III. leto Rokopisi se ne vračaio. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po IS vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih ebjaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. 107, številka. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo' leto K 5’20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1‘30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto o mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo m upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr. Cesar Franc Ugasnilo je trudaljubivo življenje vla- | darja avstro-ogrske monarhije. Dne 21. t. m. Je preminul ob 9. uri zvečer cesar Franc Jožef v svojem rojstnem gradu v Schon-brunnu pri Dunaju. Pokojni monarh je bil rojen dne 18. avgusta 1830. Vlado je nastopil dne 2. decembra 1848. leta, ki je bilo za vso Evropo jako burno. Vladanje cesarja Franca Jožefa je bilo vobče precej burno, šele zadnja štiri desetletja so bila mirneja, dokler ni izbruhnila sedanja svetovna vojna. Avstrija je imela za njegovega vladanja vojne z Italijo, z Danci, Prusi, Rusi in ob okupaciji Bosne. Najznamenitejši dogodek v njegovem vladanju je za notranji razvoj države avstro-ogrska ustava, ki je bila uveljavljena končno v letih 1867. do 1871. ter uvedba splošne volilne pravice v Avstriji. Nova ustava je zlasti dvignila izobrazbo, ker je s svojim šolskim zakonom pospeševala moderneje šolstvo. Pa tudi v gospodarskem pogledu se je v mirnih časih razvijala in industrializirala država razmeroma precej naglo. Obramba in mir. (Filip Scheidemann.) *Nemški narod vojuje to vojno kot obrambno vojno v varstvo svojega nacionalnega obstanka in svojega svobodnega razvoja. Nikdar nismo kaj drugega trdili, nikdar kaj drugega hoteli*. Tako je rekel državni kancler v glavnem odboru državnega zbora, dne 9. novembra. S tem pritrjuje temu, kar so socialni demokrati neštetokrat povedali v parlamentu in časopisju. Načelno je torej soglasje v državi od vrha pa do temelja. Koliko časa naj se še nadaljuje grozovita, Evropo pustošeča vojna? To je misel, ki prepaja vse. Vsi pravijo: Toliko časa, dokler se dožene, da niso bile te žrtve zaman, doseže, da ne obišče taka vojna še enkrat človeštvo? To zagotovilo hočejo vsi. Kdaj pride ta gotovost? Ko vsi narodi izkrvave ? Ali je res kje še tako kratkoviden človek, ki se še domišljuje, da se tej ali oni skupini držav posreči drugo potolči do uničenja, da ji utegne diktirati mir ter s tem ugotoviti, da se vojna več ne obnovi? Bedak je, kdor to veruje, zakaj, vojna divja že 28 mesecev. Mnogi — pri nas kakor tudi v sovražnih državah — še vedno niso spoznali pomen te koalicijske vojne. Pač je bilo mogoče priti do jasne odločitve v nemško-francoski, rusko-japonski vojni, še lažje seveda v vojni Angljije proti Burom. Taka odločitev ni mogoča, če se vojskujeta dve tako velikanski, druga drugi ravnotežni skupini, kakor v tem borenju brez primere. Celotno narodno gospodarstvo je v vojni službi. In kakor v drugih deželah, nameravajo tudi pri nas izdelovanje municije še silno pomnožiti. Vsi narodi so odločeni storiti do zadnjega diha vse, da preprečijo poraz. Poraz preprečiti, to bi moralo biti in le to more biti cena zmage za vse narode. Jožef umrl. Avstrijski cesar Franc Jožef je bil z vso dušo vo ak. Ni ga morda vladarja,^ ki bi toliko delal, vedno delal in če upoštevamo, da je Franc Jožef vladal skoro 68 let, potem nam je jasno, kako velikansko vladarsko delo je opravilo njegovo žilavo in vztrajno življenje, ki je še dan svoje smrti opravilo nekaj vladarskih poslov. Monarh je obolel pred kakimi tremi tedni za katarjem. Zadnje dni pred smrtjo se je pojavilo v desnih pljučih vnetje, ki je cesarja |e prejšnja leta večkrat napadalo. Z umrlim avstrijskim monarhom, je zgodovina sedanje Avstro-Ogrske tako tesno spojena in tako značilna, da se bo smatralo njegovo vladanje še pozno kot zgodovinska doba, doba, ki je često vplivala na ves po-litiški položaj. Njegova miroljubnost je bila vobče znana; in tudi ob izbruhu sedanje vojne je vladar bridko tožil, da je moralo priti do vojne. K počitku je legel vladar, ki je posvetil svoje življenje od rane mladosti pa do naj-častitljive starosti svoji državi Kajti zmaga, ki naj bi prinesla, kar opisujejo junaki peresa bogata v fantazijah v vseh jezikih in po vseh deželah, ki naj bi jih dosanjali povsod, na tej strani in na oni, strani Vogezov, na tej strani in na oni strani Kanala. Osvojenje Alzacije in Lotaringije, pomaknitev nemškolrancoske meje do Rena to so bile prav tako prazne sanje, kakor so vojni smotri šestih nemških zvez in ruske želje po osvojitvi Šlezije in Izhodne Prusije. Za Nemčijo zadostuje zmaga, če se ubrani ogromni premoči. Kajti ta zmaga pomeni, da ostane državno ozemlje nedotaknjeno, da ostane politiška samostojnost države prav tako nedotaknjena kakor nje svoboda gospodarskega razvoja. Kaj smo še hoteli? Vojno smo pričeli le v obrambo in še vedno se nahajamo v znamenju te besede, ki je bila dognana ob izbruhu vojne: „Nas ne vodi hrepenenje po osvajanju!” Jasneje nego kdaj doslej je povedal državni kancler dne 9. novembra, da nikdar' ni mislil na anektiranje Belgije. Da je še manj mislil na to, da bi Francozom odtrgal kaj ozemlja, je itak razumljivo. Seveda je g. Bethmann-Hollweg nekoč prej govoril o „stvarnem poroštvu" na zahodu. Že pred letom dni sem opozarjal, da se da tako poroštvo doseči najbolje s pogodbo, ki omogočuje trajen mir. V tem zmislu so tudi zahtevali po vseh drugih vojujočih deželah v teku teh vojnih let mednarodne dogovore, ki naj onemogočijo obnovitev vojne. V Nemčiji se je razpravljalo javno o tem vprašanju najmanj. Vprašanje pa živi in pridobiva vedno več pristašev po vsem svetu. In tudi nemški državni kancler se je priznal v govoru dne 9. novembra kot pristaša Wilsona in Greya, ki se zavzemata za .Mednarodno zvezo v ohranitev miru". Če zahteva g. Bethmann-Hollweg v svojem govoru svobodo morij, je končno to tudi stvar, ki v prvi vrsti tudi ne spada na zeleno polje, marveč se more urediti le ob zelen1 mizi pri mirovnih pogajanjih. Izvajanja državnega kanclerja lahko razporedimo na štiri točke: 1. Nemčija ni hotela te vojne, 2. Nemčija vojuje to vojno le kot obrambno vojno, 3. Nemčija ni nikdar mislila, anektirati Belgijo, 4. Nemčija je pripravljena pristopiti mednarodni zvezi v ohranitev miru. S to izjavo državnega kanclerja je podana podlaga, na kateri se more obravnavati o miru, če marajo obravnavati oni. Če države, ki so z nami v boju, ne obstoje na tem, da nas obvladajo, in če so zadovoljne s tem, da ne pridobe več v tej vojni, kar hoče Nemčija, potem ni treba več nadaljevati vojno. Če bi nasprotniki še po izjavi državnega kanclerja zavrnili nevtralni posredovalni poskus, ki pač ne more biti več daleč, bi prevzeli s tem pred vsem svetom odgovornost za nadeljevanje te vojne. V nekaj tednih bodo zopet s propo-vednic po vseh krščanskih evropskih deželah oznanjali veselo božjčno poročilu: „Mir ljudem na zemlji!" Če bomo morali preživeti še tretje božične praznike v vojni — ni to ne naša krivda in ne naša volja. Zavrnjeni rudniški posestniki. Nedavno smo poročali, da^ je vložilo dvanajst rudniških družb na Češkem pritožbo proti odloku revirnega urada v Falk-novu. Rudarski revirni urad v Falknovu je odredil na naznanilo uradnika ministrstva za javna dela, da se jamskim delavcem oddaja kalcijkarbid za cel teden ter se jim prepušča, da snažijo in urejujejo svetilke sami, dasi je to v nasprotju z ministrsko naredbo z dne 10. januarja 1914, točka 7. Svetilke mora namreč pripravljati rudnik bam in pripravljene oddajati rudarjem. Družbe so vložile najprej prošnjo na rudniško glavarstvo v Pragi, ki je prošnjo zavrnilo, češ da je pravilno ravnanje z ace-tilenskimi svetilkami važno, ker sicer se u-tegnejo dogajati nezgode. Revirni urad je nato naročil vsem rudnikom v svojem okrožju, da morajo polniti, hraniti in čistiti karbidne svetilke pri rudniku v to določeni delavci, ne pa rudarji sami. Proti temu odloku vloženi priziv je rudniško glavarstvo seveda zavrnilo. Rudniški posestniki niso bili zadovoljni s tem odlokom in so se pritožili na upravno sodišče, češ da je odlok rudniške oblasti v nasprotju z odlokom ministrstva za javna dela, ker se dejanski stan ni dognal rudniško - policijskim potom. Upravno sodišče pa je pritožbo zavrnilo. Upravno sodišče ne priznava pritožbenih razlogov, ker je dejstvo itak dognano, ter pristavlja, da je bila rudniška oblast celo dolžna ukreniti, kar je v zmislu dotične ministrske naredbe primerno in potrebno, da se zmanjša in prepreči nevarnost, ter je prisodilo vsaki družbi 200 K redovne globe. Pritožba je bila precej drzna. Družbe so popolnoma prezrle moralno stran in so V Ljubljani, dne 25. novembra 1916 se hotele iznebiti nekaj jmanjših izdatkov [ iz same dobičkaželjnosti. Čudno je tudi stališče teh družb glede rudniške policije. Po mnenju rudniških družb se lahko napravljajo zakoni, izdajajo naredbe, proti katerim pa sme oblast nastopiti šele tedaj, če je rudniška policijska oblast podjetnike ovadila in jih potom svoje eksekutivne oblasti prisilila, da izpolnjujejo zakonite določbe, sicer pa naj bi ostaie vse naredbe, če jih izda tudi najvišja rudarka oblast, potem takem le papirnata pravica. Če bi hoteli odpraviti vse nevarnosti z izvrševanjem predpisov, bi se moralo še marsikaj ukreniti. Vsaj tretjino manj premoga bi se dobavilo, če bi se rudarji ravnali strogo po predpisih. Rudarji imajo razmeroma majhne plače ter delajo v jamah s posebno drzovitostjo in naglico, da si vsaj nekaj več zaslužijo. Rudarji dobro vedo da bi bilo potrebno, ravnati se po predpisih, toda zakon boja za obstoj in skrb za prehrano rodovin jih nujno sili, da ravnajo često drugače. S to razsodbo je končno rešeno vprašanje glede karbidnih svetilk, ki je že delalo toliko skrbi podjetnikom celi dve leti. ložalu po volni. Zanimivo fc čuti sodbo duhovitega moža, zlasti tako resnega kakor je Sidney Webb, znani zgodovinar angleških strokovnih organizacij. Sidney Webb meni, da bo vsakršen poizkus po vojni znižati mezde, naletel na skrajno odločen odpor, ker se tudi cene živilom po vojni nikakor ne bodo znatno znižale. Voznina in plovba ostaneta dr3gi, ker bo nedostajalo ladij in vozi! ter bodo zahtevali surovine od osrednjih držav. Volnena obleka ostane draga. Cene mesu in mleku pa se utegnejo še mnogo dvigniti, preden zaredi Nemčija dovolj živine ter dobi ameriški trust za meso svoje ladje za izvažanje zmrzlega mesa. Kruh se bo pocenil kvečjemu za eno ali dve penci, a cena se mu ne bo nikdar več znižala na štiri pence. Visoke cene za sladkor, čaj in petrolej tudi ne bo mogoče odpraviti. Oficielno poročilo o zaposienju delavcev v kmetijstvu, izpričuje, da manjka delavcev, in takorekoč svetuje, da naj se kmetiške delavce prisili, da delajo za prejšnje nezadostne mezde. Najhujše pričakuje Sidncy Webb v fi-nancialnem položaju delavstva, ko odpade po vojni čezurno delo ter starčki in otroci, ki , sedaj s svojim delom znatno oodpi»ajo družine, ne bodo mogli biti več zaposleni kakor sedaj. Na drugi strani so delavci žrtvovali s samozatejevanjem svoje pogodbe, ki so jih sklenili potom strokovnih organizacij. ter jim je vlada „sveto prisegla", da se to požrtvovanje delavstva po vojni poplača in stopijo vse prejšnje pogodbe v veljavo. Delodajalci so se posmehovali takim obljubam, in tudi niso skrivali, da bodo po vojni prepovedali vsakršno vmešavanje v tovarniške in obratne razmere ter da bodo vse udobnosti, ki jim jih je prinesla vojna, hoteli ohraniti zase. Sidney Webb pravi, da tukaj ni drugačne pomoči kakor pravice strokovnih organizacij, ki naj jih vlada zajamči, da smejo delodajalce prisiliti, da priznajo sploh strokovne organizacije kot organizacije. Svetovna volna. Na italijanskem bojišču ni večjih bojev. Pač pa se Italijani pripravljajo na veliko ofenzivo z izredno mrzlico. Avstrijske čete so izvršile nekaj napadov pri Gorici ter zavzele nekaj zakopov in zajele do 3500 mož. Za Italijane je Gorica posebno važna, ker če bi tu jele prodirati avstrijske čete, pride v nevarnost vsa italijanska vojska, ki se nahaja na kraški planoti. Prvotna fronta je tekla preko Pcdgore čez zapadni rob hriba sv. Mihaela, zapadni rob dobrdobske visoke planote, čez Selce in od tam v južnovzhodni smeri do morja. Sedanja fronta pa gre izhodno Gorice čez Vrtojbo, Kostanjevico, Novo vas, Jarnlje in od tam v loku do morja, katero doseže 3 km zapadno Devina. V poldrugoletni vojni so dosegli Italijani na ozemlju okolo 12 kilometrov na prostoru, a so žrtvovali nad milijon ranjencev in mrtvih. Ujetnikov so izgubili v zadnjih štirih bitkah nad 40 000. Na ruski fronti ni posebnih prememb. Operacije so domala zastale. Le v izhodni Galiciji in severni Sedmograški, kjer so nemške čete prodrle deloma že na rumunska tla so se ponavljali boji. Glavno pozorišče na Izhodu sta sedaj Rumunija in Mncedoniia. Ob severoizhodni meji Sedmograške meje se vrše le manjši boji. Na jugoizhodni fronti so pa prodrle čete osrednjih držav že do Vlaške ravnine. Prodirale so v petih smereh zlasti od Kronštadta proti Predealu, čez Torsburški prelaz proti Campolungu, čez Rotenturmski prelaz po dolini reke Aluta ter čez Vulkanski prelaz v dolino reke Jiju. Zvezne čete so dosegle železnico, ki gre iz Oršove v Krajevo ter tudi zasedle mesto Krajevo. Pa tudi na drugih mestih so prodrli 40 in 80 kilometrov na Rumunsko. Pri mestu Targiju se je vršila precej velika bitka, kjer so bili Rumuni popolnoma poraženi. Od 1. novembra pa do 18 so zajele zvezne čete okolo 20 000 Rumunov, 26 topov, 17 municijskih voz in 72 strojnih pušk. Bojna črta rumunska med Oršovo in Bukarešto je bila predrta pri Predealu in Targiju, kar je imelo za neizogibno posledico zmago v Valahiji. Bukarešta postaja vedno bolj ogrožana, zato je imenoval kralj Jassi za glavno mesto Sicer ne vemo, kakšne bodo nadaljne operacije, a uspeh v Valahiji je velik, ker so se po tem dogodku jele rumunske čete umikati. Vojni poročevalci so mnenja, da bodo sedaj sledili važni dogodki ob Dunavu, kar pa ni gotovo, ker ni znano, kje in kako poskusijo Rumunf in Rusi zopei svojo srečo. V Dobrudži ni posebnih bojev. Nekaj večjih bojev, zlasti artiljeriiskih, je bilo pri Silistriji, Konstanci in Črni vodi, ki pa še niso končani. Podpolkovnik Rousset piše v „Petit Parisien": Pot iz Besarabije v Malo Vala-hijo je jako dolga in transport ruskih ojačenj na ogrožane kraje silno težak. Zatorej se je bati, da sovražne invazije ne bo mogoče pravočasno zavrniti. Čete centralnih držav so se s tem že precej približale glavnemu mestu Bukarešti; dočim je v Dobrudži Mackensenova armada takorekoč za hrbtom Rnrnunov, prodirajo od severozahodne strani avstrijske in nemške čete v srce Rumunije. Za Rumunijo je ta trenutek bridek. Bitka za Bitolj je trajala več nego dva meseca. Bitolj je eksponirana točka. Da so se ognile bulgarske in nemške čete obkolitvi, so prepustile Bitolj in se pomaknile za Bitolj v svoje nove pozicije. Srbi so prav pred štirimi leti prvič osvojili Bitolj. To je za Srbe moraličen, morda tudi političen uspeh. Vojaški strokovnjaki (ententini sami pa pravijo), da Bitolj ni strategičnega pomena. Srbi bodo najbrže proglasili Bitolj za svoje glavno mesto. Bitolj šteje okolo 30.000 prebivalcev. Nemška poročila pravijo, da so na to fronto došla nova nemška oja-čenja, ter da ententa ne bo dosegla na tem mestu več uspehov. Boji se vrše pretrgoma tudi na ostali bojni črti v Macedoniji. Pri Seresu je bil v bitki prvi bataljon Venizelosovih prostovoljcev. Ko so se morali umakniti bulgarskemu pritisku in so zašli v francoski artiljerijski ogenj. Od 1000 mož jih je ostalo le 37. Najnovejša poročila vedo povedati o novi bitki za Bitoljem. Srbi in Francozi so napadli umikajoče se Bulgare in Nemce. Nove pozicije so pa mnogo ugodneje), zato Sarrailove čete ne bodo imele lalikega stališča. Na Grškem ni posebnih dogodkov. Avstrija iri Nemčija sta protestirali profli izročitvi grških vojnih potrebščin ententi. Grčija je izjavila, da je bila v to prisiljena, a da kljub temu hoče ostati blagohotna nevtralna. Vrše pa se pogajanja, da se uredi med Solunsko Venizelosovo republiko in Grčijo nevtralni pas, ki ga zasedejo Francozi, da se ne bodo ponavljali spopadi med grškimi in Venizelosovimi vojaki. Grška vlada se bo tudi tej zahtevi morala udati. Poročila o opustitvi Solunske ekspe- dicije pa je skoro popolnoma utihnila. Pač pa trdijo razna poročila, da prevzame vod stvo balkanskih (macedonskih) operacij Italija. Hudi boji so pa zopet divjali na francoskem bojišču, kjer so zopet Angleži ob Ancre in južno Francozi navalili z vso silo na nemško bojno črto. Končno se je izjalovil tudi ta napad, ki ni imel drugega uspeha kakor da so zasedli nasprotniki par razstreljenih zakopov. Z drugih bojišč ni posebno važnih poročil. Avstrijski cesar Karl 5. Novi cesar Karl je izda! manifest na avstrijske narode. V manifestu naglaša, da bo njegova naloga in je njegova nada, da se doseže v požrtvovalnosti državljanov in v zvezi s zavezniki končna zmaga. Vladal bo zvest načelom svojih prednikov ter se trudil, in pospeševal svobodo in red, da bodo vsi delovni d>žav-ljani uživali sadove poštenega dela. — Cesar Karl je rojen 17. avgusta 1887. Poročil se je 21. oktobra 1911 z burbonsko priricezinjo Cito Parmsko, rojeno 19. maja 1892. Po raznih poročilih se bo cesarica Cita zavzela zlasti za vprašanje prehranjevanja. Novi cesar je že potrdil sedanjo Koerberjevo vlado. Tretji božič na bojišču. Vojne dobrodelne naprave zbirajo božična darila za vojake na bojiščih. Tretji božič je že to. Darila bodo marsikoga prav razveselila. Novi enokronski bankovci i-zidejo še pred božičem. Izdajo se tudi 50 kronski bankovci obenem; po novem letu pa dvekronski bankovci na boljšem papirju. Pokop članov avstrijske cesarske hiše se vrši po naslednjem redu. Truplo se takoj balzamira in položi v leseno z zlatom okovano krsto ter izpostavi v dvorni cerkvi. Cesarjevo truplo izpostavijo v torek, dne 27. t. m., pogreb pa bo v četrtek, dne 30. t. m. v rodbinsko rakvo v Kapucinski cerkvi na Dunaju. Čez nekaj tednov polože leseno krsto v kovinasto. Novi cesar Karl je določil, da naj se vrši pogreb z vsem sijajem, ki ga predpisuje španski obredovnik. Peto vojno posojilo je razpisano od 20. t. m. Priporočajo ga oblasti in razni zavodi. Pogoji so enako ugodni, kakor pri prejšnjih vojnih posojilih, Sodrug Gregor Tomšič s tovariši (vojna pošta 391) pošilja čitateljem „ Delavca “ iskrene pozdrave. Podpisani so na dopisu: G. Tomšič, K Peršič, I. Šešek. K Lušič, I. Proselc, I. Stejskal, St. Gašperini, I. Pulec, I. Primožič. Sestanek nenemških poslancev na Dunaju. Dne 15. novembra je bil na Dunaju sestanek nenemških poslancev. Dunajski listi javljajo, da so se ga udeležili češki poslanci: Udržal. Stanek, Tobolka, Tušar in Stranski: slovenski poslanci: dr. Korošec, dr. Krek in prof. Jarc; maloruska poslanca Čehelsky in Trilovsky ter rumunski poslanec Simionovici. Razpravljali so o važnih aktuainih vprašanjih. Češki poslanci zo izjavili, da svojega stališča še ne morejo določiti, ker se šele pripravlja enotna organizacija vseh čeških poslancev. Maloruski poslanci so izjavili, da zavzemajo sicer drugačno politično stališče, kakor češki poslanci, da pa imajo ž njimi vendar nekaj skupnega, to je nasprotstvo do posebnega stališča Galicije. Končno je bilo dognano, da so vsi poslanci edini v tem, da je treba vsa ustavna in narodnostna vprašanja rešiti parlamentarnim potoni, s čimer bi se najbolje služilo stališču monarhije kot velesile. Koalicija čeških klubov v državnem zboru. Češki parlamentarci so imeli shod, na katerem so napravili nekakšen program, po katerem se bodo ravnali v državnem zboru, v čeških vprašanjih. Zvezi so se pridružili tudi socialni demokrati. To novo ppiitiško parlamentarno koalicijo imenujejo »Češki zvaz“. Poleg tega so ustanovili še »Narodni vybor“, ki naj podpira parlamentarno koalicijo. V narodnem odboru so: Predsednik: dr. Karol Mattuš. vrhovni ravnatelj Deželne banke; člani: inž. B. Bečka, eksc. dr. Fr. Fiedier, poslanec, dr. R. Fischer, dr. J. Formanek, poslanec, eksc. dr. J. Fort, G. Habermann, poslanec, mons. dr. Fr. Kordač, vi. sv., J. Mašelc, Ant. Nemec, posl., V. Rej-mon, Jan Sedlak, posl., K. Sonntag, moravski dež. odb. Fr. Sabata, Ant. Švehla, predsednik češke agr. stranke, mons. J. Šramek, posl., J. Vanek, posl., Fr. Zika, predsednik šlezijske agr. stranke. — V predsedništvu Češkega svaza so: Predsednik: Fr. Stanek, 1. podpredsednik dr. B. Šmeral. 2. podpredsednik Jindrih Maštalka; čiani: dr. O. Hubschmann, dr. M. Hruban, eksc, K. Prašek, dr. Adolf Stransky, Vlast. Tuzar, Fr. Udržal — Poroštvo, da se bodo dogovora strogo držale, prevzemajo podpisane? stranke: Ceško-slo-vanska agrarna stranka, Češko - slovanska soc.-dem. delavska stranka, Narodna svobodomiselna (mladočeška) stranka, Narodno-so-cialna stranka, Češka združena katoliška stranka. Ljudska napredna stranka na Moravskem, Moravska katoliško-narodna stranka. — Za Poljaki prihajajo Rusi*i in Čehi. Tudi slovenski časniki debatirajo o enakem vprašanju. Nemci so si ustanovili svoj Verbsnd. Za danes zabeležimo samo dejstva, bomo pa še razmotrivali o načelnem stališču, ki ga mora žavzemati napram tern koalicijam strank delavstvo. Vožnja po železnicah se podraži. Po-vršek utegne znašati 20 do 30 odstotkov. Termin še ni določen. Trgovske In obrtne zbornice morajo po odredbi prejšnje vlade občevati s centralnim uradom in skupnim ministrstvom v nemškem jeziku. Proti odredbi so se pritožile trgovske zbornice v Pragi, Budjevicah in Olomucu. Delavstvo, pozor! Vrše se koncentracije politiških strank. Vse te koncentracije in združitve so pripravljene za delovanje po vojni. S politiškimi organizacijami sedaj ne moremo delovati, pač lahko delamo za strokovne in gospodarske organizacije. Ne zamudimo torej sedanjega važnčga trenutka in ne bodimo nemarni! Ničnostna pritožba dra. Kraniara. in tovarišev zavrnjena. Dne 20. t. m. se je vršila pred c. kr. domobranskim divizijskem sodiščem vzkijCria obravnava. Sodišče je dopoldne razglasilo svojo odločbo o ničnostni pritožbi dr. Kramara, dr. Rašina, Cervenke in Zamazala, ki s0 bili zaradi veleizdajstva in hudodelstva proti vojni sili države, oziroma vohunstvo v vojnem času obsojeni na smrt. Vse točke ničnostne pritožbe so bile spoznane deloma^ za nedopustne, deloma za neutemljene. S tem je postala razsodba pravomočna. Po končani razpravi se je sodni dvor posvetoval o morebitnem predlogu za potniloščenje. — Kazenska obravnava proti poslancu sodr. dr. Soukupu in tovarišem, ki bi bila se morala začeti na Dunnju 20. t. m je v svrho novih poizvedb preložena. Banke navijajo cene. V Budimpešti so iztaknili v raznih skladiščih en milijon ! škatel j sardin. Te škatle so last sledečih bank: ogrsko-češke industrijalske banke, anglo-avstrijske banke, filijalke tržaške prometne banke in ogrske trgovske kreditne banke. Te banke so ceno škatlice sardin goguale od 60 vinarjev na 3 K 60 v. Proti tem bankam se je začelo sodno postopanje zaradi navijanja cen. Ljudje siradajo. banke pa jih derejo Zlati časi za Banke. Dunajska ,Depc-sitenbank* ie dobila dovoljenje, da sme svojo delniško glavnico zvišati od 40 na 80 milijonov. Bančni zavod „Merkur“ bo svojo glavnico, ki znaša zdaj 50 milijonov, zvišal na 65 milijonov, „Verkehrsbank“ pa bo zvišala svojo glavnico od 50 4 na 60 2 milijonov. Za tiste, ki v tej vojni trpe in umirajo, mera biti jako tolažiiiv tak dokaz, kako za gorko pečjo sedeči ljudje bogate. Krivdo da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo vest. Slabotne, shujšane in bolne otroke okrepi takoj Fellerjevo pristno ribje olje, Obv@sf§Be libijskega predstojništva! Blagajnikom in članom v uvaževanje. Dne 31. decembra zaključi Unija rudarjev svoje poslovne knjige. Zaraditega poživljamo vse blagajnike skupin in vpla-čevalnic, da pošljejo za mesec november dotekle obračune s položkami in gotovino najkasneje «S© 28. ažeeeraljra unijski centrali. Člane prosimo, da poravnajo morebitne zastanke iz prejšnjih mesecev še meseca novembra. One skupine in vplačevalnice, ki ne vpošljejo svojih obračunov za november do 28. decembra, bodo nevedene v poslovnem poročilu kot restantinje. Dalje prosimo, da se navedejo v obračunu za november v plačevalni iisti WSŽ člani skupine ali vplačevalnice (tudi vpoklicani) imenoma. Pri vsakem zadnje imenovanem članu naj se natančno navede zadnji vplačilni teden*. Pri vpoklicanih članih, naj se na mestu zadnje plačanega tedna vpiše v plačcvalno listo „eingeriickt“ (vpoklican). Za leto 1917 bodo pobotniške znamke za I, II. in III. razred drugačne barve, ter se dopošljejo blagajnikom skupin in vplačevalnic v prvi polovici meseca decembra. Pošiljatvi bo priloženo potrdilo, ki ga morajo blagajniki svojeročno podpisati in vrniti predstojništvu z obračunom za december. Obračun za mesec december se mora zaključiti neglede na vplačevanje članov dne 31. decembra ter vposlati z vsemi ostalimi znamkami L, II. in III. razreda iz leta 1916 najkesneje do 15. januarja 1917 Unijski centrali. Število vrnjenih pobotniških znamk se mora ujemati, če je obračun , v redu, s stanjem v izkazu o znamkah. Vsi po zaključku računa za mesec december še vplačani prispevki, torej tudi plačani zastanki za leto 1916, se smejo potrjevati le z novimi znamkami za leto 1917. Vpisninske in proste znamke ne bodo nove ter jih torej ni treba vpošiljati. Število teh dveh vrst znamk, ki jih še imajo skupine in vplačevalnice v zalogi, se le preneso na novi račun ter morajo njih prejem blagajniki potrditi ob sprejemu novih znamk. Oni člani, ki so v zmislu pravil preveč zaostali s prispevki, prosimo, da se pobrigajo, da bodo njih članske knjige v redu. Ker ne izdamo glede teh navodil nikakršne posebne okrožnice, prosimo sodruge blagajnike, da se ravnajo točno po teh navodilih. Predstojnišlvo Unije rudarjev avstrijskih. Kot zadnji plačani teden velja oni, ki je v članski knjigi prelepljen s pobotniško znamko (vštevajo se tudi proste znamke). j kajti ono jih ojači in napravi odporne proti j boleznim Malokrvni, žiezasti otroci in od-! rasli ga rndi uživajo, ker je popolnoma I brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zavžitju tega olja veliko mleka za dojenčke m postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima po izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin, Cene pred vojno 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E, V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici, Elza-trg 334 (Hrvaško), Svetovni pregHedL Pruska poslanska zbornica je 20. t. m. razpravljala o predlogu, glede varstva nern-"j škega značaja tistih pruskih kronovin, v ka- J terih prebivajo Poljaki. Minister notranjih del Loebell je izrekel upanje, da bo usta-; novitev samostojnega kraljestva Nemčiji v ! korist in da bo ž njim utrjena varnost in moč Nemčije na izhodu. Pruska vlada bo posvetila največjo pažnjo vplivu kraljestva poljskega na Poljake v Nemčiji, a pruska država bo ostala zvesta svoji narodni nalogi v izhodnih provincah in upa da ostanejo ondu prebivajoči Poljaki brezpogojno zvesti nemškemu narodu. Civilno službeno dolžnost, ki smo zadnjič o njej poročali, je nemški državni, svet sprejel. Hindenburg je pisal nemškemu državnemu kanclerju dve pismi, v katerih priporoča skrb za prehranjevanje prebivalstva in marljivo obdelovanje zemlje. Poljski pisatelj Henrik Sienkevvicz umrl. Pred^ enajstimi dnevi je umrl za srčno kapjo v Švici znameniti poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz. Rojen je bil leta 1846 v Voli Okrzeiski na Ruskem Poljskem ter je študiral v Varšavi. Prepotoval je mnogo sveta; bil je v Ameriki, Afriki, najrajši "je pa bival v Parizu. Kot pisatelj je pisal največ zgodovinske romane, v katerih je opisoval vso nesrečo in slavo Poljakov, zlasti ga je bolel vedni razdor, ki se vleče skozi vso poljsko zgodovino, med poljsko žlahto. Tupatam se je dotikal tudi socialnih vprašanj. Njegovi romarji „Z ognjem in mečem0, »Potop0, »Rodbina Polaneških*', »Križarji0 in rimski roman »Quo Vadis“ so znani tudi nam S politiko se Sienkevvicz ni pečal; po svojem prepričanju je pripadal klerikalnim strankam. Ob izbruhu vojne je šel v Švico ter se je nadejal, da reši ugodno poljsko vprašanje ententa. Kupčija z neorganiziranimi delavci! V številki 77. »Siiddeutsche Tabakzeituug" v Nemčiji, kjer so tobačne tovarne še v zasebni lasti, a ne državni monopol kakor pri nas v Avstriji, je izšel naslednji značilni oglas: »Prodam večjo, sedanjemu času primerno, popolnoma izasedeno z delavstvom in prav dobro zaposleno tobačno tovarno za smotke. Dober zarod ženskega, neorganiziranega, cenega delavstva0. Po ceni je torej to delavstvo, ker ni organizirano. To trdi tovarnar, ki prodaja svoje podjetje. In vendar trdi še toliko delavcev, da organizacija ni nič vredna; da, imamo še celo take /2ll—'/A Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Sr. Breskvar Viktor 1.—3. pop. Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Dr. lock Emil očesne in ušesne bol. 10—12 2—3 Frančišk, ul. št. 4. pritličje Dr. KifigBer Alojzij 1.—3. pop. Poljanska | cesta 18/1. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev io stroji! za pletenje (SirirftiHasioeo) za roiao io obit. Iji Mlet. M 't Mmm i / uf 11 J t L Vozna Icolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.