrooi se mi bodo smejali."
rTL pojdeš v šolo! Naj se ti pa smejejo, saj za-služiš. Si grešil, pa se še pokori! A sedaj nimaš obleke, oevljev, to, to pomisli."                           ¦
,,Frosim vas, mati, pojdite vi z mano. saj vas bodera zmiraj slušal in nikdar več vas ne bom jezil.^
.,Ne vcm, kako bo. Če bi vedela, da izpolniš svojo obljubo."
,,Bom, bom, mati!"
In res drugi dan je mati  spremila Francka v šolo.
Z zanimanjem je poslušal gospod učitelj, kar mu je pripovedovala mati.
,,No, Francek, ali bodeš še hodil gledat cigane ?" dejal je smehljaje se.
,,O nc, nikoli več:', odgovoril je Francek.
,,Vidiš, tako se godi otrokom, ki ne slušajo svojih  ^ starišev.  To se ti je zgodilo,  ker materc nisi ubogal.  .f \..e bi jih bil, ne bilo bi sedaj vsega tega. Prišel si ob obleko,  čevlje,  šolo si zanemaril,  materi naredil tako veliko skrb! Kaj pa bo, ko pridejo oče s semnja in jim mati poved6!  Obljubi jini tukaj pred svojirai součenci in pred menoj, da jih hočeš vedno slušati, ter jim ni-koli več ne delati take skrbi.1'                                         j
,Ne mati, ne bom nikoli večP              .                 J
,,No. dobro torej. Danes je poravnano. Ko bt pa še kdaj iz neubogljivosti delal take skrbi, potera pa se drugače dogovorimo."
Obmil se je do drugih atroK ter jim dejal: ..Vam pa, otroci, ukažem, da ne dražite Francka. Skesan je, žal mu je gotovo. Tu imate vzgled, kako naglo pride kazen tako ali drugače za onim, kateri ne sluša svojih starišev. To vam bodi v svarilo!''
^Hvala Iepa, gospod učitelj", dejala je mati ter se poslovila.
Kako je izpolnjeval Francek obljubo, temu v dokaz naj vam povem le to, da je postal najpridnejši in naj-boljši otrok v vsej vasi.
Ciganov pa ni mogel pozabiti