Štev. 11, V Ljubljani, 4. junija 1915. LV. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5' — „ četrt leta . . . . 2*50 ., posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h . , , dvakrat . . 12 „ . , „ trikrat . . 10 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prshodnla številka „Učiteljskega Tovariša" izide, ko bo nJega redno dopo-šiljanje zopet omogočeno. ii drugega deželnega jezila. Trst, koncem maja 1915. Na Češkem se vrši sedaj važna in zanivima diskusija o vprašanju pouka v drugem deželnem jeziku, o predmetu torej, ki je v najtesnejši zvezi z drugo potrebo neizmerne važnosti za državo, s potrebo, da se narodi te monarhije približajo drug drugemu, se spoznavajo med seboj in se po tej poti začno medsebojno ceniti in spoštovati. V resnici je poznavanje drugega deželnega jezika in preko tega tudi gospodarskega in kulturnega stremljenja najbolje sredstvo za dosego označenega velikega smotra. Čehi so bili vedno in dosledno za učenje nemškega jezika, dočim so Nemci na Češkem — iz napačno umevanih razlogov narodnega egoizma — temu naravnost fanatično nasprotovali. V zadnji čas pa se zdi, da se je v nemškem taboru začel pripravljati preobrat v tem pogledu. Državni šolski zakon iz leta 1869. pravi, da je na nenemških meščanskih šolah zaukazati učenje nemškega jezika. Paragraf 19. državnih zakonov pa odpravlja obvezo pouka v drugem deželnem jeziku, in Nemci so izrabljali to določbo v smislu, da pouk v drugem deželnem jeziku ne sme biti obvezen. To pa zato, da so na nemških srednjih šolah odpravili obvezni pouk češkega jezika. S tem so v razpaljenem svojem nacionalizmu zabarikadirali poti do gori omenjenega smotra: do zbliževanja in medsebojnega spoznavanja med obema narodoma. To načelo neobveznosti učenja drugega deželnega jezika so izvajali tako strogo, da je bil v slučajih, ko so nemški starši zahtevali, naj se njihovi otroci uče češkega jezika, ta pouk tak, da je ostal — brezuspešen! Ali kakor se že rado dogaja v človeškem življenju, da je rezultat drugačen, LISTEK v •• v ••v 1 te. Svetovna vojna je vplivala tudi na delovanje naše S. Š. M., ki se je prav lepo razvila ter doslej nemoteno in vsako leto uspešnejše vršila1 svoj kulturni program. »V skromnem obsegu izhajajo letos naše publikacije«, pravi H. Schreiner, predsednik S. Š. M., »Kdo bi se temu čudil? Kamor pogledamo, povsod je v sedanjem času skrčeno ali pa popolnoma prekinjeno vsako znanstveno in kulturno delo. Grmenje topov in rožljanje orožja prebobneva, prešumeva in prevreščuje tiho, mirno pesem kulturnega delovanja. Veliko naših tovarišev stoji v vojnih vrstah, ki namesto knjige vihte bridke meče. In mi, ki smo> doma ostali, tudi mi se težko lotimo nam k srcu priraslega dela. A vendar ne moremo in ne nego je človek računal, je prišlo tudi tu: kar so Nemci srdito branili kot svojo predpravico, se je v svojh posledicah pokazalo kot škoda za Nemce na Češkem. Čehi so se učili nemškega jezika, Nemci pa ne češkega, kar je ustvarjalo za Čehe veliko prednost. Kjerkoli je bilo potrebno poznavanje obeh deželnih jezikov, so Nemci tožili, da jim Čehi odjemljejo službe. In tako je prišlo, da so začeli počasi spoznavati tudi Nemci, da je pouk v drugem deželnem jeziku na srednjih šolah dobrota ter da ga je treba zahtevati kot svojo pravico! Nemci občutijo na lastni koži, da nasprotovanje učenju drugega deželnega jezika nikakor ni odgovarjalo njihovemu narodnemu interesu. Praška »Union« pravi, da je to nasprotovanje iz nasprotja do ljudstva brez razlike narodnosti po znanem proslulem reku: Divide et impera! Po onemogočenju direktnega razgovora naj bi se sploh onemogočil vsak sporazum! Le veseliti da se je treba na tej izpremembi nazorov v nemškem taboru, Čehi so bili vsekdar za pošteno enakopravnost obeh narodov v kraljestvu. Zato je le z zadovoljstvom pozdravljati dejstvo, da SO' Nemci začeli odstra-njati temu nasprotujočo tendenco v od-nošajih med obema narodoma. Važne razloge imamo tudi mi, da obračamo pozornost na to gibanje na Češkem. V razmerju med obema narodno-stima v našem Primorju v narodnem pogledu je mnogo analogije z onim na Češkem. Priznano bodi, da je tisto narodno nasprotstvo pri Italijanih proti Slovanom do neke vrste prirojeno in privzgojeno in to po agitaciji zaradi neke resnične bojazni pred slovansko nevarnostjo, ali naše uverjenje je, da bi se to sovraštvo proti nam ne bilo nikdar tako razpalilo, ako bi bilo italijansko ljudstvo bolje poznalo nas, našo vrednost, naš razvoj, naše namene! A da nas ni poznalo, temu je prvi vzrok ta, ker ni poznalo našega jezika, da se ni moglo direktno porazgovar-jati z nami, citati v izvirniku naše izjave, pojasnila in obrambe. Kar se mu je predlagalo kot naše izjave, so bila — podtikanja, tendenciozno prikrojena v svrho hujskanja in podžiganja narodnega sovraštva. Mnogi, mnogi naših italijanskih sodeželanov so< nas sovražili, ker nas — niso poznali! Tako je bi!o> tudi pri nas na Primorskem nepoznavanje našega jezika od italijanske strani barikada, ki je zapirala pot do zbliževanja in do znoslji-vih odnošajev med obema narodnostima. CESARJEV MANIFEST. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest: Ljubil grof Stiirgkh! Naročam Vam, da obče razglasite priloženi manifest »Mojim, narodom«. Na Dunaju, 23. maja 1915. Stiirgkh s. r. Franc Jožef s. r. Mojimi narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega. Več nego trideset let je trajala zveza), v kateri je mogla Italija množiti svojo teritorialno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, sedaj nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov. Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče. Storili smo še več: Ko je začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati čez naše meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da ohranimo zavezniško razmerje in mir. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenotek, se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje armade zmagoslavno upirale v desetmesečni gigantični borbi in v naj-zvestejšem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika. Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radeckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa, ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili mejo monarhije. Pozdravljam Svoje v boju izkušene zmagonosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem! Zaupam Svojim narodom, katerih brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala. Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo. Na Dunaju, 23. maja 1915. Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. * ZEMLJA. Kaj si storila, zemlja plodovita, da orjejo po tebi kremplji smrtih da bijejo po grudih konj kopita?... Glej valovito žitno polje in razbrstelo glej podolje! Kaj upi so zato, da so nam strtii? In z vrha v znožje slap zelen šumi: pojoče lože vzklik rodeče sile! V vrteh pomlad razgaljena stoji... Oči — da ne bi več lepote pile? Vse bilo je ... v spominu le živi?... O, zemlja, ti ljubeča mati, ti ljubljena, nam darovana! Vsa si kot ena sama rana, a blaga še v bolesti si! Ko je trpinu pot končana, kje mu pokoja je iskatii? Objameš ga dobrotno ti! Iz tebe vate se nagiblje pot, le v tvoji temi ni prevar in zmot! Krvi semena padajo nate — s čim materinstvo tvoje oplode? Ko novi dan nad tabo se razmahne, iz tebe v nas življenje novo dahne; lepote slušajoč oblasti, v prenovljeni te zremo veličasti! Priklenjeni smo nate — tvoji, svoji — živeči in mrjočk uničujoči in ustvarjajoči — ljudje v nikdar dobojevanem boji.! j smemo prekiniti tega dela. To bi bilo za ; nas in našo kulturo neizmerna škoda.« Stoječ na tem pravilnem temelju, nam je dala S. Š. M. letos, kolikor je mogla in smela z ozirom na svoj moralni in materialni položaj. Tudi za ta knjižni dar smo ji od srca hvaležni. Saj nam na polju znanstvene pridobitve ne sme biti toliko za količino nego za kakovost. Drugič pa nam kaže delo S. Š. M., da je naša znanstvena organizacija zdrava in plodovita celo v času, ko piše ves kulturni svet nova poglavja svoje zgodovine s krvjo* svojih sinov in s plamenečim žarom svoje posesti! — Dajte nam' sredstev in pogojev, pa boste videli, kako visoko in smelo zakipi kupola naše kulturne veličine! Oglejmo si sedaj, kolikor nam to dopušča prostor in čas, obe knjigi, ki ju je s priznano ličnostjo natisnila Učiteljska tiskarna. Pedagoški Letopis. XIV. zvezek. — Uredil H. Schreiner. Po uvodnih besedah predsednika H. Schreinerja, ki smo jih citirali zgoraj, je priobčen pod zaglavjem »Pedagoško slovstvo« Pavla F1 e r e t a spis »Učiteljeva knjižnica o delovni šoli«. Namen svojega dela označuje pisatelj sam z besedami: »Da olajšam slovenskemu učitelju iskanje v labirintu mnoge zapisane besede, sem sestavil mal zapisnik del in dele, ki mu bodo dobro služila v orientiran je. Ne samo teoretičnih, tudi praktičnih navodil bo našel tu.« — Zapisnik je razdeljen v dva dela; v prvem so navedeni slovenski spisi, v drugem oni iz tujine. — Delo je po1 možnosti točno in popolno. Služilo bo dobro svojemu namenu. V »Razpravah« čitamo najprej spis dr. K. Oz val d a: »Sodobno stanje vzgojeslovnega in dušeslovnega prizadevanje v Nemcih« — delno poročilo »Jahrbücher der Philosophie II.« — ki zbudi brez dvoma mnogo zasluženega zanimanja. — Na drugem mestu objavlja tovariš L. Č e r n e j svoje predavanje z uradne učiteljske skupščine v Celju 1. 1913.: »Kako navajamo mladino, da bo po izstopu iz šole rada in s pridom čitala«? Referat je temeljito delo praktičnega in razumnega šolnika, prepleteno mestoma z duhovitimi opazkami in zaključki; n. pr.: »Tisti, ki imajo v rokah usodo uči- teljstva, naj pomislijo, da je v rokah tega učiteljstva bodočnost naroda.« — Končno je natisnjen začetek J. Bračuna razprave: »Zrak in njegove sestavine«. Razprava ima po pisateljevi izjavi namen, »ponuditi bralcu kolikor mogoče v poljudni obliki najvažnejše o zraku in njegovih sestavinah«. Med tekstom so tudi 4 risbe. Tretji del Letopisa obsega »Poročilo o delovanju S. Š. Mu leta 1914., ki ga je sestavil tajnik prof. M. P i r c. — V črtetem delu navaja tovariš Jakob D i m-n i k upravni odbor in skupni pregled dru-štvenikov S. Š. M. Društveniki so navedeni le številoma (Koroško 16, Kranjsko 386, Štajersko 546, Goriško 329, Istra 46, Trst 78; skupaj 1401); pač pa so poverjeniki zapisani imenoma. — V petem delu je priobčen zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig S. Š. M., ki ga je uredil tovariš Jakob Dimnik. Štiri strani drobnega tiska navajajo 54 različnih društvenikom izdanih knjig in četvero posebe založenih del! Pač lepo izpričevalo uspešnega in smotrenega delovanja! — Letopis zaključuje običajno odborovo naznanilo. . i , i .. ji mummv i. « USODA UČITELJEV V VOJNI. Ljudskošolskih učiteljev iz Bosne in Hercegovine je v vojni 82. — Učiteljev trgovskih in srednjih šol iz Bosne in Hercegovine je pod orožjem 26. — Izza zadnjega izkaza je padlo čeških učiteljev 178, ranjenih pa je 556. — Nemških učiteljev s Češke je padlo 160, ranjenih je 382. — Ogrskih učiteljev je v vojni 5000. Od teh jih je padlo 41, ranjenih je 206. Sedaj je ogrski naučni minister izdal naredbo, da so učitelji v starosti od 38. do 42. leta oproščeni. — Francoska vlada je svoje učitelje poslala na njihova službena mesta, da v svojih šolskih občinah zapišejo vse, kar se je tamkaj dogodilo, odkar je izbruhnila vojna. Vsi ti zapiski bodo po1- zneje natisnjeni v posebni knjigi. * PREDČASNA OPROSTITEV VAJENCEV. Dne 20. maja se je razglasila cesarska odredba z dne 17. majnika 1915, ki določa, da se učna doba tistih vajencev, ki so povodom sedanjega vojnega stanja kot črnovojniki pritegnjeni črni vojski, smatra za končano, če so se učili vsaj dve leti, preden so odrinili v vojaško službo. * SLUŠATELJI PRAVA, ki naj bi kmalu napravili državne izkušnje in ki čakajo na poziv v črno vojsko, smejo napraviti izkušnje izjemoma neposredno prej, ko morajo pod orožje, in sicer izjemoma še prej, preden se konča semester. Podrobnosti se zvedo pri dekanatih pravnih fakultet. * MEDNARODNA »RDEČA ZVEZDA«. Švicarska društva za varstvo živali nameravajo ustanoviti takozvano mednarodno »Rdečo zvezdo«, ki bo imela isto nalogo za v vojni ranjene in obolele živali, kakor »Rdeči križ« za vojake. Na mednarodni konferenci, ki se sestane dne 24. julija v Ženevi, bo predlagano, da naj se zaprosi švicarski zvezni svet, da naj prevzame in prične akcijo za ustanovitev te institucije po mednarodnih pog ;anjih. * IZVEN ITALIJE BIVAJOČI ITALIJANI. Graška »Tagespost« posnema po listu »Nowa Reforma« statistiko izven Italije bivajočih Italijanov. Po zadnjem ljudskem štetju je v Avstriji 768.000 Italijanov, od teh na Tirolskem 368.000 (na 561.000 pripadnikov drugih narodnosti), na Tržaškem 119.000 (na 111.000 drugih), na Goriškem 90.000 (na 117.000 drugih), v Istri 147.000 (na .256.000 drugih). V zadnjih treh deželah so Slovenci v premoči, in sicer jih je na Goriškem 155.000, v Trstu 57.000, v Istri 223.000. Na Francoskem živi 1,100.000 Italijanov, od teh na Savoj-skem nad 500.000, na Korziki 300.000, v Tunisu 125.000 (proti 35.000 Francozov). V Švici je nad 300.000 Italijanov, od teh samo v kantonu Tešin 156.000. * POSLANEC DOBERNIG O NOVI UREDBI V AVSTRIJI. Koroški poslanec Dobernig je bil te dni na letnem zborovanju solnograške nemško - svobodomiselne narodne zveze in je podal prograniatično izjavo za novo uredbo Avstrije. Misliti je na novo do-gradnjo Avstrije. Z delom za reforme bo- Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom. NB. Občno vzgojeslovje. — Sestavil Viktor B e ž e k. Ravnatelj Viktor B e ž e k vztrajno in z nezmanjšano energijo nadaljuje svoje delo, ki je pač edino te vrste v slovenskem poljudno-znanstvenem slovstvu. — Knjiga ne kaže samo, da pisatelj popolnoma obvlada predmet, ampak dokazuje tudi, da obravnava vsako poglavje s tisto ljubeznijo in vnemo, ki napravlja nai videz še tako abstraktna in pusta vprašanja tudi laiku simpatična in umljiva. Zato je, recimo, poglavje o domači vzgoji zlata vredno. Pa tudi vsi drugi odstavki pričajo, kako se da nebogljenka vzgojeslovje popularizirati, da pride do dobrega imena, veljave, umevanja in — kar je glavno — uvaževanja. O tej Bežkovi knjigi piše Simon Dolar v 2. zvezku letošnje »Vede«: »Z velikim zanimanjem in užitkom sem čital knjigo. Primerjal sem jo z raznimi knjigami enake vrste in reči moram, da srečno in uspešno tekmuje z njimi. Pisatelj nam je podal v tem snopiču samostojno dočnosti je treba začeti takoj. Nepremično podlago mora tvoriti tesna zveza med ljudstvom, državo in dinastijo, ki predstavljajo nerazdružljivo celoto. Na taki podlagi, moremo zgraditi pomlajeno Avstrijo, v kateri se dragocene moči, ki so šele v času vojne prišle do veljave v vsej veličini, morejo smotreno porabiti in se ne smejo več razcepljati., kakor so se poprej. Ne glede na druge temeljite obnovitve bo nujno potrebna reforma uprave in parlamenta. Pri poslednji pa treba ohraniti načelo splošne volilne pravice. Med najvažneje naloge prihodnje Avstrije sodi, skrb za izpopolnitev vojske in za ojačenje gospodarske samooskrbe, kakor delo za stabiliziranje razmerja do Ogrske, in slednjič: čim tesneja gospodarska zveza med monarhijo in nemško državo. * ZA STIKE MED OGRSKIMI IN AVSTRIJSKIMI PARLAMENTARCI. Madjarski list »Az Est« priobčuje razgovor svojega poročevalca s predsednikom avstrijske poslanske zbornice Sylvestrom, ki je rekel: Za vse slučaje bi bilo- koristno in smotreno, ako bi ogrski in avstrijski parlamentarci prihajali na neobvezne sestanke v svrho izmenjavanja idej. Odkrito priznaval, da je pripravljen poprijeti tozadevno iniciativo, posebno še, ako bi vedel za gotovo, da se ta ideja ugodno sprejme v ogrskem politiškem svetu. Dr. Sylvester je zlasti gospodarska vprašanja označil kot taka, da bi mogla biti predmetom takih razgovorov. Uravnava gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko bi se mogla vršiti ob veliko ugodnejih predpogojih, nego kdaj poprej. Posebno v vprašanjih bodoče trgovinske politike glede balkanskih držav bi bila taka izmenjava jako primerna. * »NEMŠKO-ČEŠKI ODBOR« na Dunaju je izdal nastopni proglas: Someščani! Bolj nego kdaj je pridobila na pomenu beseda Palackega, da bi morali Avstrijo ustvariti, ako bi je ne bilo. Veliki čini naše vojske zbujajo tudi v oraa-hujočih in neodločnih zopet vero, da spoznavajo, da le svobodno združenje ger-manstva in slovanstva more nuditi vsej kulturni skupnosti osvoboditev od strahu za obstanek temne reakcije in sovraštvai med ljudmi. Prišel je čas, ko morata oba naroda, podobno razdvojenima bratoma, začeti, da ne bosta videla drug na drugem, kar je slabega, marveč, kar je dobrega ter da bosta dajala človeški slogi prednost pred čuvstvom neprijaznosti. Ko jih je pozval cesar, so stali vsi narodii Avstrije za njim, sedaj pa je prišel dan, ko naj tudi doma stoje drug drugemu ob strani. Zmirite se! Sledite zastavi kulturnega človeštva! Potrebujete skupne državne zveze, in skupnost potrebuje Vašega sodelovanja. Slovanska duša — osvesti se! V veden znak za to poživlja proglas na podpisovanje vojnega posojila in je za nemško-češki odbor podpisan dr. Henrik Herbatschek, odvetnik na Dunaju. * NAŠA UPRAVA NA RUSKEM POLJSKEM. Iz glavnega poročevalskega stana poročajo: Najvišje armadno povelje je izdalo dnevno povelje, ki se bavi z ustanovitvijo vojaških gouvernementov v zasedenih pokrajinah Ruske Poljske. Po tem povelju se bo iz sedanjega upravnega delo, ki se ne naslanja na ta ali oni »vzor«. Zbral je v njej ogromno gradivo v tako lepem, lahko umljivem slogu, da knjigo težko odložiš, dokler je nisi prečital. Poudarjam, da se Bežek ni odtegnil nobenemu modernemu pedagoškemu problemu. Upošteval je s spretno roko zdravo jedro različnih vzgojnih smeri, kakor so inte: lektualizem, naturalizem, socializem, poli-tizem, individualizem, etizem in esteci-zem, ter uvažuje vzgojni ideal: harmon-sko vzgojo. Teorija in praksa sta v lepem skladu. Koliko navodil za vzgojevalce in vzgojevalke, za učitelje in roditelje — po-sebe še za naše razmere — prava ljudska knjiga! Ni mi treba posebe priporočati dobre knjige, saj se sama najbolje priporoča. Opozoril bi samo naše starše, naj jo s pridom čitajo in si prilaste obilo njenih zlatih naukov. Knjiga me navdaja z najboljšo nado, da bo i ostali del Bežkovega »Vzgojeslovja« — didaktika in zgodovina — tvoril dragocen knjižni zaklad.« Od ocenjevalca Dolarja izrečeno opo^ zorilo naj udejstvi naše učiteljstvo, ki ima največ prilike, da prihaja v dotiko s starši. Potem bo dobra Bežkova knjiga rodila tudi dober sad! —t —1. okoliša enega armadnega etapnega poveljstva z okraji Dombrova, Oklusz, Mie-chov, Wloszczova, Pinczow, Stopica in Kielce ustanovil c. in kr. vojaški gouvernement Kielce, iz sedanjega upravnega okoliša armadnega etapnega poveljstva Noworadomsk, Petrikov, Opocno in Kon-skie c. in kr. vojaški guvernement Petrikov. Sedež vseh uradov bo v vojaškem gouvernementu Kielce začasno Miechov, pozneje Kielce, v vojaškem gouvernementu Petrikov pa glav. mesto tega gou-vernementa. Oba vojaška gouvernementa sta direktno podrejena najvišjemu armad-nemu poveljstvu, oziroma najvišjemu etapnemu poveljstvu. « RESNA STATISTIKA. Zadnji statistični zvezek, ki jih mesečno izdaja ogrski statistični urad, kaže žalostne pojave v letu 1914. Število porok je bilo znatno 4manje, nego v poslednjih treh letih in zaostaja daleč za povprečnim številom zadnjih treh petletij. (149.154 nasproti 195.030 v letu 1913, 182.373 v letu 1912. in 193.482 v letu 1911.). Temu padanju je vzrok vojna. Ali več skrbi dela nazadovanje rojstev (74.058 ali 43-3 na tisoč nasproti 735.226 ali 34-5 na tisoč v letu 1913., 765.891, ali 36*3 na tisoč v letu 1912. in 732.767, ali 35 na tisoč v letu 1911.). To nazadovanje se v zadnjih treh letih opaža vedno bolj in postaja vedno večje. Sicer so tudi slučaji smrti redkeji, vendar za 2 od tisoč umrljivost večja, nego število rojstev. * VOJNA IN ŠOLE. »Pester Lloyd« piše: Kakor poročajo iz Aten, so zaradi odredbe italijanske vlade zaprli vse italijanske šole v Carigradu, ne da bi počakali na izkušnje. Profesorji in učitelji teh šol so odpotovali v Italijo. Tudi italijanske šole v Romuniji so prenehale s poukom. — Italijanski kralj je ukazal, da zapro vsa italijanska vseučilišča. — Na južnem Tirolskem so v laškem delu dežele zaprli, vse šole, v nemškem delu, v kolikor je prišlo v šole vojaštvo. — V Gradcu ne mislijo predčasno zaključiti pouka na srednjih šolah. V kolikor je v šole prišlo vojaštvo, so dobili nove šolske prostore v zasebnih hišah. * CESARSKA NAREDBA O VOJAŠKI OBLASTI. Uradna »Wiener Zeitung« prijavlja cesarsko naredbo z dne 23. maja 1915 glede prenosa pravic politiške uprave. Glasi se: Na podlagi § 14. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867., drž. zak. št. 141. določam: Najvišjemu zapovedniku za vojne operacije proti Italiji določenih delov oborožene sile je dano dovoljenje, da sme v pokneženi grofiji Tirolski, v deželi Predarlski, v vojvo-dinah Solnograški, Štajerski, Koroški ' in Kranjski, v pokneženih grofijah Goriški in Gradiščanski, v mejni grofiji Istri in v mestu Trstu z njegovim ozemljem vred v. varstvo vojaških interesov v območju politiške uprave, v okviru politiškim deželnim šefom pristoječega delokroga izdajati naredbe in dajati povelja in tiste, ki so jih dolžni storiti, k temu prisiliti. Če najvišji zapovednik to pravico porabi, mora zaukazane odredbe takoj naznaniti politiškemu deželnemu načelniku. Po-litiški deželni šefi, njih podrejene politiške in policijske oblasti kakor občinski predstojniki so dolžni, take naredbe in ukaze najvišjega zapovednika točno izpolnjevati in se po njih ravnati. Cesarska naredba stopi v veljavo na dan razglasitve. Z izvedbo je poverjeno skupno ministrstvo. Dunaj, 23. maja 1915. Franc Jožef 1. r. Stiirgkh 1. r., Hochenburger 1. r., Forster 1. r., Trnka 1. r., Zenker 1. r., Heinold 1. r., Hussarek 1. r., Schuster 1. r., Engel 1. r. # DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ«. Učiteljice in učenke dekliške ljudske šole v Ribnici na Dolenjskem so nabrale 266 K; neimenovan nadučitelj svoji podružnici 12 K; skupaj 278 K. V zadnji številki .izkazanih K 26.115:67 Danes izkazanih K 278-— Doslej nabranih K 26.393-67 Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov! Josip teiii. Dne 25. aprila t. 1. je umrl v Zagrebu v bolnici usmiljenih sester Josip K u -z m i n o v i č , šolski voditelj v Stari Gra-diški. Bil je učitelj izrednih kreposti in vrlin požrtvovalen član svoje učiteljske organizacije, zato zasluži, da se ga tudi slovenski učitelji spominjamo. Rodil se je dne 13. marca 1883 v Ru-jevcu, kjer mu je bil oče učitelj. Nižjo realko in učiteljišče je dovršil v Petrinji 1. 1901., izpit učne usposobljenosti je napravil 1. 1903., 1. 1913. pa izpit za meščanske šole. Služboval je v Kumarevu in Dubici, 1. 1911. pa je postal šolski voditelj v Stari Gradiški. Preteklega leta mu zboli in umrje na sušici ljubljena žena, na isti bolezni zboli tudi on. Šel se je zdravit v Primorje, od tam pa je začetkom meseca aprila odšel v bolnico usmiljenih sester v Zagreb. Deset dni pred smrtjo pokliče k sebi predsednika »Saveza hrv. učitelj, društev«, Josipa Kirina, ki mu je izročil svojo oporoko, glasečo se tako, da ostavlja vse svoje imetje — t. j. zavarovalno polico, pohištvo, knjižnico, perilo, obleko, sploh vse, kar je v njegovem stanovanju — z določbo, da »Saveza« osnuje iz tega sklad, ki naj iz njega dobivajo podporo na sušici oboleli hrvatski učitelji in učiteljice. To plemenito poslednje dejanje zagotavlja Josipu Kuzminoviču časten spomin med hrvatskim učiteljstvom. — Tudi mi se časteč klanjamo spominu plemenitega in zavednega hrvatskega tovariša! Državljanska vzgoja. Nemški meščanski reformator Da-maschke je izjavil na svojih predavanjih, ki jih je imel nedavno: Sedaj obstoji državni socializem, ali v mirnih časih pride do občinskega socializma, kakor si ga nismo nikdar mislili. Ali državni in občinski socializem sta samo tedaj resnični kulturni napredek, ko se meje jasno in razločno začrtajo. Državni socializem prehaja v nevarnost za osebno svobodo, za razvoj industrijskih moči, za opravičene samosvoje interese poedinca, če se ne potegnejo povsem jasno in ostro meje med socializmom in pravom poedinca, kjer se po njihovi naravi morajo začrtati. Ta meja leži tam, kjer kak monopol je ali ni naraven, kjer more ali ne more biti. Mati vseh monopolov je površina zemlje, ki na njej živimo in delamo vsi in kjer moramo biti pokopani, ko je to življenje prišlo h kraju — tla in gruda, iz katere klije vse življenje. V čigar rokah je gruda, ta odloča o ljudeh, ki morajo žitveti na njej. Velika usoda, ki po njej trpimo vsi in po kateri Anglija pogine, je v tem, da se z zemljiščem postopa kakor s katerimkoli blagom, ki ga morejo ljudje pro-ducirati in transportirati, kolikor hočejo, ker se je to, kar je Bog kakemu narodu enkrat dal, česar nobeno človeško delo ne more raztegniti, ta gruda, ta domovina pod našimi nogami! ponižala na predmet trgovine, umazanega kupčevanja, izčrpavanja, zlorabe. Pri nas v Berlinu je prišlo že tako daleč, da je bilo od dveh milijonov ljudi, ki žive v ožjem Berlinu, le še 9000 lastnikov zemljč, a od teh je bilo devet desetin upraviteljev hipotekar-nih bank. Polovica vseh stanovanj v Berlinu je le z eno sobo. Ko so v šoli prepevali pesmi o domovini, je moral učitelj pokazati na nazorni sliki, kaj je to — domača streha! Da ta domovina ne sme biti samo last nekoliko zemljiščnih družb ali velikih bank, deloma z vnanjim kapitalom, ampak da je nekaj drugega, kar se mora postaviti pod zasebno pravo: to je menda največje, česar se nadejamo od te vojne. To je državljanska vzgoja! i€niil©m@sta Turci pred taborem u sv. Tylna. De- jepisna povest. Sepsal Julius Slap-š a k. — Spis byl vyznamenan čestnou obecni rady mesta Lublane. — Ze slovin-skeho preložil A d o 1 f Š u s t r. — Velke Mezifiči. Nakladatelstvi Aloise Šaška, knihtiskarna. — Tako se glasi češki prevod Slapšakove povesti »Turki pred Svetim Tilnom«, ki je sedaj izšla v 17. zvezku zbirke »Proni obrazkova knihovna pro českou mladež«. — Med besedilom so natisnjene podobe iz slovenskega originala. — Cena zvezku je 40 vin. — Hvaležni moramo biti prijatelju Adolfu Šu-stru, da seznanja češko mladež z najboljšim proizvodom naše mladinske literature. O »šolskih občinah« vobče in posebe. Tako je naslov strokovnjaško pisani razpravi, ki jo objavlja tovariš Pavel Flere v letošnjem 2. zvezku »Vede«. Andrej Rape: Mladini. — IV. zvezek s 14 slikami (strani 94); V. zvezek z 2 slikama (strani 88). — Ljubljana 1915. — Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani«. — Natisnila Učiteljska tiskarna. — Cena vsakemu zvezku po 1 K, s poštnino 20 vin. več. — Oba zvezka sta nadaljevanje Ra-petovih zbranih spisov za mladino. IV. zvezek obsega 12 povesti, V. zvezek pa 10 povesti. — Vse so pisane v tistem prijetnem, lahkem slogu, ki je lasten spretnemu Rapetovemu peresu. — Ljubeznivi pripovedovalec je realističen v opisovanju prizorov iz mlacjega življenja, a lepox mu poje tudi struna poezije, kadar silka izpreminjavo prirode in odkriva raznoliko življenje src in duš. Odkod in zakaj to? Rape pozna naš mladi svet, lepote in veselja poln, a ki mu tuintam tudi zada-hn.e blesteč sijaj radosti in sreče solza bolesti in meglica prevaranih sanj... Treba je globokega, iskrenega pogleda, da vidi to pestro mlado življenje; treba pa je tudi srca, ki ga razume. Oboje ima Rape, zato mladina ne odklanja njegovih spisov, ampak jih vesela sprejema v dar, ker so odsev in odmev nje same: kakor bi sebe gledala v zrcalu, ki ne potvarja in ne lepotici, temveč govori pristno resnico. — Pohvaliti moramo tudi opremo knjig. Zadovoljni pa nismo, da se porabljajo klišeji, ki so ilustrovali že prej in drugod druge spise in ki so bili natisnjeni v knjigah drugih pisateljev istega založništva. Ilustracija bodi ponazorilo in sestavni del enega spisa, sicer razprši iluzijo. Torej je bolje v takem primeru, da je ni-Pavel Flere: Babica pripoveduje... II. _ v Ljubljani, 1914. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 64. — Cena vezanemu izvodu 60 vin., po pošti 10 vin. več. — Tudi tem 14 pravljicam je vzel pisatelj snov iz Štrekljevih slovenskih narodnih pesmi in iz hrvatskih narodnih pesmi (izdaja »Slovenske Matice« v 1. 1913.). — S spretno roko je obdela! Flere vabljivo snov in jo v jeziku in slogu, ki se na mnogih mestih najtesneje naslanja na izvirnik, podal v vencu ba-bičinih povesti slovenski mladini v razvedrilo in zabavo. — Narodna poezija je dragocen zaklad, zato je prav, da ga od-klepamo radoznalemu duhu otroškemu. Pričujoča knjižica brez dvoma zbudi v mnogoterem mladem bralcu radovednost, kako je ta snov obdelana in povedana v pesmi sami. Ali bi ne kazalo-, da se iz globokega vrelca narodne pesmi natoči mladini v pristni obliki to, kar je zanjo? Saj taki pesmi, povedani v prozi, tako rada odpade ona očarljivost in naivnost, ki je značilna zanjo. Naj Flere, ki se je gotovo mnogo pečal s tako poezijo, poizkusi to! — Knjižica, ki je sicer čedno tiskana, bi pridobila za 100%, ako bi jo krasile prikladne ilustracije. Izdatkov nam ne sme biti žal, ako hočemo poklanjati mladini književna darila, ki naj blažeče in razvedrilno vplivajo nanjo! Ako je mladina naš zaklad, ga dvigajmo in brusimo z biseri in demanti! Srednlešolske vesti. Ravnatelj JULIJ GLOWACKI. Umrl je v Gradcu vpokojeni bivši ravnatelj mariborske gimnazije Julij G 1 o-w a c k i v 68. letu svoje starosti. Vzgojil je na mariborskem zavodu mnogo generacij naše štajerske inteligence. Njegovi bivši dijaki ohranijo blagemu, zaslužnemu šolniku prijazen in hvaležen spomin. — Eden njegovih učencev piše o njem: Pokojnik je deloval kot profesor v vseh naših spodnještajerskih gimnazijskih mestih, in malo bo naše mlajše in tudi starejše inteligence, ki bi ga kot učitelja ne bila spoznala — in kar je glavno, ki bi mu tudi ne ohranila ljubega spomina. V Ptuju in Celju je učil Glovvacki realne predmete, v Mariboru sem ga slišal učiti psihologijo. Ni se vezal nikoli na mrtvo črko, predaval je prosto, tupatam celo dovtipno. Znal je biti strog, a v tisti strogosti ni bilo čutiti kake malenkostne in sovražne odurnosti. — Znanstveno se je bavil pokojnik z rastlinstvom in napisal o flori našega Krasa več razprav. Mesto ravnatelja na mariborski gimnaziji ie iz-borno izpolnjeval; nikdar nismo imeli slovenski dijaki kake prilike za pritožbo. V srcu se je čutil pokojnik sam Slovana, dasi .tega javno ni veliko kazal; rad je kupoval slovenske knjige. Naša srednješolska mladina je imela v njem izvrstnega vzgojevalca in prijatelja. Naj mu bo žemljica lahka! Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršila te dni obravnava proti 8 dijakom in 2 obrtnikoma iz Mostara zaradi tajnega društva »Srbska djačka omladi-na«. Obsojeni so bili dijaki Mastilovič, Grgjič in Lalič na 1 leto, Ismet Šarič Grd-jič, Mitrinovič, Bratič in Misita na 10 mesecev težke ječe. V kazen se jim vračuna 6 mesecev od 9 mesečnega preiskovalnega zapora. Obrtnika Doder in Pavlic sta bila obsojena na 1 mesec ječe. V VIII. činovni razred s 1. junijem t. 1. so pomaknjeni profesorji na kranjskih srednjih šolah: Kuno Hočevar, dr. Jožef Jerše, Adolf Raimondi degli Astolfi, dr. Dragotin Lončar, Andrej Plečnik in dr. Matevž Potočnik. Učiteljski zbor slov. gimnazije v Gorici je daroval podpornemu zalogu »Simon Gregorčič« 27 K namesto venca na krsto gospe profesorja Povšiča. Poročil se je dr. Alojzij Maček, profesor na gimnaziji v Celju, z gdč. Margareto Ungarjevo. Učiteljišče v Gradiški so dne 21. ma--čele s poukom. To bi bilo prevsem v moralnem interesu mladine, ki je sedaj večinoma prepuščena sama sebi; ker ni doma očetov, da bi jo nadzirali in čuvali pred propastjo. —t— Deželni šolski nadzornik Fran Matejčič je daroval v počeščenje spomina svojega sošolca in prijatelja poslanca prof. M. Mandiča CMD za Istro 20 K, Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu 20 K, moški podružnici CMD v Trstu 20 kron in ženski podružnici CMD v Trstu 10 K. —t— Občni zbor ženske podružnice CMD. Poročilo blagajničarke gospodične Štrekljeve se je glasilo: V tem letu je izbruhnila svetovna vojna, in naravno je, da je to jako neugodno vplivalo na delovanje naše podružnice, vendar pri vsem tem dohodki niso zaostali pred onimi prejšnjih let. Na tem imamo zahvaliti veliko požrtvovalnost vseh naših rodoljubnih slojev. Račun kaže: Dohodki: Preostanek 1913. leta 1480 K 13 vin., darovi 437 K 53 vin., cvetični dan 4269 K 66 vin., Ciril-Metodov ples februarja 1914 500 K, dar posojilnice 200 K, Božičnic (darovi) 3863 K 36 vin., udnina 158 K, skupno 10.968 K 68 vin. Troški: Vrtec Rocol 500 kron, razni stroški 55 K 40 vin., poštnina 15 K, tiskarna 60 K 50 vin., 485 parov črevljev 2530 K 90 vin., 535 obleke 1138 kron 20 vin., poslali v Ljubljano 4500 K, skupno 8799 K. — Preostanek 2169 K 68 vin. Izrekam srčno hvalo vsem, ki so delovali, da smo dosegli tako lep uspeh. —t— V vojake je odšel tudi državni in deželni poslanec dr. Otokar Rybar, ki je bil potrjen pri zadnjem prebiranju dru- gega črnovojniskega poziva v Trstu. Dr. Rybar se nahaja v garniziji 97. pešpolka v Ljutomeru. Z njim vred je bilo potrjenih tudi več drugih znanih voditeljev tržaškega Slovenstva. —i— Za spomenik umrlemu poslancu profesorju Matku Mandiču je votirala kastavska občina 1000 K. Tudi je določila na domačem pokopališču poseben častni grob, kamor bodo prepeljali Mandičevo truplo, čim nastanejo normalnejše prilike. Komike vesti. —k— Vojne poroke. V Brežah na Koroškem, kjer je zdaj šola enoletnih prostovoljcev, sta se pred odhodom na bojišče poročila dva enoletna prostovoljca, Jurij Giureo z učiteljico Emilijo Gor-zovo iz Trsta in Emil Tomšič z učiteljico Ano Krašovičevo s Kranjskega. — Obilo sreče! —k— Na boj! Pišejo nam iz beljaške okolice: Naša ljudskošolska mladina sedaj marljivo pokončava ljutega sovražnika našega kmeta — rjavega hrošča. Generali smo učitelji, ki smo s svojo vojsko vedno na mestu, kadar je treba pomagati sosedom. —k— Umrl je pri Sv. Marjeti v Rožu na Koroškem nadučitelj Ivan G a b r o n. — Bodi mu blag spomin! Splošni vestnik. Cenzura v — Nemčiji. Nemški minister za. notranje stvari je izdal naredbo o cenzuri in je dal nje načela potom namestnika vojnega ministra priobčiti tudi vsem zapovedujočim generalom. Nared-ba se glasi: »Preventivna cenzura je splošno predpisana samo za militarične Članke. — Za politiške članke ali drugo vsebino časopisov naj se — ako pristojni mi-litarični poveljnik ni izdal drugačnih odredb — zaradi za časa vojne v tem pogledu dobljenih izkustev navadno ne uvaja. Le izdatni in pogosteji pregreški morejo eventualno dovesti do uvedbe preventivne cenzure nad gotovimi listi. Glede načina izvajanja cenzure in kontrole je načelno izhajati s stališča, da) se je pri tem brezpogojno izogibati vsem malenkostnim vidikom in da je vmes poseči le tam, kjer to zahtevajo važni intereJ, ki naj jih čuva država. Ako se bo postopalo tem vidikom primerno, se bodo izpre-membe in črtanja omejala na jako malo število slučajev. Posebno se je, kolikor le možno, izogibati, da bi se ponatiski ali iz-vadki iz velikih listov, izhajajočih v drugih krajih, plenili bodi v celoti, bodi V posameznostih. Četudi so policijske cenzurne oblasti brez dvoma opravičene do takih zaplemb, vendar na sploh ni primerno, da se izjava kakega povsod širjenega lista v posameznih krajih prepoveduje ali pa dovoljuje šele v izpremenjeni obliki. Izjeme, ki jih zahtevajo posebne krajne razmere, naj spadajo med redkosti. Dalje je pri izvajanju cenzure in kontrole, kolikor le možno, jemati ozira na tehnične naprave posebno manjših listov in se je izogibati odredbam, ki bi mogle obrat občutno motiti ali celo onemogočiti. Tudi treba povsod poskrbeti, da se izvajanje cenzure glede časa predložitve, prouče-nja in vračanja dotičnih tiskovnih predmetov, po možnosti priklada uredniškemu in ekspedicijskemu obratu. Prosim, da naložite v vpoštev prihajajočim policijskim oblastim tatnošnje provincije, naj postopajo po teh načelih, aJto ne nasprotujejo temu druge odredbe pristojnih mi-litaričnih poveljnikov. Prosim, da o vsebini te naredbe obvestite namestnike za-povedujočih generalov, guvernerje itd. Izredno bi bilo želeti, da bi tudi cenzuro neposredno izvajajoče militairične oblasti postopale po teh načelih«. — Da ne bo nesporazumljenja, opozarjamo vnovič, da je tako odredbo izdal minister za notranje stvari v — Nemčiji! Jubilej poštnih znamk. Pred 75. leti so uvedli prve poštne znamke, in sicer v Angliji. Dne 6. maja 1840. so pričeli v Angliji prilepljati na pisma prve barvaste koščke papirja z označbo višine poštnine, ki si brez njih sedaj sploh ne moremo več predstavljati dopisovanja. Anglijo je kmalu posnemala Švica, potem pa vse evropske države in države ostalih delov sveta. In tako imamo danes, po 75. letih, okolo 40.000 raznih vrst znamk. Nihče ni dovolj bogaft, da bi si mogel nabaviti popolno zbirko znamk, ker so nekatere silno drage. OKLIC predsedništva deželnega pomožnega društva »Rdečega križa«. Nezvestoba Italije nam je naložila še eno novo vojno1. Nov močan nasprotnik se je s tem pridružil množici sovražnikov, ki hoče omajati stebre čestite države Habsburžanov. Junaški sinovi Avstrije bodo z veseljem in zaničevanjem smrti začeli boj proti nezvestemu nekdanjemu zavezniku v zavesti, da je ta boj najbolj pravičen, kar jih je kdaj videl svet. Mnogo junaških bojevnikov bo zopet krvavelo za veličine in čast naše ljube do>-movine. Mi pa, ki nam ni prisojeno vihteti meča, imamo neodvrnljivo dolžnost, po možnosti pripomoči, da se zacelijo rane in bolečine naših junakov. Zaradi tega] se obrača predsedništvo Deželnega in gospejnega pomožnega društva »Rdečega križa« v Ljubljani na vse prebivalstvo Kranjske, ki je podalo že toliko dokazov svoje požrtvovalnosti, naj ponovno skrbi za to, da se olajša usoda naših ranjenih junakov. Vsak naj pošlje, kar more pogrešati. Posebno dobrodošle so rjuhe, srajce, spodnje hlače, nogavice in razna okrepčila. Darovi naj se oddajo v skladišču Deželnega in gospejnega pomožnega društva, Cesarja Frap-ca Jožefa zavetišče, Ljubljana, Stara pot štev. 3. »Zvonček« za junij izide nekoliko pozneje, ker niso pravočasno prišli naročeni klišeji. »Popotnik« je dotiskan. Upravništvo ga razpošlje, ko bo to mogoče. Popravek. V pesmi »Materina žepna ruta«, priobčeni v zadnji naši številki, se mora tretji verz glasiti pravilno »Poljub nate, spomin grenak, sladak —« . LISTNICA UREDNIŠTVA. Tovariš Vilko M a z i, učitelj na Rakovniku pri Ljubljani, pošilja s severnega bojišča vsem tovarišem in tovarišicam potom našega uredništva presrčne pozdrave. — J. B. v Št.: Vaša jeza je neopravičena. Knjige, ki je ne poznamo, ne moremo oceniti, torej tudi ne priporočati. Tako je tudi z zbirko, ki nosi naslov »Vojaške narodne pesmi« in ki je baje izšla v Ljubljani. — Na vse strani: Živimo v izrednih in težkih razmerah, zato prosimo potrpljenja, ako ni vse tako, kakor bi sami radii in kakor si to žele naši naročniki. Za list storimo vse, kar je v danih razmerah mogoče. Čudežev pa ne znamo delati! Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim v pomoč le sebi podanro Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani. registrov o» «adruga t omejenim litmstvom. Promet do 31. maja 1915. K 61.979 69, Uradne ure: Vsak četrtek od V»*.— '/»8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer Knjigoveznica Anton Janežič ETLorij anska nn ca. 1-4 se priporoča slav. šolskim vodstvom ln gg. učiteljem za Izvrševanje vseh v kiiji-goveško stroko spadaj«^ih iiMiiiiiiiiiiiin h«»wm dCl. niiimniiiHiiiiiiiiiiH Pri večjih naročilih 10*/, popusta. I Orgle, harmonie piana io pianina dobavi c. kr. dvorni dobavitelj Jan Tucek Kutna Hora, Češko. Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869 ln franko. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga j J. Pogačnik j mnBm*nnaanaBaanBBasnanBaaBBaannaan mizarstvo. Ljubljana, Ma- a rije Terezije c. št. 11 (Kolizej) ■■»■■■■■■■a ■ Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di- dilnih sob v različnih j : r, vanov, žirnnic : : najnovejših slogih. : ! in otroških vozičkov. i K 350-- zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa g 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska tiskarna4 v Ljubljani sledeče „Mladinske spise" 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zvezek................a K T— 2.. A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek . . . „ „ T— 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ....„„ I-— 4. A. Rape: Dane...............„ „ 1*— 5. J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom.......„ „ 1-20 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.........„ „ —'80 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim..........„ „ 1'— 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . . „ „ —'60 9. Tav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . . „ „ 1*— 10. Iso Trošt: Moja setev I. in II. zvezek......„ „ I'll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in III. zvezek................. „ —'20 FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 —O. T •*« I . I Izprašani optik. Zalagatelj e. in kr. armade, rojne mornarice, domobrancev i. t. d. Očala ln Sčipalniki galantno po zdravniških predpisih. Taploneri, barometri, mikroskopi, daljiogledi BHseh, Ooerz, Zeiss l.td. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. , Ceniki brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnsne. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka ! 1 Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. . Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša.44 Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neooaiaioče se vrne denar. Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik. -TT Za stare cene moreš se dobiti ostanke blaga le dobrih, zajamčenih kvalitet, kakršne izdelujejo ---- naše znane ročne tkalnice ---- M. JIRSOVE v Novem Hrddku nad Meto, Češko. Ostanki, združeni po volji: barhenti, fla-nele, kanafasi, oxfordi, deleni, zefir, saten, platno, kosi 2—10 m dolgi, 45 m za 24 K še boljše vrste 45 m za 30 K, a najlepši za 33 K. 1 kos kanafasa 23 m v širini 78 cm K 14-40, 1 kos kanafasa 16 m v širini 117 cm K 14-40, 1 kos platna za srajce 20 m v širini 82 cm K 14-40. Po nakaznici in nad 20 K franko. Kar ne bi ugajalo, se vzame nazaj in znesek vrne. Naj nihče ne zamudi te priložnosti, kdor hoče imeti nekaj res lepnega in cenenega, kakor potrjuje cela vrsta došlih pisem. Agitirajte za svoje glasilo l Pridobivajte mu novih naročnikov!