Kulturna prireditev ob državnem prazniku
C Vida Pirc
25. junija Slovenci praznujemo dan državnosti, to je dan, ko je pred devetnajstimi leti naša država formalno postala samostojna in neodvisna. Tega dne je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ti dve pomembni listini sta bili temeljni kamen za rojstvo nove države.
Na predvečer tega praznika po vsej državi potekajo slovesnosti in kulturne prireditve, marsikje zagorijo tudi kresovi. Tej tradiciji smo vsa leta, od osamosvojitve dalje, zvesti tudi v naši občini. Letošnja osrednja občinska slovesnost je potekala pod lipami, imenovana 3. tabor v Vodicah. Osrednji del prireditve je bil koncert Godbe Vodice z Alpskim kvintetom. Že uvodne skladbe so naznanile slovesno dogajanje, ko pa so s pevskim zborom Biser skupaj zaigrali in zapeli slovensko himno, se je prireditev uradno začela. V nadaljevanju so godbeniki skupaj z Alpskim kvintetom, po vsej Evropi znanim ansamblom narodno-zabavnih viž, izvedli lepo število bolj ali manj znanih skladb. Alpski kvintet z glasbo v srcu že preko štirideset let razveseljuje ljubitelje te zvrsti glasbe, v letu 2007 pa je prejel tudi prestižno nagrado za najboljši narodno-zabavni ansambel v Evropi. Izdali so že več kot štirideset kaset in plošč, med njimi veliko v nemškem jeziku. Iz tako velikega števila skladb ni bilo težko izbrati takih, ki so primerne tudi za pihalni
■ .A v™
orkester. Godba Vodice se je projekta zelo resno lotila; člani so pridno hodili na vaje in na slovesni večer izjemno dobro odigrali zahtevne melodije.
Oder so nato odstopili nastopajočim otrokom Vrtca Skratek Svit in učencem Osnovne šole Vodice, ki so z otroško preprostostjo peli slavo domovini. Osrednji govornik slavnostne prireditve je bil župan, Brane Podboršek. Najprej je spomnil na zgodovinski vidik dogodka izpred devetnajstih let, ko je bil slovenski narod enoten v boju za samostojno in svobodno domovino. Ustavila ga ni niti vojaška ofenziva z nekaj žrtvami, katerih se v takih trenutkih z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo. Enotnost, ki nas je povezovala takrat, je danes žal v veliki meri zvodenela v razprtijah, tako na
državnem kot na ožjem lokalnem nivoju. V času, ko ves svet pretresa gospodarska in finančna kriza, je enotnost pri odločanju o investicijah in porabi javnih sredstev še toliko bolj potrebna. A prazniki so namenjeni praznovanju, zato je župan občanom zaželel prijetno praznovanje v želji, da bi vsi skupaj enako kakovostno živeli.
Povezovalec prireditve, Gregor Trebušak, je najavil drugi del večera, v katerem so zopet blesteli domači godbeniki z gosti. Se posebej sta izstopali skladbi Beneški karneval s solom na trobenti in Janezov bariton z izjemno nizkimi toni tega inštrumenta. Po vrsti znanih in živahnih skladb se je prireditev približala koncu. Obiskovalci smo bili ob koncu povabljeni na županovo obaro. Za njeno okusnost in hitro postrežbo gre vsa pohvala članom Društva upokojencev Vodice. Ob glasbi gostujočega ansambla se je topel junijski večer počasi prevesil v noč. Med obiskovalci je bilo zopet čutiti tisto enotnost, prijateljstvo in optimizem, ki je pred leti pomagal našemu narodu, da se je osamosvojil in zaživel samostojno življenje.
Dan državnosti - županov govor
Spoštovane občanke in občani, spoštovani gostje, prisrčno pozdravljeni na taboru v Vodicah, v počastitev praznika dneva državnosti!
Z besedami tabor v Vodicah želim poudariti pomen taborov, kot smo jih imeli v 19. stoletju, in na njihov vpliv na današnjo družbo. Tabori so v zgodovini nastajanja naše državnosti predstavljali enotnost slovenskih ljudi v boju za narodove in posameznikove pravice. Moderna narodna zavest se je izoblikovala s programom Zedinjena Slovenija. Ker uresničitev tega programa ni bila uspešna, smo po prvi svetovni vojni v letu 1918 zapustili avstro-ogrsko monarhijo in se vključili v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter si s tem še bolj krepili politično zavest o svoji samostojnosti.
Druga svetovna vojna - kot posledica razbohotenja nevarnih ideologij nacizma in fašizma ter njihove sle po preureditvi družbenih odnosov s podjarmljenjem drugih narodov - je zahtevala ogromne žrtve slovenskega naroda. Enako nevarna ideologija komunizma je povzročila, da so vojni tragediji in trpljenju sledili še bolj nesmiselni povojni poboji, ki so v slovenskem človeku pustili sledove neizmernega gorja in bolečine. Pot do poprave krivic bo tako še dolga in naporna, zmogli pa jo bodo le pogumni in odločni ljudje, zazrti v pravično prihodnost.
Boj za samostojnost se je odvijal tudi v okviru povojne Jugoslavije in je nepretrgoma trajal vse do leta 1991, ko je slovenski narod v danih okoliščinah razpadajoče družbene ureditve pokazal zadostno mero enotnosti in odločnosti, da bo živel v svoji državi. Na podlagi rezultatov plebiscita o samostojnosti je tedanja slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovenci smo zaživeli v svoji na novo nastali državi.
Odločitve o usodi slovenskega naroda so do tedaj pisali drugi in tudi takoj po razglasitvi nove države so nasprotniki naše neodvisnosti in samostojnosti posegli po najhujšem sredstvu - orožju. Pričeli so z agresijo na slovensko državo, ki pa je bila prav zaradi naše enotnosti že vnaprej obsojena na poraz. Že po desetih dneh vojne za Slovenijo smo po podpisu Brionske deklaracije zadihali zrak svobode v tej prelepi deželi.
Za to državo, Republiko Slovenijo, so v zgodovini padle številne žrtve. Svetost izgubljenih življenj je največja dragocenost našega spomina na vsa izgubljena življenja v drugi svetovni vojni in neposredno po njej, pripadnikov manevrske strukture narodne zaščite in kasneje teritorialne obrambe ter policije v boju za ohranitev narodovih uresničenih sanj. Cena je bila visoka, zato pa mora biti naše spoštovanje do pridobljene svobode še toliko večje.
Plapolanje slovenske zastave, kjer se zbirajo slovenski ljudje, nam prinaša veselje v naša srca. Kaj več si lahko želimo, ko vidimo mlada dekleta in fante, ki nosijo slovensko zastavo in so odeti v narodove barve. Naš rojak in zaveden Slovenec, Stane Kocelj, ki je dal življenje za narodno zastavo, bi danes s ponosom gledal na našo mladino. Zato je prav, da v Vodicah uresničimo odločitev Občinskega sveta in ta prostor, na katerem smo se danes zbrali, uredimo kot Trg slovenske zastave - zastave kot simbola narodovega ponosa in tudi v spomin na velikega domoljuba, Staneta Koclja.
Občina Vodice glede na površino in število prebivalcev ne spada med velike občine. Ne glede na to pa je njena prepoznavnost v državi vse večja in tudi njeni uspehi so večkrat zavidanja vredni, lahko pa bi jih bilo tudi več. Na poti pri razreševanju velikih razvojnih usmeritev se žal srečujemo tudi z razdiralno aktivnostjo posameznikov. Neprestani napadi na Občinsko upravo, podtikanja, laži ter predvsem prevzetnost in namišljena pomembnost nekaterih posameznikov tudi v Občinskem svetu so v naš prostor vnesla razdor in delitve, ki jih v prejšnjem mandatu nismo poznali. Ena izmed posledic takega delovanja nasprotnikov razvoja je, da še vedno nismo pričeli z gradnjo osrednje čistilne naprave in prenovo krvavškega vodovoda, kar bi občanom Bukovice, Utika, Kosez, Polja, Vojskega in Skaručne prineslo novo kakovost življenja na področju komunalne urejenosti vasi. Ne glede na vse ovire pa je zagotovo najbolj pomembno to, da večina ljudi še vedno dobro misli in si
želi napredka, predvsem pa iskrenih in prijateljskih medsebojnih odnosov.
Tako naša država kot občina se v teh časih srečujeta z veliko preizkušnjo. Kriza, ki je zajela ves svet, tudi v našem prostoru postaja neizprosna. Nove okoliščine zahtevajo ukrepanje in prilagajanje na nove razmere. Pravilni ukrepi pa bodo sprejeti le ob vnovični enotnosti slovenskega naroda in na občinski ravni le ob veliki enotnosti občank in občanov naše občine.
Izkušnje zadnjega mandata nam namreč kažejo, da razdiralna politika ni na strani razvoja in zagotavljanja kakovostnejšega življenja občank in občanov. Se posebej v kriznih časih bi nam nadaljnji razdor lahko prinesel neželene posledice, ki bi jih težko popravili.
Ko bomo jeseni zopet izbirali nov Občinski svet in novega župana, naj bo naša zaveza, da se bomo volitev zagotovo udeležili in da mandata ne bomo delili političnim strankam ali listam kar tako, temveč bodo našega zaupanja deležni ljudje z imenom in priimkom, ljudje, ki imajo znanje in izkušnje, in kar je najpomembnejše, ki bodo znali povezovati in ne razdvajati.
Spoštovane občanke in občani!
Poklonimo se spominu vseh posameznikov, ki so v vsej narodovi zgodovini s svojimi dejanji pripomogli, da živimo v samostojni in svobodni državi Sloveniji, še posebej pa se spomnimo tistih, ki so za našo svobodo žrtvovali najdragocenejše, to je svoje življenje. Morda je ravno praznovanje dneva državnosti tudi najprimernejši čas, da si odpustimo svoje različnosti in poizkušamo s strpnostjo prisluhniti drug drugemu. Zopet potrebujemo veliko mero složnosti.
Spoštovane občanke in občani!
Zdaj je čas za praznovanje! Za trenutek pozabimo na vsakdanje skrbi in se na Tretjem taboru v Vodicah skupaj veselimo z željo, da bi tako država Slovenija kot tudi občina Vodice dosegali cilje, ki smo si jih skupaj postavili. Da bi v Sloveniji živeli v miru in blaginji in da bi bilo v naši občini vsem občankam in občanom zagotovljeno kakovostno življenje in dobro počutje.
Drage občanke in občani, ob dnevu državnosti - iskrene čestitke!
Alenka Jereb
Poletna nogometna evforija
Po dobrem mesecu nogometne evforije smo končno spet nekoliko sproščeno zadihali, čeprav vročina pritiska vedno močneje in nas sili v hladne kotičke naših stanovanj, kamor se zatekamo pred močno pripeko. Letos nas je nogometna žoga obnorela, tako da so že vrabci na strehi natančno vedeli, kdaj potekajo nogometne tekme za svetovni pokal. Najbolj gledane so bile seveda tiste, v katerih je igrala naša reprezentanca, ki se je prvič v zgodovini uvrstila na tako prestižno tekmovanje. Staro in mlado se je usedlo pred televizijske ekrane, stiskalo pesti za "naše" in nestrpno štelo zmagovalne gole. Ob zadetkih se je iz stanovanj slišalo burno odobravanje, vzklikanje, hvaljenje in marsikdo je del svojih prihrankov namenil za petarde, ki so ob zadetkih v gol odmevale po soseskah. Prav zanimivo je bilo opaziti pisane druščine prijateljev in zaveznikov nogometa, ki so se zbirale ob družinskih ekranih ali platnih v lokalih. Pivo in voda sta tekla po izsušenih grlih in tako smo vsi skupaj žalostno dočakali zaključek naših tekmovanj. Bilo je nekaj razočaranj, pa vendar kapo dol pred našimi fanti. Bili so odlični, borili so se in izkoristili svojo promocijo. Še bolj ponosni pa smo lahko na vse privržence nogometa, ki so naše fante sprejeli ob povratku v domovino. Če samo pomislim, kakšen sprejem sta doživeli italijanska in francoska ekipa. Ponosni smo lahko na ljudi, ki si ne želijo samo uspehov za vsako ceno, temveč znajo ceniti tudi trud in prizadevnost. Ob tem trenutku sem se zavedala, kako vesela sem, da živim med takimi ljudmi, ki znajo kulturno prenesti poraz in vedo, da poraz še ne pomeni dokončne izgube, temveč je to sestavni del življenja.
V tem obdobju, ko smo namenili več pozornosti nogometu, smo nekako pozabili na gospodarsko krizo in težave ljudi. O krizi smo se pogovarjali z našimi sogovorniki, katerih misli in poglede objavljamo v osrednjem članku. Tudi Občinska uprava je pripravila zanimive prispevke, objavljamo pa tudi prispevke o dogodkih v naši občini, ki so se odvijali v mesecu juniju. Nadvse slovesna je bila proslava ob dnevu državnosti, kjer se je
Godba Vodice predstavila v popolnoma novi luči. Ubrano so zaigrali z Alpskim kvintetom in nam pripravili slovesno praznovanje enega najpomembnejših dogodkov svobodne Slovenije.
Na valeti so se poslavljali devetošolci, trije glasbeniki so s skupnim koncertom zaključili nižjo glasbeno šolo, Biseri pa so skupaj z zborom Glasbene matice Slovenije pripravili prijeten večer zborovskega petja. Torej lahko zaključimo, da je bilo priložnosti za veselje in druženje več kot dovolj. In če iz vsega tega potegnemo še kakšno življenjsko modrost, je vsakdo lahko zadovoljen. Bodite do konca poletja zadovoljni tudi vi, ki radi prebirate naše glasilo. Naj vas poletna vročina ne prikuje v stanovanja - pojdite naokoli, uživajte življenje in se veselite vsakega dne.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Rok Stupar / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: julij 2010 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Dan državnosti:
Kulturna prireditev ob državnem prazniku in govor župana
Uvodnik:
Poletna nogometna evforija
Občinska uprava poroča:
Topli obrok starejšim občanom, Uradne ure Krajevnega urada, Obnovitvena dela v okolici mrliških vežic in ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč, Vloge za gradbena dovoljenja po novem sprejemajo tudi na krajevnih uradih, Mrežo ekoloških otokov bomo še razširili, Zbiranje pobud za občinska priznanja, Vabilo Občine Kanjiža z namenom tesnejšega kulturnega sodelovanja z Občino Vodice, Razpisi
Seje:
4. redna seja Sveta zavoda OS Vodice, Seja Sveta zavoda Vrtca Skratek Svit Vodice, 29. redna seja Občinskega sveta
Družbene dejavnosti:
Zakaj potrebujemo vrtec, Slovesni zaključek in podpis Ekolistine v Vrtcu Skratek Svit Vodice, Mlade oči na pragu odraslosti, Zaključili so glasbeno šolo
Osrednji članek:
Koga se je gospodarska kriza najbolj dotaknila?
Društva poročajo:
Uničevanje lovskih objektov, ki so v lasti LD Vodice, Viševnik
Vrtnarski kotiček:
Vzdrževanje trate
Značilnosti manegerjev Črna kronika Oglasi / Zahvale: Večer zborovskega petja
Uradne ure
Občinska uprava:
-	ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro,
-	ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.
Vložišče:
vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Uradne ure župana:
v sredo od 15. do 17. ure s predhodno najavo.
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Vodice
-	lokacija:
pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica);
-	odpiralni čas:
vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če sobota pade na praznični ali dela prost dan);
-	več informacij na http://www.vodice.si
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
-	lokacija:
občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah;
-	naročanje strank:
vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice);
-	uradne ure:
po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava).
Dimnikarska služba:
- Dimnikarstvo, Uroš Verač, s.p. telefon (041) 529 563.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
-	poslovanje s strankami:
uradne ure v prostorih Javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro;
-	dežurna terenska služba: tel.: (051) 622 282.
Elektro Ljubljana, d.d.
Informacijski pisarni Elektro Ljubljana, d.d., sta na naslednjih lokacijah:
-	Domžale, Podrečje 48, tel. (01) 23 04 700, faks (01) 23 04 701
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 16.30 in
-	Ljubljana, Slovenska cesta 58, Klicni center (01) 23 04 001, faks: (01) 433 95 12
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 16.30, ob petkih od 7.30 do 14.30. Dežurna terenska številka: 031 319 956
Obvestila o načrtovanih odklopih električne energije: http://www.elektro-ljubljana.si/ default.cfm?Jezik=Si&Kat=0205
sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave:
vsak delovni dan med 8. in 15. na telefon (01) 833 26 15 ali (01) 833 26 10 (Občinska uprava Občine Vodice).
Zavod za gozdove Slovenije
- Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel.: (041) 657 224).
Uradne ure Krajevnega urada
V času od 12. 7. 2010 do 13. 8. 2010 bodo uradne ure samo ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
Navedeni razpored se lahko spremeni, če bo to zahtevala organizacija dela zaradi nepredvidenih opravičenih odsotnosti.
Upravna enota Ljubljana
-	Krajevni urad Vodice:
uradne ure v prostorih Krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1), in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro ter petkih med 8. in 13. uro. tel.: (01) 83 32 300
-	Izpostava Šiška:
Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana;
-	uradne ure - Glavna pisarna
(tel.: (01) 306 33 01): ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00, sreda med 8.00 in 18.00 ter petek med 8.00 in 13.00;
-	uradne ure - Oddelek za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve (tel.: (01) 306 33 16) in Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in
občo upravo (tel.: (01) 306 33 46): ponedeljek in torek med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 15.00, sreda med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 18.00 in petek med 8.00 in 13.00.
Telekom Slovenije, d.d.:
-	prijava napak in tehnična pomoč: tel. (080) 10 00;
-	obvestila o večjih okvarah na sistemu in načrtovanih vzdrževalnih delih:
*	http://www.telekom.si/podjetje/sre-disce_za_novinarje/delovanje_storitev<
*	Služba za odnose z javnostmi, tel. (01) 234 19 68.
Petrol Plin, d.o.o.
-	informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19:30 (vodja informacijske pisarne
Boštjan Zupančič, tel. (041) 577 813),
http://www.petrol.si/index.phpisv_path
=122,246,260,400
-	dežurna terenska služba: tel.: (040) 679 344.
Topli obrok
starejšim
občanom
Ljiljana Djerkovic, univ. dipl. soc. in zg.
Sestavni del socialne politike - bodisi na državnem ali lokalnem nivoju - je varstvo starejših občanov. Pri razreševanju problemov starega človeka se vedno srečujemo s celo paleto stisk in težav, v katerih se znajde. Starostnik je odvisen od drugih in njihova pomoč mu lahko zagotovi pogoje za kakovostnejše življenje - za te pa najbolj poskrbi občina. Varstvo starejših, ki ga potrebujejo zaradi zdravstvenih in socialnih razlogov, poleg institucionalnega varstva vsebuje še druge oblike skrbi za starejše. Med drugim je to dolgotrajna nega na domu. Nega in pomoč na domu je strokovno utemeljen koncept, ki ga sprejemajo tudi v svetovnem merilu, in je tako iz socialnega kot finančnega vidika najboljša oblika varstva. Obstajajo pa še druge različne dodatne ugodnosti in programi za starejše občane, ki jih običajno ureja lokalna skupnost. Odločitev Občine Vodice, da preskrbi dnevni topli obrok starejšim občankam in občanom, invalidnim osebam, kronično bolnim ter drugim osebam, ki si ga sami težko ali ne morejo pripraviti oziroma za to nimajo ustreznih pogojev, je pomemben socialni ukrep. Temu projektu, ki smo ga začeli izvajati leta 2006, so sledile tudi druge občine v Sloveniji. Občina Vodice je sprejela tudi odločitev, da bo sofinancirala del stroškov za prehrano starejših, upoštevaje njihove prejemke. Sredstva za sofinanciranje dnevnih toplih obrokov starejšim občanom Občina zagotavlja v svojem proračunu. Na ta način želi prispevati k temu, da čim več starejših ljudi ostane v svojem domačem okolju in se ne preseli v domove starejših občanov, saj je znano, da se starejši neradi ločijo od svojega doma, na katerega so navezani in se v njem dobro počutijo. Število starejših občanov v občini Vodice, ki uporabljajo storitev dostave toplega obroka, se iz leta v leto povečuje. V mesecu juliju 2010 se je število uporabnikov povečalo na 35. Tako imajo starejši občani možnost za bolj kakovosten način življenja doma. Občina Vodice si bo prizadevala, da bo s pravim čutom za starejše ljudi takšen način življenja še naprej zagotavljala, saj si želi, da se bodo starejši ob odsotnosti svojcev počutili varno in prijetno.
Obnovitvena dela v okolici mrliških vežic in ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč
Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. in . geod.
le kar nekaj časa je minilo, odkar je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), ki zavezuje upravljavce pokopališč, izvajalce javne službe, proizvajalce ter zbiralce nagrobnih sveč, da zagotovijo ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Skladno s to Uredbo morajo proizvajalci sveč na svoje stroške poskrbeti za njihovo zbiranje in predelavo, saj se odpadne sveče po 1. 1. 2010 ne smejo več odlagati na komunalnih odlagališčih.
Odlaganja odpadnih nagrobnih sveč ne štejemo za odlaganje nevarnih odpadkov, vendar pa njihovo skupno odlaganje s komunalnimi odpadki lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Velika večina ohišij nagrobnih sveč (več kot 95 % vseh sveč) je narejenih iz PVC-plastike (polivinilklorid). Pri razkrajanju plastike iz PVC-ja se z izcednimi vodami v okolje sprošča klor, zato odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov. Po drugi strani pa se materiali, iz katerih so narejene odpadne sveče (ohišje iz plastike, ostanek parafina in kovinski pokrov), večinoma lahko reciklirajo ter predelajo v sekundarne surovine. V Sloveniji je letno v prometu okoli 8.000 ton nagrobnih sveč (od 20 do 30 milijonov
sveč), v katerih je v povprečju 70 % parafina, ostalo maso nagrobnih sveč pa predstavljata plastično ohišje nagrobne sveče in njen pokrov, ki je navadno kovinski. Zaradi uporabe nagrobnih sveč v Sloveniji vsako leto nastane okoli 3.000 ton odpadkov, največ okoli 1. novembra, ko se znajde med odpadki okoli 700 ton odpadnih nagrobnih sveč. (vir-. www.mop.gov.si) Občina Vodice bo v sklopu vzdrževalnih in obnovitvenih del v okolici mrliških vežic na pokopališču v Vodicah uredila tudi nov plato za zbiranje odpadkov, ki bo v skladu z zahtevami prej omenjene področne zakonodaje. Tako bo na pokopališčih v občini Vodice postavila zabojnike za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč,
zabojnike za zeleni odrez in zabojnike za druge pokopališke odpadke (nagrobne vence ...).
Pričakujemo, da bomo mesečno v povprečju zbrali približno 2,5 m3 odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč v našem upravljanju, torej letno 30 m3. Zaradi ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč bomo tako zmanjšali tudi količino odloženih odpadkov in s tem stroške odlaganja.
Občanke in občane ter obiskovalce pokopališč pozivamo, da se držijo novega režima ločevanja odpadkov in odpadke ločujejo v skladu z napisi, ki bodo navedeni na zabojnikih. Hkrati opozarjamo, da je prepovedano odlagati komunalne, gradbene ter druge odpadke, ki niso nastali na pokopališču, v zabojnike na pokopališču. Dovažanje kakršnega koli odpadnega materiala na območje pokopališč je prepovedano. V primeru, da se bodo takšni odpadki "znašli" med ločenimi odpadki na pokopališču, bodo proti kršiteljem uvedeni predvideni ukrepi. Vsebino odpadkov, ki so se zbirali do sedaj, si lahko ogledate na priloženi fotografiji.
V sklopu obnovitvenih del na pokopališču bodo zgrajene dodatne tlakovane površine, obnovljeni nosilni zidovi, urejena razsvetljava, urejene zelene površine in opravljena druga potrebna dela.
Spremenjeni režim parkiranja ter obnovljena talna in vertikalna signalizacija na parkirišču Kopitarjev trg
Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. in . geod.
Občina je obnovila dotrajano talno in vertikalno signalizacijo na parkirišču Kopitarjev trg 1. Cilj je izboljšanje možnosti izvajanja ukrepov, ki bodo omogočili boljši nadzor in nemoteno odvijanje tekočega prometa, ureditev mirujočega prometa, zagotovitev varnosti vseh udeležencev v prometu ter večja fluktuacija obiskovalcev inštitucij, ki parkirajo na tem območju.
Občani, zaposleni ter obiskovalci Občine Vodice, Krajevnega urada Vodice, pošte, zdravstvene in zobozdravstvene ordinacije, trgovine idr. se soočamo s problemom
parkiranja. Pred Občino Vodice in poslovno stavbo na naslovu Kopitarjev trg 1 so sicer urejena parkirišča, a jih večinoma zasedajo tisti, ki ne obiskujejo v prvem stavku naštetih služb in organizacij. Posledica tega je nepravilno parkiranje in s tem kršenje ZVCP-i ter nejevolja vseh udeležencev v prometu. Občinski svet je že lani sprejel Sklep o določitvi javnih parkirnih površin, kjer je parkiranje časovno omejeno. Cilj Sklepa je bilo izboljšanje možnosti izvajanja ukrepov, ki bodo omogočili boljši nadzor in nemoteno odvijanje tekočega prometa, ureditev mirujočega prometa, zagotovitev varnosti vseh udeležencev v prometu ter večja fluktuacija obiskovalcev inštitucij, ki parkirajo na tem območju.
Za zagotovitev slednjega smo javne parkirne površine razdelili na pet delov, in sicer na>
1.	Javne parkirne površine, kjer je možnost parkiranja časovno omejena na največ devetdeset (90) minut, to so javna parkirišča pred sedežem Občine Vodice, Kopitarjev trg i, ki so označena z modro barvo. Po preteku devetdeset (90) minut trajajočega parkiranja je uporabnik dolžan odpeljati vozilo z območja kratkotrajnega parkiranja.
2.	Javne parkirne površine, kjer je možnost parkiranja časovno omejena na največ trideset (30) minut, so štirje javni parkirni prostori pred glavnim vhodom v Kulturni dom občine Vodice, Kopitarjev trg i, ki so označeni z modro barvo. Po preteku
trideset (30) minut trajajočega parkiranja je uporabnik dolžan odpeljati vozilo z območja kratkotrajnega parkiranja.
3.	Parkirna mesta, posebej rezervirana za zdravnika, zobozdravnika, uslužbenca Krajevnega urada in uslužbence Občine Vodice. Parkirna mesta so rumene barve in posebej označena s črko R.
4.	Dve parkirni mesti sta namenjeni invalidom. Vozilo mora biti jasno označeno z znakom za invalide.
5.	Na belih parkirnih mestih, označenih
z belo barvo, je še vedno dovoljeno celodnevno parkiranje. Uporabnik mora samo z eno parkirno uro ali papirjem, na katerem je označen čas parkiranja, označiti vozilo (če ima uporabnik v vozilu nameščenih več ur, se šteje ura, ki ima označen najdaljši čas parkiranja). Parkirna ura mora biti nameščena s sprednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče, pod prednjim vetrobranskim steklom tako, da je čas prihoda viden v celoti. Parkiranje na javnih
parkirnih površinah na območju kratkotrajnega parkiranja je omejeno vsak delavnik, od ponedeljka do petka, med 07.00 in 18.00 uro. Parkiranje na javnih parkirnih površinah ni omejeno ob sobotah, nedeljah in dela prostih dneh. Prosimo vse občanke, občane in obiskovalce, da se držijo parkirnega režima. V tem primeru bomo skupaj pripomogli k večji varnosti, zadovoljnim strankam in bolj polni denarnici.
Vloge za gradbena dovoljenja po novem sprejemajo tudi na krajevnih uradih
¿y Miran Sire, univ. dipl. org.
Krajevni uradi so iokaine izpostave upravnih enot. Njihova osnovna funkcija je upravne državne storitve približati občanom. Nam najbližji krajevni urad je v Vodicah, v domu krajanov nad pošto oz. trgovino. V poletnem času (12. 7. do 13. 8.) je odprt ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro, sicer pa še ob petkih med 8. in 13. uro. V tem času je referentka dosegljiva tudi preko telefona 833 23 00.
Nabor storitev, ki nam jih ponuja krajevni urad, je obsežen. Jih poznamo in se jih poslužujemo?
Od 3. maja letos lahko na krajevnem uradu oddajate vloge za področje okolja in prostora:
-	vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja,
-	vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnih objektov,
-	zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja,
-	vloga za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu,
-	vloga za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja.
Seznam nalog, ki jih opravljajo na krajevnih uradih, pa je seveda še mnogo daljši:
-	sprejem vlog za osebno izkaznico,
-	sprejem vlog za potni list,
-	sprejem vlog za vpis spremembe naslova v potnem listu,
-	sprejem naznanitve pogrešanja osebne izkaznice,
-	sprejem naznanitve pogrešanja potne listine,
-	sprejem vlog za izdajo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
-	vodenje evidence o državljanstvu RS,
-	posredovanje podatkov iz evidenc o državljanstvu,
-	vpisovanje v matične knjige - rojstvo, poroka, smrt,
-	vpisovanje zaznamb v matične knjige,
-	vpisovanje popravkov v matične knjige,
-	pošiljanje obvestil za vpis zaznamkov v dvojnike matičnih knjig,
-	sestavljanje zapisnikov o priznanju očetovstva,
-	sestavljanje rodbinske pole,
-	vodenje seznamov in evidenc s področja matičnih zadev,
-	izdajanje izpiskov in potrdil iz matičnih knjig,
-	posredovanje podatkov iz matičnih knjig,
-	sprejem izjave o spremembi priimka,
-	sprejem izjave o izbiri priimka za pravni promet,
!
-	sestava zapisnika o prijavi zakonske zveze,
-	izdajanje potrdil o prijavi zakonske zveze,
-	izdajanje potrdil, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
-	sestava smrtovnice,
-	sprejem prijave stalnega prebivališča,
-	sprejem odjave stalnega prebivališča,
-	sprejem prijave potovanj v tujino nad tri mesece in vrnitev iz tujine,
-	vodenje registra stalnega prebivalstva (RSP),
-	izdajanje potrdil iz registra stalnega prebivalstva (RSP),
-	posredovanje podatkov iz registra stalnega prebivalstva (RSP),
-	sprejem prijave začasnega prebivališča,
-	sprejem odjave začasnega prebivališča,
-	vodenje evidence volilne pravice,
-	ažuriranje volilnih imenikov,
-	potrjevanje podpore volivcev,
-	vodenje evidence gospodinjstev in izdaja potrdila iz te evidence,
-	izdaja potrdila o vpisu v register društev,
-	izdaja potrdila iz uradnih evidenc o tujcih,
-	sprejem vlog in vodenje postopka za spremembo osebnega imena,
-	sprememba že vpisanih podatkov v matični register,
-	ugotovitev in vpis smrti v matični register,
-	izdaja in podaljšuje veljavnost vozniških dovoljenj,
-	izdaja zemljiškoknjižnih izpiskov,
-	upravne overitve podpisa, kopije in garantnih pisem,
-	pomoč občanom v zvezi s postopki pri UE.
Za večino vlog obstajajo že pripravljeni obrazci. V času uradnih ur so na razpolago na krajevnih uradih. Dostopni pa so tudi na internetni strani: http;//e-uprava.gov.si/.
Mrežo ekoloških otokov bomo še razširili
.jf^Miran Sirc, univ. dipl.org.
Z odlaganjem reciklirnih odpadkov v zbiralnice na ekoloških otokih ohranjamo naravne surovine, varčujemo z energijo ter posredno in neposredno vplivamo na ceno za odvoz smeti - V kratkem bomo ekološke otoke zgradili še v spodnjem delu Skaručne, v Lokarjih in na Torovem
Odpadki niso več tisto, kar so bili nekoč - nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča. Odpadki danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v postopke za predelavo odpadkov v spet koristne surovine, kompost ali gorivo.
Steklo, papir in embalažo torej odlagamo v zbiralnice (ekološke otoke) - te
sestavljajo tri posode, v katere razporedimo posamezne vrste odpadkov. Ločeno zbrane frakcije nato prevzame Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki poskrbi za ustrezno recikliranje v nove produkte. Verjamemo, da ste s tem, kaj in v kakšni obliki sodi v posamezno posodo, že seznanjeni. Kratka navodila so sicer natisnjena na samih posodah, podrobneje pa se lahko informirate na internetnih straneh našega koncesionarja http://www.jh-lj.si/snaga/locevanie.
Zgodi se, da je občasno katera od posameznih posod polna. Uporabnike prosimo, da v takih primerih odpadkov ne odlagajo ob ekološkem otoku, temveč odpadke odložijo po praznjenju posod ali pa jih odpeljejo do katerega od drugih ekoloških otokov. Ravno tako ob ekološke otoke ne sodijo večji odpadki, ki se jih ne da vstaviti v posamezno posodo. Te lahko vsako soboto med 9. in 12. uro oddate v našem zbirnem centru pri čistilni napravi Vodice. Poskrbimo vsi skupaj, da bo okolica ekoloških otokov, ki so običajno umeščeni v stanovanjska območja, urejena!
Občina Vodice skupaj z našim koncesionarjem SNAGA, Javno podjetje, d. o. o., vztrajno širi mrežo zbiralnic (ekoloških otokov); trenutno so na 23 lokacijah:
-	Bukovica - ob glavni cesti pri hišni št. 36,
-	Utik - pri domu krajanov in ob cesti Utik-Polje (v bližini hišne št. 9),
-	Polje - pri gasilskem domu,
-	Repnje/Dobruša - nasproti samostana in v križišču Repnje-Dobruša,
-	Selo - pri avtobusnem obračališču in nasproti kamnoseštva Granim (Selo - center),
-	Sinkov Turn - pri avtobusni postaji,
-	Skaručna - pri domu krajanov (trgovini),
-	Vojsko - pri avtobusni postaji,
-	Vodice - pri osnovni šoli, pri Občini (ob parkirišču), v Pustnicah, ob Vodiški cesti (pri hišni št. 24), Ob grabnu (novo naselje med Vodiško in Kamniško cesto), v t. i. naselju TIPO (Kamniška cesta), na zbirnem centru za odpadke, ob Poti na Črno in v sklopu bencinskega servisa AGIP,
-	Zapoge - pri avtobusnem obračališču,
-	Dornice - pri vstopu v vas,
-	Vesca - pri avtobusni postaji.
Kot rečeno, se bodo tem zbiralnicam do jeseni pridružile še tri: v spodnjem delu Skaručne, v Lokarjih in na Torovem.
S tako organiziranim sistemom sicer bistveno presegamo državne in občinske normative (ena zbiralnica na 300 prebivalcev v strnjenih naseljih oz. na 500 prebivalcev pri razpršeni poselitvi), vendar Snaga zagotavlja praznjenje povsod, kar je plod dobrega sodelovanja med njimi in Občinsko upravo.
Z veseljem ugotavljamo, da so ekološki otoki povsod dobro sprejeti. Količina ločeno zbranih frakcij v naši občini tako vztrajno narašča, med tem ko količina trajno odloženih odpadkov na deponiji stagnira oz. celo rahlo upada, in to kljub dejstvu, da je število prebivalstva v naši občini še vedno v relativno velikem vzponu. Spodbudne novice!
Urnik praznjenja ekoloških otokov v naši občini je sledeč:
Vrsta odpadka
Plastična in kovinska embalaža
(rumena posoda)
Papir in kartonska embalaža
(modra posoda)
Steklena embalaža
(zelena posoda)
Odvoz
torek, petek
sreda
Opomba
2 x tedensko
ponedeljek, četrtek	2 x tedensko
1 x na tri tedne
Na podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih programov v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice 3/4), Občina Vodice objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2010
Predmet Javnega razpisa so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, dramske, gledališke in lutkovne, literarne, likovne in fotografske, filmske in video dejavnosti.
Predmet tega Razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore za izvajanje kulturnih programov in projektov.
Na Razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	kulturna društva in zveze, registrirana v skladu z veljavno zakonodajo za izvajanje programov na področju kulture, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
-	zasebniki na področju kulture, ki so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri Ministrstvu za kulturo,
-	zavodi, registrirani za opravljanje dejavnosti v kulturi.
Za vse je pogoj, da:
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti,
-	imajo sedež na območju občine Vodice,
-	imajo dokazila o urejeni evidenci in članstvu (velja samo za društva - izpolnite in obvezno priložite fotokopijo evidence o članstvu),
-	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi,
-	so registrirani v skladu z Zakonom o društvih,
-	Občinski upravi vsako leto redno predložijo finančno poročilo in poročilo o realizaciji programov ter poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če so se jih udeležili.
Merila za izbor programov in projektov določa Pravilnik o postopku in merilih za vrednotenje kulturnih programov v Občini Vodice (Uradno glasilo OV, št.4/2004).
Način oddaje vlog:
-	izpolnjena prijava na Razpis in izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji),
-	kopija odločbe oziroma sklep o registraciji,
-	kopija o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture),
-	pošiljke, poslane po pošti, morajo biti obvezno oddane s priporočeno pošto, in sicer v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - prijava na razpis za kulturne programe 2010". Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden naslov prijavitelja.
Sredstva proračuna za sofinanciranje kulturnih programov bodo razdeljena skladno s pogoji, merili in normativi, ki jih določa Pravilnik o vrednotenju kulturnih programov v Občini Vodice ter v okviru sredstev, zagotovljenih v sprejetem proračunu za leto 2010.
Izvajalci morajo programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z Razpisom.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančna sredstva, se izločijo.
Obrazci za prijavo bodo na voljo po objavi Javnega razpisa na spletni strani Občine Vodice ter v času uradnih dni v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Prijave na Razpis morajo biti popolne; naknadna dopolnitev po izteku roka za predložitev prijav ni možna.
Zadnji rok za prijavo je 6. 8. 2010!
Prijave se oddajo na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Okvirna vrednost sredstev za Javni razpis je 15.000 eurov.
Z vsemi izbranimi prijavitelji bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe kulturnih programov v Občini Vodice za leto 2010.
Opozorilo
Upoštevajo se samo prijave, poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju!
Za informacije v zvezi z Razpisom lahko pokličete na telefonsko številko: 01/833-26-18.
Številka: 610-01/2010-001 Datum: 5. 7. 2010 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
:
i 10
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju društvenih projektov v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 9/04 - v nadaljevanju Pravilnik) župan Občine Vodice objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE DRUŠTVENIH PROJEKTOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2010
Predmet Javnega razpisa so programi in projekti oziroma vse oblike ustvarjanja in delovanja, ki so v javnem interesu.
Na Razpis se lahko prijavijo društva in zveze, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so registrirana za izvajanje dejavnosti in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
-	društva, ki nimajo za osnovno dejavnost kulturne, športne in gasilske dejavnosti,
-	imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje aktivnosti,
-	imajo sedež na območju občine Vodice,
-	nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vodice,
-	delujejo najmanj eno leto,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi,
-	so registrirani v skladu z Zakonom o društvih,
-	Občinski upravi vsako leto redno predložijo finančno poročilo in poročilo o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto.
Predmet tega Razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na Javni razpis:
-	izpolnjena prijava na Razpis in izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije (obrazce je mogoče dobiti na spletni strani ter v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice),
-	kopija odločbe oziroma sklep o registraciji,
-	pošiljke, poslane po pošti, morajo biti obvezno oddane s priporočeno pošto, in sicer v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - prijava na razpis za društvene projekte 2010"; na hrbtni strani kuverte mora biti naveden naslov prijavitelja,
-	prijave se oddajo osebno ali po pošti na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Sredstva proračuna za sofinanciranje kulturnih programov bodo razdeljena skladno s pogoji, merili in normativi, ki jih določa Pravilnik, ter v okviru sredstev, zagotovljenih v sprejetem proračunu Občine Vodice za leto 2010.
Če je na Razpis prijavljenih več izvajalcev programov, kot je na razpolago proračunskih sredstev, Občinska uprava Občine Vodice določi prioriteto za vrednotenje programov v skladu s potrebami in interesi lokalne skupnosti.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančna sredstva, se izločijo.
Izvajalci morajo programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih. Obrazci za prijavo bodo na voljo po objavi Javnega razpisa na spletni strani ter v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Prijave na Razpis morajo biti popolne, naknadna dopolnitev po izteku roka za predložitev prijav ni možna.
Okvirna vrednost sredstev za Javni razpis je 8.500 eurov.
Zadnji rok za prijavo je 6. 8. 2010!
Z vsemi izbranimi prijavitelji bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe projektov v Občini Vodice za leto 2010.
Opozorilo
Upoštevajo se samo prijave, poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju!
Informacije v zvezi z Razpisom dobite vsak delovni dan v času uradnih ur na tel.: 01/833 26 18.
Številka: 419-01/2010-001 Datum: 7. 7. 2010 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
: :
Na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/01 - v nadaljevanju Pravilnik) Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice, objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2010
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Za uresničevanje programskih nalog športa v Občini Vodice se
iz občinskega proračuna za leto 20i0 sofinancirajo naslednje
vsebine:
-	delovanje športnih društev, ki uresničujejo programe športa v Občini Vodice,
-	delovanje na lokalni ravni,
-	interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok,
-	športna vzgoja šoloobveznih otrok,
-	športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna rekreacija,
-	šport invalidov,
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu.
II.	Na Javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o društvih,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva ali klubi,
-	zavodi, posamezniki, zasebniki ali druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
III.	Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Vodice,
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	imajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani vsaj eno leto,
-	imajo zagotovljeno redno vadbo,
-	društva imajo urejeno evidenco članstva in plačano članarino,
-	Občini redno letno dostavljajo podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter plan načrtovanih aktivnosti.
V.	Okvirna vrednost sredstev za Javni razpis je 17.000 eurov.
VI.	Izvajalci morajo športne programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z Razpisom.
Obrazci za prijavo bodo na voljo po objavi Javnega razpisa na spletni strani Občine Vodice in v vložišču Občine Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice, v času uradnih dni (ponedeljek, sreda, petek).
VII.	Zadnji rok za prijavo je 6. 8. 2010!
Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako "SPORT 2010 -prijava na javni razpis", s pripisom "ne odpiraj", na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, i2i7 Vodice. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja.
Opozorilo
Upoštevajo se samo prijave, poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju!
VIII.	Z vsemi izbranimi izvajalci športnih programov bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe športnih programov v Občini Vodice za leto 20i0.
IX.	Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur na tel.: 0i/833-26-i8.
Stevilka: 67i-0i/20i0-00i Datum: 5. 7. 20i0 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
IV. Sredstva proračuna za sofinanciranje športnih programov bodo razdeljena skladno s Pravilnikom.
V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 9/03) in Odloka o proračunu Občine Vodice za leto 2010 (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 6/2010) Občina Vodice objavlja
RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VODICE
1. Namen
-	odpiranje novih delovnih mest,
-	pospeševanje samozaposlovanja brezposelnih oseb,
-	zaposlovanje brezposelnih oseb,
-	zaposlovanje mladih,
-	ustanavljanje malih podjetij.
4. Razpoložljiva sredstva
Sredstva za izvedbo Razpisa so zagotovljena v proračunu Občine Vodice za leto 2010, in sicer v skupni višini 8.800,00 EUR, ter bodo porabljena v skladu z razpisnimi pogoji in številom prijav.
Pogoj, ki ga mora izpolnjevati delodajalec, da lahko zaprosi za pomoč pri zaposlovanju, je, da odpiranje novih delovnih mest pomeni neto povečanje delovnih mest v enoti malega gospodarstva vsaj za obdobje dveh let od prejema pomoči iz občinskega proračuna.
2. Pogoji
Na novo zaposlena oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	mora biti državljan Republike Slovenije,
-	mora imeti stalno prebivališče v občini Vodice,
-	sedež dejavnosti mora biti v občini Vodice.
5. Prijava na Razpis
Upravičenci, ki želijo pridobiti sredstva iz naslova tega Razpisa, oddajo vlogo z osnovnimi podatki ter opisom dejavnosti in dokazili, kot je navedeno v gornjih točkah.
Prijavo z dokazili je treba oddati osebno ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
6. Rok
Rok za oddajo vlog je 15. september 2010.
3. Višina sredstev
-	delodajalec je upravičen do največ 625,94 EUR za vsako novo delovno mesto; kot dokazilo mora predložiti potrjen obrazec M2, pogodbo o novi zaposlitvi in predložiti dokazilo o tem, da gre za novo delovno mesto,
-	občan, ki je ustanovil podjetje, lahko zaprosi za največ 1.043,23 EUR nepovratnih sredstev, za kar mora predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
Številka: 307-01/2010-001 Datum: 12. 7. 2010 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
Zbiranje pobud za občinska priznanja
Na podlagi Pravilnika o priznanjih Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/96) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Vodice objavlja zbiranje pobud za podelitev občinskih priznanj.
Občina Vodice podeljuje priznanja zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove dosežke na področju gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture, športa, humanitarnega delovanja in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti.
Priznanja Občine Vodice so: častni občan, plaketa občine in priznanje župana.
Pobuda mora biti pisna in z naslednjo vsebino: naziv ali ime in priimek pobudnika, naziv ali ime in priimek kandidata, obrazložitev pobude in dokumenti, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi.
Pobude se oddajo na Občino Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, do 13. avgusta 2010.
Datum> 12. 7. 2010
Predsednica komisije Romana Černivec
Občinska uprava pereča / Seje
Vabilo Občine Kanjiža z namenom tesnejšega kulturnega sodelovanja
z Občino Vodice
Ljiljana Djerkovic, univ. dipl. org.
Občina Vodice in Občina Kanjiža sta v letih 2007 in 2008 sodelovali v projektu izmenjave Evropske agencije za rekonstrukcijo, v katerem je imela Občina Vodice svetovalno vlogo Občini Kanjiža pri predstavljanju procesa pristopanja k evropskim integracijam. Med izvajanjem projekta so predstavniki Občine Kanjiža večkrat obiskali našo Občino z namenom pridobivanja informacij, izmenjave znanja in pridobitve vpogleda v delovanje moderne evropske občine. Obisk je bil osredotočen na predstavitev načina upravljanja in administrativnega delovanja partnerske občine, kot tudi na organizirano srečanje z drugimi občinami v Sloveniji. Ekipa iz Kanjiže je vključevala predstavnike občinskega vodstva in člane projektne skupine. Po ocenah pristojnih organizacij v Srbiji se je projekt uspešno zaključil in dosegel pohvalno oceno.
4. redna seja Sveta zavoda OS Vodice
.^Alenka Jereb
Na podlagi sprejetega proračuna občine Vodice je računovodkinja Marjeta Hočevar predstavila predlog finančnega načrta za leto 20i0, ki je bil s strani članov Sveta soglasno potrjen. V novem šolskem letu ne predvidevajo večjega porasta stroškov kot v preteklem letu, razen pri nabavi opreme in predelavi prostorov na podružnični šoli v Utiku. Tu bodo ponovno oblikovani trije čisti oddelki, zato bodo zbornico preuredili v učilnico, del garderobe v pritličju pa v zbornico.
Na podlagi Zakona o šolski prehrani, ki ureja subvencijo šolskih malic in kosil ter organizacijo šolske prehrane, je ravnateljica
Po končanem projektu pa se je sodelovanje med občinama nadaljevalo. V pismu o nameri sta se občini dogovorili, da bosta v prihodnje razvijali in negovali prijateljstvo ter sodelovali na kulturnem področju. Tako je lani ob svetovnem dnevu starejših občino Vodice obiskala delegacija iz občine Kanjiža skupaj s Kulturnim društvom Bartok Bella, ki je tudi izvedlo nepozabni kulturno-umetniški nastop s tradicionalnim plesom na Kopitarjevem trgu v Vodicah. Kot so nam sporočili iz Občine Kanjiža, bo njihov župan, Njilaš Mihalj, na prireditev ob madžarskem nacionalnem prazniku sv. Stefanskega, ki je hkrati tudi praznik madžarske skupnosti v Vojvodini oz. Srbiji, med drugim povabil tudi naši najbolj dejavni kulturni društvi. Na prireditvi Dnevi novega kruha, ki bo potekala, 21. in 22. avgusta v Kanjiži, bosta tako lahko
Ivana Bizjak predstavila predlog Pravil o šolski prehrani in predlog Pravil o subvencioniranju šolske prehrane. Z dnem uveljavitve Zakona velja cena za malico 0,80 eurov, splošna subvencija za vse učence je 0,50 eurov in dodatna subvencija 0,30 eurov. Oba pravilnika sta bila soglasno potrjena. Predstavljeni so bili tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja pri učencih 6. in 9. razreda. Učenci OS Vodice so tako v 6. kot 9. razredu v povprečju dosegli nekoliko višje rezultate, kot je slovensko povprečje. Kljub vsemu pa še vedno med učiteljskimi vrstami velja trditev, da učenci nimajo interesa za reševanje nalog, odkar se rezultati ne upoštevajo za sprejem v srednjo šolo. Soglasno so bile potrjene tudi nove cene za najem prostorov-, za uporabnike učilnic 5 eurov/h, za uporabo večnamenskega prostora 14 eurov/h, za uporabo računalniške učilnice i6 eurov/h, za vsako začeto uro uporabe telovadnice i5 eurov, za vsako začeto uro uporabe igrišča 5 eurov, za uporabo več učilnic dnevno in za daljše obdobje se obračuna dnevni najem 6 eurov.
nastopila Godba Vodice in Mešani pevski zbor Biser. Na prireditev je seveda vabljen tudi župan, Brane Podboršek, s predstavniki Občinske uprave in delovnih teles Občinskega sveta ter drugi predstavniki občine. Pri tem pa je treba še posebej poudariti, da bo popolnoma vse stroške, razen avtobusnega prevoza, krila prijateljska Občina Kanjiža.
Tako bo ustvarjanje naših kulturnih društev na najboljši možen način predstavljeno tudi v Vojvodini. Prepričani smo, da se bo takšne vrste sodelovanje še naprej utrjevalo tudi na drugih področjih, kot so šport, gasilstvo ... in konec koncev tudi na področju gospodarstva. Več o sodelovanju bomo lahko poročali že v naslednji številki Kopitarjevega glasu.
Ob koncu seje je ravnateljica seznanila člane, da so dodatni izračuni protipotresne varnosti pokazali, da pritličje in prvo nadstropje starega dela šole nimata ustrezne statike. Sredstva za ojačitev nosilnosti sten so v proračunu zagotovljena, zmanjkuje pa časa za sanacijo med poletnimi počitnicami. Zato se je v dogovoru z ustanoviteljico na Ministrstvo za šolstvo poslala prošnja, da vsi učenci šol. leto 20i0/20ii končajo en teden prej, kot to določa šolski koledar. Pet delovnih dni bodo učenci nadomestili med šolskim letom kot delovne sobote.
Seja Sveta zavoda Vrtca Skratek Svit Vodice
Alenka Jereb
Tako kot v šoli je tudi v vrtcu treba ob koncu šolskega leta podati kratko poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta. Načrt je na kratko predstavila ravnateljica Hedvika Rosulnik, podrobnejša predstavitev pa bo sledila jeseni na naslednji seji Sveta zavoda.
Po predstavitvi dela občinskega proračuna, ki se tiče vrtca, in finančnega načrta vrtca za leto 2010 - predstavila ga je računovodkinja Marjeta Cerar - so člani Sveta finančni načrt soglasno potrdili. Finančni načrt poleg ekonomske cene vzgojnin obsega tudi nadstandardni program in sredstva za pripravo projektne dokumentacije za povečanje kapacitet centralnega vrtca.
Člani Sveta so bili seznanjeni tudi z vpisom otrok v naslednjem šolskem letu. V Vrtec Vodice je bilo sprejetih 34 otrok, v Vrtec Skaručna 11 in v Vrtec Utik sedem otrok. 20 otrok je bilo razporejenih na prioritetno listo, od tega 10 iz občine Vodice, večina od teh pa ne izpolnjuje starostnega pogoja za sprejem v vrtec. Svet zavoda je obravnaval pritožbe štirih staršev na izdane odločbe Komisije za sprejem otrok v Vrtec Skratek Svit Vodice in jih zavrnil, saj otroci ne izpolnjujejo pogojev - 11 mesecev strosti -v vrtcu pa ni prostih mest. Ob koncu seje je ravnateljica, ki je predhodno prebrala pismo staršev, predstavljeno na Svetu staršev, podala natančno obrazložitev glede oblikovanja
skupin oziroma oddelkov. Povedala je, da ni možno upoštevati posameznih želja staršev pri razporeditvi otrok v oddelke, saj je pri tem treba upoštevati že vključene otroke in nove vloge. Hkrati je treba upoštevati tudi zakon in normative ter optimalno organizacijo oddelkov. Svet zavoda se je strinjal z danimi pojasnili in ravnateljico zadolžil, da za predstavnika staršev pripravi pisni odgovor.
29. redna seja Občinskega sveta
12. 7. 2010
Alenka Jereb
V Polju bodo gradili novo naselje
V Polju bodo na zemljišču, ki je v lasti Občine Vodice, v prihodnosti gradili 13 enostanovanjskih objektov. Na tokratni seji so svetniki z osmimi glasovi za in dvema proti sprejeli Odlok o OPPN za območje urejanja SS 11/3-3. Kot je povedala Tatjana Resman, ki je na Občini pristojna za to področje, Odlok v predloženi obliki upošteva vse pripombe in predloge, ki so bili podani na javni razgrnitvi, vključujoč nekoliko širše dovozne poti do objektov. Na jugovzhodu omenjenega območja Odlok predvideva postavitev začasne male čistilne naprave. Upoštevali so tudi pobudo ARSO-ja, da se zagotovi odvod odpadnih voda izven območja vodovarstvenega pasu. Hkrati so v drugem branju obravnavali Odlok o programu opremljanja za omenjeno območje,
ki natančno opredeljuje vrsto predvidene komunalne opreme, način gradnje in stroške izgradnje predvidene infrastrukture. Predlog se nekoliko razlikuje od prvotnega osnutka. V izračunu stroškov gradnje je upoštevan tudi delež stroškov rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja in ceste, ki se sicer nahajata izven omenjenega OPPN-ja, sama rekonstrukcija pa je povezana z izgradnjo infrastrukture. Drugi razlog za nekoliko zvišano ceno komunalnega prispevka je upoštevanje stroškov ponikanja odpadnih voda izven območja vodovarstvenega pasu. V razpravi je beseda tekla o smiselnosti in nujnosti prodaje zemljišča. Odlok je bil sprejet z osmimi glasovi za in tremi proti. Po hitrem postopku je bil v obravnavo
posredovan Odlok o spremembi območij naselij Utik in Koseze. Pobuda je bila posredovana s strani Geodetske uprave RS zaradi bolj smiselnega in učinkovitega določanja hišnih številk obstoječim in bodočim novogradnjam. Gre za območje še večinoma nepozidanih zemljišč, ki se nahajajo v Kosezah, dostop do zemljišč pa je iz Utika. Odlok je bil soglasno sprejet. V pobudah in predlogih se je spet govorilo o razlogih za razhajanje med opozicijo in pozicijo, podano pa je bilo tudi vprašanje o možnosti priklopa na kanalizacijo na Krvavški ulici. Obljubljeno je bilo, da bo Občinska uprava pripravila pisni odgovor.
Koga se je gospodarska kriza najbolj dotaknila?
AlenkaJereb
To je eno najbolj aktualnih vsakdanjih vprašanj. Globalna gospodarska kriza je posegla tudi v slovenski prostor -čutimo jo na vseh področjih. Nekateri si pasove zategujejo že nekaj časa, drugi pravijo, da je dela dovolj. Ob vseh novicah, ki jih zadnje čase lahko spremljamo preko medijev, si marsikdo želi le to, da bi imel delo, posledično pa tudi redno plačilo. Tako v gospodarstvu kot tudi malem gospodarstvu se največ govori o finančni nedisciplini. Kako pa je na drugih področjih?
Naši sogovorniki so spregovorili o tem, kako in kje občutimo krizo. Preberite njihove izjave in presodite, ali je kriza močno posegla tudi v naš prostor.
BRANE SOVINC, Klub KUBU
Živimo v času finančno-gospodarske krize. Ali ta vpliva na obisk v vasem športnem klubu in kako se kaže?
Delno prav gotovo vpliva. Najbolj se to kaže pri najemu prostora za piknike. Včasih so podjetja najela prostor za sto, tudi dvesto, tristo ali celo več ljudi. To ni bil samo najem prostora, v ponudbi je bila tudi celotna peka mesa, pijača in športnorekreativni prostori. To so bili drugačni časi. Danes za organizacijo piknikov povprašujejo predvsem manjše skupine, ki štejejo 20 do 30 ljudi. Seveda je svoje prispeval tudi Zakon o cestnem prometu in posledično pitju alkohola. Namesto piva prodamo več radlerja in drugih brezalkoholnih pijač. Včasih so se v naši brunarici družile številne družbe, posamezniki so dajali za rundo, danes pa tega ni več. Popijejo eno ali dve pijači in to je to. Gostinska prodaja je slabša, kot je bila pred časom.
Se kriza pozna tudi pri najemu športnih površin?
Ne, tukaj je stanje enako oziroma za odtenek boljše kot pred krizo.
Zakaj po vašem mnenju ljudje namenijo toliko pozornosti športu?
Največ so za to zaslužni mediji, ki nas vsakodnevno opozarjajo na zdrav način življenja, kamor spada tudi športnorekreativna dejavnost. Ljudje želijo biti sproščeni, želijo se osvoboditi stresa in imeti več energije za vsakdanje delo. V našem centru pa vidim še en trend, to je želja po medsebojnem druženju. Mladi in starejši se želijo družiti in hkrati prijetno preživljati prosti čas, kar jim je pri nas prav gotovo omogočeno.
Katere športnorekreativne dejavnosti ponujate obiskovalcem?
Mladi imajo najraje odbojko na mivki. In-line hokej obsega zelo pestro starostno strukturo - od petnajstega pa vse do štiridesetega leta in več. Mladi trenirajo, starejši igralci pa ga igrajo rekreativno. Pri nas na rolerjih lahko še vedno vidite bivše hokejske igralce, kot so Vnuk in Zajc, ter skakalca na smučeh, Roberta Kranjca. Balinajo predvsem starejši, tisti nad petdeset let, tenis je domena štirideset- in petdesetletnikov, igrajo pa ga tudi mlajši. Ponujamo tudi fitnes, aerobiko in jogo, ki pa so obiskani od jeseni do pomladi. Tu moram pohvaliti predvsem starejše občanke, ki so zelo zavzete; redno, načrtno in pod strokovnim vodstvom skrbijo za svojo telesno vadbo. Včasih opazim nekatere posameznike, ki pretiravajo pri fitnesu. Jaz pravim, da delajo na polno paro, brez pedhodnega ogrevanja mišic, kar vsekakor ni koristno za telo. Taki delajo samo za svoj zunanji videz.
Je največ obiskovalcev iz naše občine ali prihajajo k vam tudi od drugod?
Odbojko večinoma igrajo naši občani, po moji oceni jih je okoli 70 odstotkov, 30 pa iz ostalih krajev. Pri tenisu je približno
polovičen obisk iz naše občine, pri in-line hokeju pa je le 10 odstotkov domačinov, ostali igralci prihajajo od drugod. Včasih smo tu organizirali državno ligo, danes pa imamo svojo. Med seboj se pomeri 17 ekip, med njimi so tudi iz Škofje Loke, Kranja, Kranjske gore, Kamnika, Podgorja, nekaj ekip iz Ljubljane in seveda dve ekipi iz naše občine - Hudobe ter In-line Utik. Do konca septembra pa moramo ligo končati, ker nekateri začnejo s treningi hokeja na ledu.
Pri vas izvajalo tudi športni del počitniških kratkočasnic. Katere dejavnosti potekajo letos?
Ta teden od 9. do 13. ure poteka mali nogomet; prijavilo se je 27 otrok, med njimi je celo ena deklica. Otroci so z obema trenerjema, ki prihajata iz Nogometnega kluba Šenčur, zelo zadovoljni. Naslednji teden bodo imeli pa tenis. Prav gotovo bodo zadovoljni tudi starši, saj vedo, da je prijetno in koristno preživljanje počitnic za njihovega otroka najboljše. Tudi v krizi starši naprej poskrbijo za svoje otroke.
Torej ste zadovoljni s trenutnim stanjem?
Glede na težave, ki jih imajo nekateri v gospodarstvu, sem kar zadovoljen.
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost?
Kakšnih posebnih velikih načrtov nimamo. Od leta 1991, ko smo začeli z dejavnostjo -takrat smo postavili dve teniški igrišči in manjšo brunarico - pa vse do danes smo počasi večali naš center. Če nam bo čas naklonjen, bomo naslednje leto uredili še otroško igrišče z različnimi igrali, tako da bo poskrbljeno tudi za razgibavanje najmlajših.
BARBARA JAGODIC, Bar Barbara
Ali vsesplošno krizo zaznavate tudi v gostinstvu?
Seveda jo zaznavamo; v začetku je niti nismo toliko občutili, sedaj pa jo občutimo vedno bolj. Ljudje ne zahajajo toliko v lokale, dela je vedno manj. Pripravljamo različne akcije in gostom skušamo ponuditi novosti, vendar učinek ni tak, kot ga pričakuješ. K obisku prispeva tudi čas dopustov, ki je v Vodicah čas mrtve sezone. Konec tedna je obisk še slabši, saj jih veliko odide na morje ali pa tja, kjer se lahko odpočijejo od vročine, ki nas letos tako pesti. Računam, da se bo s septembrom spremenilo na bolje.
Kakšna je starostna struktura vaših gostov? Verjetno prihaja največ mladih?
Prihajajo, vendar ne v tako velikem številu. Prihajajo mlajši, starejši, največ obiskovalcev je pripadnikov srednje generacije.
So se v kriznih časih spremenila tudi naročila gostov?
Seveda. Manj prodamo piva in žganih pijač. Septembra se bo pokazalo, ali je to zaradi visokih temperatur ali zaradi krize. Trenutno lahko rečem, da se je prodaja prepolovila. Cene soka so nerazumno višje od cene piva. Tako mladi najraje naročijo deciliter soka in tri decilitre vode. Če bi bil sok cenejši, bi ga naročili več. Moram pa pohvaliti mlade, ker upoštevajo zakon o cestnem prometu. Bližnji gosti zvečer največkrat pridejo peš, tako da ne sedajo za volan, če pijejo alkoholne pijače. Če pa pridejo z avtomobili, takoj opazim, kdo vozi. Tisti ponavadi naroči samo sok. Tako je tudi prav, saj vsak dan vidimo in slišimo,
kaj se dogaja na naših cestah.
Opazila sem, da imate v lokalu velik LCD zaslon. Se je obisk zaradi tega kaj povečal?
Ob nogometnih tekmah svetovnega prvenstva smo imeli ogromno gostov, posebno takrat, ko je igrala naše ekipa. Tekme so si ogledali tako starejši kot mlajši, ne glede na spol. Škoda, da se naši niso uvrstili višje. Gotovo bi imeli v lokalu dober obisk. Polno je bilo tudi ob ogledu polfinala, finala pa ne, ker se je tekma odigrala v nedeljo. Take tekme so idealna priložnost za gostince, če se le znaš približati gostom.
Se gostincem obetajo boljši časi?
Srčno upam. Od naslednjega tedna dalje bomo imeli tri tedne dopusta. Nekaj ga bom porabila za oddih, nekaj za generalno čiščenje lokala. Po petnajstem avgustu pa bomo našim gostom ponovno na široko odprli vrata.
MIHAEL ŠPENKO, gostilna pri Anzeljnu
Zadnje čase se zelo veliko govori in piše o gospodarski krizi. Jo zaznate tudi v vašem lokalu?
Prav gotovo. V gostinstvu se to pozna v določenih obdobjih, na primer ob koncu meseca ali pa v času dopustov. Največjo krizo sem jaz osebno občutil pri rekonstrukciji ceste, ki pelje mimo našega lokala. Skoraj dve leti smo bili odrezani od gostov, saj je bila prevoznost ceste slaba - bila je le občasno prevozna za lokalni promet. Sedaj pa ugotavljam, da so ljudje začeli varčevati, veliko bolj gledajo na denar, kot so to pred desetimi, petnajstimi leti.
In to občutite tudi pri svojih gostih?
Seveda, najbolj se to opazi pri naročilih. K nam prihajajo predvsem starejši gosti oziroma gosti srednjih let. Poleg kakovosti upoštevajo tudi ceno. Poleg priprave malic, ki jih nudimo vsak dan, največkrat gostimo zaključene družbe, s katerimi se vnaprej dogovorimo glede naročila. Prilagajamo se željam gostov. Prodaja žganih pijač je zelo slaba, skoraj ni omembe vredna. Nekaj je k temu prispeval prometni zakon, nekaj pa so prispevale trošarine, zaradi česar se je cena zvišala. Prodamo veliko več brezalkoholne pijače in piva.
Ali ste ob nogometnem prvenstvu zaznali večji obisk?
Niti ne. V lokalu sicer imamo televizijo, vendar se gosti niso zbirali ob njej. Verjetno je bil večji obisk v tistih lokalih, kjer se zbirajo mladi.
Ali mislite, da bi mladina raje posegala po brezalkoholnih pijačah, če bi bile te cenejše?
Mislim, da ne. Zdi se mi, da so alkoholne pijače bolj vabljive, občutki so za otroke boljši, ne vem ... Morda se ob alkoholu razvije večja družabnost.
Vrniva se nazaj k vašim gostom. Vam tudi oni kaj potožijo o krizi?
Ja, potožijo glede mesečnih stroškov, ki jih imajo v družini. Ti so se toliko zvišali, da se nekateri težko prebijejo skozi mesec.
Kaj pa vi mislite, ali smo že na dnu krize, se stanje že izboljšuje?
Glede na situacijo, v kateri se nahajamo, in kot poslušamo medije, menim, da še tonemo. Mislim, da bo najhujše v jesenskem času, ko bodo otroci ponovno v šoli, treba pa bo poskrbeti tudi za kurjavo, saj so zime v zadnjem času dolge in mrzle, vsaj lanska je bila. Mi se bomo po svojih močeh trudili naprej. Predvsem bomo gledali na kakovost naših storitev, skušali bomo ustreči gostom in skrbeli za gostoljubnost.
dr. JOŽE PODGORŠEK, profesor
Kakšno je trenutno stanje v kmetijstvu in kako je kmetijstvo po vašem mnenju pripravljeno na posledice, ki jih prinaša trenutna finančno-gospodarska kriza?
Vsem bralcem Kopitarjevega glasu najprej želim prijetne poletne dni in obilo dopustniških radosti, ki jih prinaša ta letni čas. Upam, da si bodo tudi lastniki kmetij znali poiskati pomoč na domači kmetiji za nekaj potrebnih dni oddiha, ki si ga več kot zaslužijo.
Z odgovorom na vprašanje moram na žalost pričeti s pesimističnega konca. Trenutno stanje je zelo težko za slovensko kmetijstvo. Da je temu res tako, dokazujejo nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov na trgu, ki so rezultat razpadajoče predelovalne industrije. Mesnopredelovalna industrija, mlekarne in druga živilskopredelovalna podjetja bijejo boj za lastno preživetje. Temu primerno znižujejo stroške tudi z nižanjem odkupnih cen. Prodaja mleka pod 0,30 EUR/l, žita za 0,20 EUR/kg, meso za 2,50 EUR/kg ... so izraz trenutnega stanja v kmetijstvu. Če samo malo primerjamo cene z ostalimi, lahko ugotovimo, da moramo kmetje prodati i2 kg pšenice za eno pivo v bifeju, 6 kg pšenice za kilogram kruha (najcenejšega) ... S takimi cenami res težko preživimo, še zlasti zaradi omejenih količin pridelave, ki je vezana na majhnost kmetij (povprečna slovenska kmetija ima pribl. 6 ha obdelovalne zemlje). Trenutna situacija gospodarstva je stanje na kmetijah marsikje močno poslabšala. Slovensko kmetijstvo ni bilo pripravljeno niti za vstop Slovenije v EU, kaj šele na trenutno gospodarsko krizo. Majhni, individualni ponudniki posameznih kmetijskih pridelkov ne morejo konkurirati velikim in povezanim ponudnikom na evropskem tržišču. Žal velja načelo, da "kdor prideluje surovino, je siromak". Rešitev slovenskega kmetijstva in majhnih kmetij se kaže v večji finalizaciji proizvoda, kar pomeni predelavo surovin v končne izdelke, kot so mesni izdelki, mlečni izdelki, predelava sadja v sok, krhlje ...
Z vključitvijo Slovenije v EU prodiramo tudi na tuje trge. Ali lahko naši kmetijski pridelki konkurirajo evropskim?
Slovenski pridelovalci imajo izvrstne pridelke in izdelke. Kakovostno bi lahko
uspešno tržili na velikem evropskem trgu, a kaj, ko so količine pridelanega omejene. Zaradi individualizma in slovenske zaprtosti smo si s sosedi raje konkurenca kot partnerji. Nepovezanost pridelovalcev pa pomeni preveliko razlikovanje posameznih proizvodov na trgu in neuspešna prodaja. Da bi bili povezani in s pridelkom poenoteni bolj uspešni na trgu, nam kaže znan dolenjski posebnež -cviček. Pridelovalci cvička so se v času največje krize prodaje tega vina povezali v konzorcij, si določili kakovostne standarde, poenotili promocijo in si postali partnerji. Prodaja tega vina je posledično rasla iz leta v leto in še danes se povečujejo pridelovalne površine s sortami grozdja, ki na koncu tvorijo cviček. Na žalost je to ena izmed redkih uspešnih povezav, ki se pozitivno izraža na trgu. Kljub povezanosti in poenotenju kakovosti pa cvička še vedno ne tržimo v omembi vrednih količinah na trgu izven Slovenije. Razlog temu je omejena količina pridelanega vina, saj kljub vsemu ne dosegamo količin, ki bi bile zanimive za širše evropsko tržišče. No, nekateri pridelki se prodajajo tudi na območju izven Slovenije. Primer tega je prodaja mleka v Italijo. Vendar je slednje primer slabe prakse trženja pridelkov na trgu EU. Primer slabe prakse zato, ker so se slovenski mlekarji odločili prodajati mleko v Italijo zaradi nekaj centov višje prodajne cene na začetku, danes pa prodaja poteka po precej nižjih cenah, kot jih dosegajo rejci krav molznic pri slovenskih mlekarnah. Slednji primer je tipičen primer poskusa uničevanja nacionalne predelovalne industrije (v tem primeru mlekarn) in navezavo pridelovalcev na tujega predelovalca. V primeru propada slovenskih mlekarn bi tuje še bolj znižale odkupno ceno mleka, saj slovenski kmetje ne bi imeli možnosti izbire odkupovalca mleka. Zahvaljujoč nacionalno zavezanim kmetijam se ta scenarij ni uresničil. Slovenski pridelki bi lahko konkurirali na evropskem tržišču, vendar le v primeru medsebojnega sodelovanja in povezanosti med pridelovalci.
Po eni strani opozarjamo na ekološko, zdravo pridelano hrano, po drugi strani pa je ta vsaj za polovico dražja. Bodo tako hrano lahko jedli samo tisti z "nekoliko debelejšo denarnico" ali se bo trend v prihodnosti spremenil? Ekološko pridelana hrana bo zelo verjetno
dražja tudi v prihodnosti. Razlog za to ni v modni muhi te hrane na trgu, temveč v samem postopku pridelave. Ekološka hrana je pridelana brez uporabe mineralnih gnojil in kemičnih sredstev za varstvo rastlin ter je pridelana na okolju prijazen način. Za ekološko pridelavo niso primerne sorte z visokimi pridelki, temveč sorte z visoko odpornostjo na rastlinske bolezni in toleranco na škodljivce. Takšne sorte pa dajejo praviloma nižje pridelke. Poleg tega ekološka pridelava zahteva veliko ročnega dela (odstranjevanje plevela, škodljivcev ... ) in je sama pridelava dražja od klasične oziroma integrirane pridelave. Če sedaj vzamemo v obzir nižje hektarske pridelke in dražjo pridelavo, lahko hitro zaključimo, da bo ekološko pridelana hrana dražja od druge. Zato vsem, ki imajo možnost vrtnarjenja na domačih vrtovih, priporočam, da si sami pridelajo čim več zdrave in kakovostne hrane - vsaj v poletnih mesecih, ko nam vremenski pogoji to omogočajo.
Slovensko kmetijstvo je razdrobljeno, nima velikih kmetijskih površin. Velik problem predstavlja tudi orna zemlja, ki jo je vedno manj. Manjše kmetije propadajo, saj ne morejo biti konkurenčne tistim z veliko orne zemlje. Katera kmetijska panoga ima glede na geografske značilnosti največje možnosti za razvoj?
V	vprašanju ste podali korektne, vendar za slovensko kmetijstvo zastrašujoče podatke. Ravno zaradi majhnosti in razdrobljenosti je pridelava pri nas mnogo dražja kot na velikih posestvih v državah EU. Zaradi tega bi morali še toliko bolj paziti na kakovostno obdelovalno zemljo in preprečiti pozidavo, širjenje cestnega omrežja ipd. na njej. Seveda je za gradnjo zaradi najnižjih stroškov priprave tako zemljišče najbolj mikavno za investitorje, pritisk k spremembam prostorskih planov pa največji in včasih težko ubranljiv. S spremembo zakonodaje lahko kmetijsko zemljišče kupi kdor koli, tudi nekmet, in jo počasi spreminja v gradbeno parcelo. Menim, da imajo vse panoge v Sloveniji še vedno perspektivo za nadaljnji razvoj.
V	primeru naše občine bi izpostavil govedorejo, ki je tradicionalna kmetijska panoga in ima možnosti nadaljnjega razvoja. Zaradi bližine Ljubljane in Kranja kot velikih potencialnih trgov za svežo zelenjavo ima tudi zelenjadarstvo možnost
za večjo rast, kot jo beležimo danes. Ravno bližina trga je tista, ki ponuja neizmerno priložnost za nadaljnji razvoj predelave. Zakaj ne bi imele kmetije še prodaje mesnih, mlečnih, pekovskih izdelkov ... Nekaj primerov dobre prakse že lahko opazimo, vendar bi tudi slednji z večjo ponudbo pri sosedih pridobili. Meni osebno se zdi neizmerna priložnost za razvoj vasi v obliki podeželskega trgovskega središča, kjer vsaka kmetija v vasi ponuja določene končne proizvode. Večja kot bo ponudba, večje število kupcev se bo pojavljalo v vasi in vsi bi le pridobili na stabilnosti prihodka.
Kot pripovedujejo kmetje, so birokratski postopki za pridobivanje subvencij in predvsem nepovratnih sredstev zelo zapleteni, zato mnogi prej obupajo. Kako vi gledate na ta problem?
Birokratski postopki so marsikdaj zares ovira za pridobivanje sredstev Evropske unije. To velja predvsem za računalniško manj vešče kmetovalce, saj je za vsak program pomoči ali pridobivanja nepovratnih sredstev treba pripraviti celovito vlogo s poslovnim računom. Za večje naložbe je treba pripraviti tudi zahtevne ekonomske kazalce, ki pa jih večina, ne samo kmetovalcev, niti ne razume, kaj šele, da bi jih znali pripraviti. Vendar je velika škoda, da se ne bi posluževali teh sredstev, ki so nam na voljo do leta 2013, do katerega je sprejeta aktualna shema pomoči. Denarnih sredstev je na voljo dovolj in za skoraj kakršen koli namen, tako za razvoj kmetijske dejavnosti kot za razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeželju, razvoj podjetništva ipd. z namenom ohranjanja trajne poseljenosti in trajnostnega razvoja podeželja. Zato je ob predvidenih investicijah smiselno pregledati aktualne in predvidene odprte razpise in pripraviti popolno prijavo za pridobivanje sredstev. Pri vsakoletnih subvencijah je postopek pridobivanja postal že rutina in mislim, da kmetovalci večjih težav s pripravo vloge nimajo. Je pa tudi na področju subvencij še kar nekaj rezerve in marsikatera kmetija bi lahko prejela višje subvencije, kot jih prejema sedaj.
Je splošna kriza lahko izziv za kmete? Jih lahko vidimo kot podjetnike, ki bodo znali tržiti in uspešno prodajati
svoje izdelke?
Vsaka kriza je izziv za podjetne in drzne posameznike in skupine. Zagotovo je kriza dober spodbujevalec podjetniškega razmišljanja in povezovalnih ambicij. Vsaka kriza je na koncu prinesla tudi pozitivne stvari. V podobnih težkih časih so nastale zadruge, ki so se v obdobju gospodarske rasti žal spremenile v načinu delovanja in pričele s trgovinskim razmišljanjem. To pomeni, da so zniževale odkupne cene pri kmetu na račun povečevanja lastnih dobičkov. Zato menim, da je čas za nove načine povezovanja, ki bodo tržno naravnani in primerni za aktualno situacijo na trgu. Priložnosti je več, vendar se kot ena izmed boljših kaže povezovanje pridelovalcev, predelovalne industrije in trgovine v panožne gospodarske grozde, v katerih imajo vsi posamezniki koristi, večjo stabilnost in varnost. Verjamem, da se le redki kmetovalci lahko uspešno tržijo na velikem evropskem trgu kot samostojni ponudniki. Je pa razveseljivo dejstvo, da si nekateri rejci upajo tržno razmišljati in bolje poskrbeti za svoj prihodek. Lep primer tega so mlekomati - avtomati za sveže mleko, s katerimi rejci mlečnih krav prodajo mleko po višjih cenah, neposredno končnemu potrošniku.
Različne poslovne priložnosti v kmetijstvu zahtevajo tudi nova znanja. Kakšna znanja vi nudite svojim dijakom na kmetijski šoli, kjer poučujete?
Na Zavodu Grm Novo mesto - centru biotehnike in turizma (nekdaj Kmetijska šola Grm) se zavedamo vrednosti znanja, ki naj bi ga imeli gospodarji na domačih kmetijah. Zato izobraževalne programe stalno posodabljamo in jih prilagajamo dejanskim potrebam slovenskega kmetijstva in podeželja. V okviru naših programov dijake in študente učimo pridelati, predelati in uspešno prodati svoje izdelke. Na šoli poučujemo v kmetijskih, živilskih in naravovarstvenih programih, ki smo jim pred leti dodali še programe s področja gostinstva in turizma. Poleg izobraževanja mladine stalno izvajamo tudi razne izobraževalne programe za odrasle, ki jih želimo seznaniti z novostmi na posameznem strokovnem področju. Večino v teoriji pridobljenih znanj lahko udeleženci izobraževanja preizkusijo na obratih, delavnicah in zemljiščih v okviru
Medpodjetniškega izobraževalnega centra. S tem posameznikom nudimo celovito znanje, ki ga na svoji kmetiji potrebujejo. Prav tako jih motiviramo k podjetniškemu razmišljanju za boljši razvoj njihove kmetije.
Se vaš pogled v prihodnost.
Prihodnost je kot vedno odvisna samo od nas samih. Če bomo prenehali godrnjati nad usodo in situacijo ter raje iskali rešitve in priložnosti, potem bo prihodnost svetla. Če bomo nehali pasivno čakati na "neko" pomoč, ampak bomo pričeli aktivno iskati sredstva za razvoj lastne kmetije, potem bomo uspešni tudi v bodoče. Kmetija, ki ne vlaga v razvoj, je dolgoročno propadla kmetija, saj jo bodo ostale prehitele. Osebno verjamem, da imamo v naši občini še vedno dovolj zdravo kmetijstvo in sposobne kmetovalce, ki bodo sposobni iz trenutne situacije potegniti največ in bodo pripravljeni za obdobje rasti po koncu recesije. Prav tako verjamem, da se bo pojavilo še več malih ponudnikov izdelkov domače kmetije, ki bodo privabili nove kupce v vasi naše občine. Tudi nova programska shema za razvoj kmetijstva bo veliko sredstev namenila razvoju podeželja, zato izkoriščanje evropskih sredstev kot perspektiva ostaja tudi v bodoče. Predvsem pa si želim, da bi kmetovalci ohranili svojo vztrajnost tudi v teh težkih časih, saj zgodovinsko gledano še nikoli niso popustili in so se v vsakem obdobju rešili lastnega propada. Čisto za konec želim kmetovalcem obilo uspeha pri svojem delu, predvsem pa korajže za nove tržne izdelke in pridelke, s katerimi bo njihov vsakdan bolj sproščen in varen.
MARI BANKO,
tajnica Župnijske Karitas Vodice
Posebna naloga Karitas je krepitev dobrodelne dejavnosti na vseh področjih delovanja. S kakšnim humanitarnim delom se ukvarja Karitas v Vodicah?
V naš program dela so vključene družine, posamezniki, otroci, ostareli, bolni in invalidne osebe. Družinam med drugim pomagamo pri plačilu gospodinjskih položnic za elektriko, vodo in drugih stroškov. V teh primerih od prosilca pridobimo dokumentacijo o finančnem stanju v družini. Velik obseg pomoči
predstavlja razdeljevanje hrane iz intervencijskih zalog EU. V lanskem letu smo razdelili 6.290 kg prehrambenih izdelkov, vključno z mlekom. Osnovno- in srednješolcem, za katere skupaj s starši ugotovimo, da potrebujejo pomoč, pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin, omogočimo jim udeležbo na taborih in šoli v naravi. Ostareli, bolni in invalidi so deležni naše posebne pozornosti. Po programu jih obiščemo trikrat na leto. S skromnim darilom in voščilnico za božič in veliko noč, za binkošti pa jih obiščemo z vabilom na vsakoletno srečanje v farno cerkev k maši in družabno srečanje v župnišču.
Se ljudje v stiski pogosto obračajo na vas?
Pot do Župnijske Karitas je več ali manj utečena. Ljudje so navajeni, da se ob težavah obračajo na gospoda župnika ali na področne poverjenice. Karitas se tudi samodejno odzove ob nenadnih dogodkih, ki se zgodijo na našem področju.
Letošnje poletje je pošteno vroče, vroče pa je tudi družinam, ki so na robu preživetja. Je takih družin v naši občini veliko?
Občina Vodice še ni tako velika, da se ljudje med seboj ne bi poznali. In to je pri delovanju Karitas velika prednost. Okolica hitreje zazna težave posameznika in tudi priskoči na pomoč, če jo posameznik sprejme. Hkrati pa skrbi tudi za to, da je pomoč diskretna.
Naši šolarji so se pridružili akciji Podarim zvezek za otroke iz socialno šibkega okolja. Ali te zvezke dobijo naši otroci ali jih najprej zberejo
na Slovenski Karitas in jih potem razdelijo med otroke po vsej Sloveniji?
Pokloni zvezek 2010 je akcija Slovenske Karitas. Pohvalno je, da tudi otroci naše OŠ sodelujejo v tej dobrodelni akciji; čut za dobrodelnost se začne graditi že pri otroku. V lanskem letu se je v takšni akciji zbralo 15.000 zvezkov, sodelovalo pa je 214 osnovnih šol. Zbrane zvezke bo Škofijska Karitas razdelila družinam socialno ogroženih otrok. Naša Župnijska Karitas družinam, ki so v stiski, nameni denar za nakup zvezkov in drugih obveznih šolskih potrebščin.
Kako vi kot prostovoljka zaznavate gospodarsko in finančno krizo v naši občini in kako v celotnem slovenskem prostoru?
V	razmerah, kot so sedaj v občini in na splošno v Sloveniji, je pri delovanju Karitas potrebna še večja tenkočutnost pri razpolaganju z zelo omejenimi sredstvi, ki jih uspemo pridobiti. Zaradi vedno bolj zapletenih postopkov in zahtev po pridobivanju podatkov o upravičenosti do pomoči se je povečalo tudi administrativno delo ter raznovrstnost poročanja o kategorijah prejemnikov pomoči. Hkrati pa je ob tem treba poudariti, da se zaradi finančne in gospodarske krize število družin in posameznikov, ki so pomoči potrebni, tudi v naši občini povečuje.
V	letošnjem občinskem proračunu je del sredstev namenjenih tudi za delovanje vaše organizacije. Kolikšen je ta finančni del in za katere dejavnosti ga boste porabili? Gospod župan in Občina Vodice imata veliko razumevanje in zaupanje v naše delo in se jim ob tej priliki v imenu ŽK Vodice lepo zahvaljujem. Letos so nam zopet odobrili 7.500 EUR. Največji del tega denarja porabimo za nakup šolskih potrebščin, na osnovi prošnje staršev pa tudi za stroške, ki nastajajo tekom leta. Dotacija Občine predstavlja dobro tretjino vse naše pomoči. Ostala sredstva pridobimo od naših krajanov - dobrotnikov in Škofijske Karitas. Tudi njim en lep Boglonaj.
K humanitarnemu delu sodi tudi opozarjanje širše javnosti na pojav socialnih stisk in na socialno sliko naše družbe. Je naša družba še tako
socialna, kot je bila v preteklosti?
Kot prostovoljka pri Karitas lahko le apeliram na tiste, ki lahko pomagajo s prostovoljnimi prispevki in tako blažijo stiske tistih, ki so pomoči potrebni. Nagnjenost ljudi k pomoči bližnjemu še obstaja. Je pa dejstvo, da so nekateri pomoč potrebovali že prej, tako da sedanja kriza za delovanje Karitas ni nekaj novega, le kaže se v novih oblikah.
Še vaš pogled v prihodnost?
Župnijska Karitas Vodice je del Škofijske Karitas Ljubljana in tako sledi njenemu programu dela. Pastoralno leto 2010/11 bo v Cerkvi na Slovenskem posvečeno dobrodelnosti. Tematika bo sovpadala z državnim programom v letu 2011. Tema bo namreč revščina in socialna izključenost.
JANEZ PODGORŠEK, s. p., tapetnik
Letošnji Dnevi slovenske obrti in podjetništva sovpadajo s krizo, ki jo doživljajo mnoga večja in manjša podjetja. Kot navajajo v Obrtni zbornici Slovenije, je ena izmed najbolj perečih dejstev plačilna nedisciplina. Kako se v vaši panogi spopadate s tem problemom? Zaenkrat s tem nimam problema. Poslujem predvsem s takimi strankami, ki so preverjene in s katerimi sem imel do sedaj korektno sodelovanje, zato tudi redno plačujejo vse moje storitve.
Kot razumem, sodelujete predvsem s stalnimi strankami. Je težko dobiti posel ali lahko rečemo, da dober glas seže v deveto vas?
Tako je. Vsak obrtnik najlaže pokaže
:
Osrednji članek / Družbene dejavnosti
svoje reference s svojimi izdelki oziroma storitvami. Če je stranka zadovoljna, te priporoči drugim - dober glas potuje od ust do ust. Zaenkrat nimam problemov s pomanjkanjem naročil. Imam pa tudi srečo, saj tapetnikov ni veliko, zato se lažje uveljavim na trgu. Največ sodelujem z mizarji, ki izdelujejo notranje pohištvo, tudi za avtodome izdelujem najrazličnejše blazine, v gostinskih lokalih oblazinjam oziroma izvajam servisne storitve na stolih in klopeh, oblazinil pa sem tudi klopi v vodiški cerkvi. To predstavlja približno polovico naročil, drugo polovico pa naročila posameznikov. Najbolje je, da imaš malo več strank, da nisi odvisen od ene same.
Ste zadovoljni z zakonodajo?
Davke je treba odvajati, prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje tudi. Tisti, ki imajo več zaposlenih, pripovedujejo, da je to kar velik strošek. Menda v drugih državah odvajajo manj prispevkov kot pri nas, čisto točno pa tega tudi ne vem, saj se nisem nikoli za to zanimal. Več zaposlenih predstavlja tudi večje stroške.
Razvoj je tudi na področju predšolske vzgoje odvisen od družbenih dogajanj in razvoja znanstvenih spoznanj. Pri tem so ključne otrokove potrebe in pravice, sodobna spoznanja o razvoju možganov in ugotovitve, da se investicije v otroško varstvo zagotovo povrnejo. V okviru izobraževalnega omrežja Eurydice je bilo ugotovljeno, da se investicija v vzgojo in izobraževanje najbolj povrne prav na področju predšolske vzgoje. Zato naj bi vse evropske države spodbujale razvoj predšolske vzgoje, saj gre za izenačevanje vzgojno-izobraževalnih možnosti in odpravljanje neenakosti. Žal pa se številne lokalne skupnosti in vrtci vsako leto znova soočajo s pomanjkanjem prostih mest, saj večina staršev potrebuje vrtec takoj po zaključenem porodniškem dopustu. V Vrtcu Skratek Svit Vodice smo se letos prvič soočili s prevelikim številom vlog. Na podlagi kriterijev je komisija za sprejem zavrnila vse otroke, katerih starši bivajo izven občine Vodice in so zato zbrali manj točk. Ker ni bilo več prostih mest za
Kaj mislite o ideji, da bi se pod okriljem enega krovnega podjetja združevali podjetniki, ki bi skupaj nastopali na trgu in konkurirali za večje posle?
Kot vem, taka podjetja v Ljubljani že obstajajo. Morda bi bila to res dobra ideja, vsaj v tako majhni občini kot je naša. Jaz se že povezujem z vodiškimi mizarji oziroma oni z menoj in tako skupaj izpeljemo kakšen projekt. Seveda bi se lahko povezovali tudi drugi obrtniki in prav gotovo takšno sodelovanje tudi poteka. To bi bilo gotovo izvedljivo, morali bi najti le skupen dialog.
Ali je prihodnost slovenskim obrtnikom in podjetnikom odprta?
Ne vem, kako je z drugimi poklici. Vem le to, da poklic, ki ga opravljam, počasi izumira. Problem je konkurirati velikim podjetjem, vsaj v moji stroki. Velikih slovenskih podjetij, ki so proizvajala sedežne garniture in oblazinjene stole, ni več, na našem trgu pa je poplava ponudbe iz drugih držav. Težko bom konkuriral s proizvodnjo, delo se bo lažje našlo
šolsko leto 2010/2011, ni bilo mogoče sprejeti mlajših otrok - tistih, ki septembra še ne bodo izpolnili starostnega pogoja, to je 11 mesecev.
Število vključenih otrok v Vrtcu {kratek Svit Vodice hitro narašča. Ob odprtju novega vrtca leta 2005 je bilo vključenih 150 otrok, danes vključujemo skoraj 250 otrok. Že delež vključenosti govori o pomembnosti predšolskega področja. Tega se zavedajo tako starši kot tudi lokalna skupnost - ustanoviteljica Občina Vodice. Projekti za širitev centralnega vrtca v Vodicah so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, za kar je v občinskem proračunu predvidenih več kot 30.000,00 evrov. Širila se bo centralna kuhinja, saj so se povečale kapacitete obrokov, dozidali se bodo novi oddelki in ostali spremljajoči prostori za vrtec. Ker gre za posebej občutljivo področje in populacijo, so zahteve, tudi prostorske, velike. Da bo ustanoviteljica Občina Vodice lahko zadostila vsem željam in potrebam
v servisnih storitvah in vzdrževanju. Dober posel je servisiranje in vzdrževanje velikih kinodvoran ... Trenutna kriza govori v prid obrtnikom z manjšim številom zaposlenih. Če bi se pri meni potrebe po delu še povečale, bi zaposlil še enega delavca, več pa ne, sem s tem čisto zadovoljen.
Imate se kakšne želje za prihodnost, morda vizijo razvoja?
Razmišljal sem že, da bi delal kakšne vzorčne sedežne garniture za podjetja, ki se ukvarjajo s tem poslom. Za njih bi delal razvoj oziroma bi bil vzorčni tapetnik, ki bi jim naredil prototip, nato pa bi oni po tem modelu izdelali celo serijo izdelkov. Eno tako izkušnjo že imam, saj sem sodeloval z oblikovalcem. To delo me je zelo navdušilo, čutil sem res velik izziv, saj iščeš nove možnosti. Ponudbe na trgu je vedno več, trg pa je vedno bolj odprt, zato je treba iskati vedno nove izzive in spremljati novosti. Teh je zadnje čase vedno več. Pomembno je medsebojno sodelovanje, izmenjava mnenj med strokovnjaki iste stroke, informacije pa lahko poiščeš tudi preko interneta.
staršev po vključitvi otrok v vrtec ter zagotavljanju ustreznih pogojev za prostor, bo treba čim prej začeti načrtovano gradnjo.
Za kakovostno izvedbo programa so potrebni tudi dobri materialni pogoji. Občina Vodice poleg zakonsko predpisanih obveznosti nameni del sredstev tudi za nadstandard domačega vrtca, saj pokriva določene stroške staršem (najem bazena, vaditeljev za izvedbo plavalnega tečaja, prevozi iz enot Skaručna, Utik ...). Vsako leto ustanoviteljica nameni nekaj sredstev tudi za nakup igrač in didaktičnih sredstev. Zato so naš vrtec ter enoti na Skaručni in v Utiku dobro opremljeni z vsemi potrebnimi sredstvi, ki strokovnim delavkam omogočajo kakovostno delo, otrokom pa številne učne spodbude.
Zakaj potrebujemo vrtec
Hedvika Rosulnik
Slovesni zaključek in podpis Ekolistine
v Vrtcu {kratek Svit Vodice
Klementina Cebulj
V četrtek, 17. junija, je v Vrtcu Skratek Svit Vodice potekala slovesna prireditev ob zaključku šolskega leta s podpisom Ekolistine.
Toda že pred začetkom prireditve nam je vreme ponagajalo ter nam prekrižalo načrte in ideje. Dejavnosti in prireditve tako nismo mogli izpeljati na prostem, zato smo se pred dežjem umaknili v Kulturni dom Vodice. Program smo za nekaj minutk prestavili, da smo prepeljali vse rekvizite in potrebno za nastop ter da so vsi starši in nastopajoči prišli do dvorane. Tudi sama organizacija in vrstni red točk sta se malce spremenila. Dvorana je bila namreč po kapaciteti premajhna za vse nastopajoče in gledalce, zato smo morali kar nekaj točk in dejavnosti opustiti. Odpadle so ekodelavnice, kjer bi otroci in starši izdelovali različne predmete, rekvizite in izdelke iz odpadne embalaže, odpadel pa je tudi tako željeni srečelov (saj nas je sreča glede vremena zapustila). Ravnateljica vrtca, ga. Hedvika Rosulnik, je vse zbrane na začetku prav lepo pozdravila, jih seznanila, zakaj smo se zbrali, in predstavila pomembne goste večera. Program so začeli bodoči prvošolci, oblečeni v mini maturante. Zapeli so istoimensko pesem Mi smo mini maturantje in se tako poslovili od vrtčevskih norčij. Ker pa je bila glavna nit prireditve ekološko naravnana, je sledila ekohimna vrtca, ki so jo zapeli vsi vrtčevski otroci pod vodstvom vzgojiteljic. Sledila je
zelo domiselna, zanimiva in kreativna modna revija oblek iz odpadne embalaže. Naši najmlajši so se spretno sprehodili po odru in predstavili različne modele oblačil, od mičnih gospodičen, princesk, deklic, vitezov, ptičjih strašil, do preprostih in enostavnih vsakdanjih oblačil. Po ekološko obarvani reviji je sledila še bolj ekološko obarvana tema - podpis Ekolistine. Vrtec je namreč že drugo leto vključen v program Ekošola kot način življenja. Težko smo čakali podpis tega pomembnega dokumenta, ki je tudi pogoj za pridobitev ekozastave, ki je vidno priznanje za okoljsko delovanje. To bomo prejeli jeseni in tako uradno postali ekovrtec ter se pridružili veliki ekovrtčevski družini. Preko sedmih korakov, ki smo jih morali izpeljati, smo
uresničevali okoljsko vzgojo v praksi. Vemo, da že najmlajši otroci lahko na poseben način spoznavajo življenje, vrednote in jih povezujejo z okoljskimi vrednotami ter zdravim načinom življenja. Pomembni gostje in podpisniki Ekolistine so bili, župan občine Vodice g. Brane Podboršek, nacionalna koordinatorica in predstavnica ekošole ga. Milena Pollak, ravnateljica vrtca ga. Hedvika Rosulnik, glavna republiška inšpektorica ga. Aleksandra Velkovrh, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor g. Franc Stanonik, predstavnica Sveta staršev ga. Elizabeta Podgoršek in ekokoordinatorica vrtca Klementina Cebulj. Z Ekolistino smo se zavezali, da bomo še naprej skupaj vzgajali k ekološki osveščenosti. Vsi predstavniki so na kratko spregovorili nekaj besed in nam čestitali ter zaželeli veliko uspeha pri nadaljnem delu in uresničevanju ekovsebin, hkrati pa nas je predstavnica ekošole, ga. Milena Pollak, povabila v veliko družino ekovrtcev. Skupaj se zavedamo, da nas čaka še veliko dela, zato smo se v tem duhu tudi poslovili z lepo mislijo, vsi cvetovi prihodnosti so v semenih sedanjosti. Po podpisu Ekolistine je sledil še kratek program z g. Stenom Vilarjem. Zapel je tri pesmi, na katere smo otroci in vzgojiteljice sestavili koreografijo in zaplesali. Otroci so se predstavili s plesnimi točkami. Sten Vilar je nato zbrane zabaval še s krajšim programom. Polni lepih vtisov smo se poslovili in si zaželeli lepih počitnic.
Mlade oči na pragu odraslosti
Jerneja Kimovec
Valeta 2010
Se eno šolsko leto se je končalo, še nekaj učiteljev je osivelo, še nekaj knjig popustilo pod pritiski, še nekaj spominov ostalo za vedno - in še ena generacija je postala svobodna. Valetanti generacije 2002 - 2010 so svoje osnovnošolske zgod(b)e in veselje ob uspešnem zaključku z nami delili v Kulturnem domu Vodice, na večer 11. junija.
Na odru, trdno "podprtim" z imeni vseh slavljencev večera, sta zbrane pozdravila gostitelja, Lea in Dominik; po nekaj uvodnih besedah pa so se jima v ritmu koračnice pridružili še ostali predstavniki 9. a, b in c.
Za premagovanje treme pred devetošolskim plesnim "izpitom" smo najprej spremljali dve profesionalni plesni točki, Anjo in Mateja, državna prvaka v standardnih in latinsko-ameriških plesih, ter Manjo s Chopinovo baletno točko. Nato pa so tudi valetanti upravičili pozne prihode domov v zadnjih mesecih -pokazali so, kaj jih je naučil plesni učitelj Matevž Jerman. Predstavili so se v dveh skupinah - prva se je zibala v ritmih dunajskega valčka in techno swinga, druga pa je osvojila angleški valček in cha-cha. Sledil je glasbeno-humoristični vložek. Tamara in Sara sta si za to priložnost sposodili Danijelino "Sto sam ja, što si ti", gospod Serpentinšek pa je imel po svoji stari navadi spet veliko za povedati o ženskah.
Do solz nasmejano občinstvo je bilo tako dodobra ogreto za vrhunec večera, predstavitev vseh valetantov. Vsakemu izmed učencev je pripadlo nekaj sekund, v katerih so ga njegovi sošolci na kratko, in po možnosti čim bolj hudomušno, opisali. Izvedeli smo, kdo je naravoslovni genij, kdo se "šverca" pri zgodovini, komu gredo po glavi le sošolke ... in še mnogo drugih zanimivih reči, ki jih, sodeč po odzivih, dotlej niso vedeli niti njihovi starši.
Po še dveh glasbenih točkah, Moniki z zimzeleno "Ein bi6chen Frieden" ter Klari in Andreju z novejšo "Zadnji dan", so sledile zahvale posameznim razrednikom
in njihovim namestnikom. Za vse nasvete, potrpljenje, spodbude in trud se je 9. a zahvalil Juretu Grilcu, 9. b Darinki Klopčič, 9. c pa Jožici Radičevič in Stanki Stružnik, ki je zaradi kolegičine bolezni devetošolce prevzela v varstvo prav zadnji mesec. Seveda pa osnovnošolci ne bi bili osnovnošolci, če ne bi svojih uradnih zahval začinili s svojimi posebnimi dodatki. Tako so se učiteljem zahvalili tudi za vse redne vpise v redovalnico, za zdrave zobe, ker so smeli tako pogosto k zobozdravniku, in nenazadnje tudi za vse tiste uporabne stvari, ki jim bodo v življenju prišle prav -hm, nikoli.
A kljub tej mladostni razigranosti so valetanti, kot je v svojem nagovoru dejala njihova ravnateljica, Ivana Bizjak, v preteklih letih dokazali, da si želijo najti vsak svoj življenjski smisel in da ga že sedaj, čeprav šele na pragu odraslosti, vztrajno iščejo. Pozvala jih je, naj pri tem vedno poslušajo svoj notranji glas in zaupajo predvsem sami sebi. Učitelji in starši jim namreč lahko posredujejo svoje izkušnje, ne morejo pa jih namesto njih še enkrat podoživeti. Zaželela jim je veliko sreče in uspeha na njihovih nadaljnjih poteh, najprej pa še dolge in prijetne počitnice.
Nato so bile na vrsti minute za priznanja in pohvale, z njimi pa učenci, na katere so bili šola in starši v preteklih letih lahko najbolj ponosni. Več kot 30 devetošolcev je
prejelo različna priznanja za posebne dosežke pri šolskih predmetih ter za sodelovanje pri šolskih in obšolskih dejavnostih. Sedem pa je bilo tistih, ki so bili pohvaljeni za izjemno učno uspešnost v prav vseh razredih OS. To so: Andrej Kokalj, Žiga Vertačnik in Manja Žnidar iz 9. a, Rok Mokorel iz 9. b, ter Lea Golob, Teja Močnik in Matic Spenko iz 9. c. Naslednji je na oder stopil župan Brane Podboršek, ki je s slavljenci delil kratko življenjsko modrost: "Poskušajte živeti tako, da bodo vaše odločitve vam v dobro, drugim pa ne v škodo". V tem duhu je sledil še en lep običaj, ki ga OS Vodice ohranja že mnogo let. Socialna delavka Marjetka Silc je med učence razdelila modre in rumene zvitke, na katerih so bile lepe misli njihovih sošolcev. Razložila je, da so namenjene tistim temnim, žalostnim dnem, ki se vsakemu izmed nas kdaj prikradejo v življenje. Takrat naj jih povlečejo iz omare in se spomnijo na sošolce, ki so o njih ohranili le najlepše spomine. K zvitku pa je bil priložen še en, večinoma že pozabljen "dokument", ob katerem se je marsikateremu staršu orosilo oko - risbica, ki jo je njihov valetant, na katerega so danes tako ponosni, narisal ob vpisu v šolo.
Svoje "zavitke" so dobili tudi vsi učitelji in starši. Učiteljem so učenci pripravili pisane paketke presenečenja, starši pa so prejeli
njihove umetnine, ki so skozi osnovnošolska leta nastajale pri likovni vzgoji.
Pred zaključkom je sledil še kup zahval. Maša se je v imenu vseh devetošolcev zahvalila učiteljskemu zboru, vodstvu šole
in vsem zaposlenim, Rado Čuk je izrekel zahvalo v imenu vseh staršev, Jure Grilc pa v imenu vseh učiteljev. Čisto za konec pa je enkratna, neponovljiva in nepogrešljiva generacija 2002-2010 (verjetno ni težko ugotoviti, da so si ta
laskavi naziv podelili kar sami) še zadnjič stopila skupaj in zapeli so "Vsi za enega ...".
Zaključili so glasbeno šolo
Junij je mesec, ko se končajo krožki ter razne dejavnosti in druga izobraževanja, konec meseca pa tudi šola zapre svoja vrata. Zaključilo se je tudi učenje v glasbeni šoli in trije izmed učencev so končali šestletno izobraževanje. Letošnji "diplomanti" so Monika Čuk na flavti in klavirju, Sara Sovinc na klarinetu in Andrej Kokalj na kitari. Da bi širšemu občinstvu pokazali, kakšno znanje so v tem času pridobili, so ob pomoči svojih mentorjev pripravili zaključni koncert.
Za nastop so si izbrali dvorano Kulturnega doma v Utiku, kar je bila dobra odločitev, saj so jo številni poslušalci v veliki meri napolnili. Na odru je bil postavljen čudovit bel klavir in čakal, da spretni prsti iz njega izvabijo prve takte.
Direktor glasbene šole, Igor Dajčman, je najprej pozdravil obiskovalce in izrazil zadovoljstvo nad napredkom nastopajočih.
Vsako leto glasbeno šolo obiskuje približno osemdeset učencev, za njihovo znanje pa skrbi sedem do devet mentorjev. Mladi glasbeniki se učijo na pihalih, trobilih, brenkalih, klavirju in harmoniki. Nastop je pričela Monika in na flavto zaigrala 4. stavek V. Handlove Sonate. Nato so Andrejevi spretni prsti iz kitare izvabili zahtevno Carcassijevo Andantino. Na lahkoten sprehod po Promenadi nas je s klarinetom popeljala Sara. Monika, ki je univerzalna glasbenica, saj igra kar dva instrumenta, je na klavir zaigrala Beethovnovo Patetično sonato, povsem v stilu avtorjevih balad. Tako so se vsi trije menjavali na odru in skupaj zaigrali kar šestnajst zahtevnih skladb domačih in tujih avtorjev. Nežne in umirjene melodije so se zdaj postopno, drugič skokovito prelivale v živahne in poskočne, na trenutke že kar divje ritme.
Trije učenci nižje glasbene šole ob zaključku šolanja pripravili izjemno lep zaključni koncert
Niz težkih in zahtevnih skladb je prekinila Monika, mojstrica črno-belih tipk, ko je zaigrala enega od igrivih Straussovih valčkov. V klavir usmerjeni svetlobni efekti so še poudarili veličino instrumenta in mojstrstvo izvajalke. Sara Sovinc je v glasbeno šolo začela hoditi takrat kot v osnovno šolo. Najprej je igrala blokflavto, sedaj igra na njej ljubši klarinet. Nastopa tudi v šolskem pevskem zboru, zapoje pa tudi sama in hodi v šolo solopetja. Že nekaj let igra tudi v pihalnem orkestru.
Andreja Kokalja so najprej privlačili bobni, šele kasneje ga je očarala kitara. Igra na klasično in električno kitaro. Tudi on poje v šolskem pevskem zboru. Monika Čuk je v glasbeno šolo začela hoditi, ko je bila še v vrtcu. Najprej se je učila igranja flavte, v sedmem razredu pa se je začela učiti še igranja na klavir. V enem letu je preigrala snov treh letnikov in verjamem, da s končanjem nižje glasbene šole svojega glasbenega izobraževanja še ne bo zaključila. Ob koncu je Igor Dajčman vsem trem nastopajočim čestital za odličen nastop. Zahvalil se je njihovim mentorjem za potrpežljivost, staršem za spodbudo, vodstvu šole za prostore, kjer učenci vadijo, Občini in županu pa za odobrena finančna sredstva. Nastopajočim je čestital tudi župan, Brane Podboršek, in se jim zahvalil za lep večer ter jim v življenju zaželel vztrajnosti, saj le ta pripelje do želenega rezultata. Čestitkam se je pridružila še namestnica ravnateljice OŠ, Cilka Marenče, in jih pohvalila, saj so ta dan odlično opravili malo diplomo.
Uničevanje lovskih objektov, ki so v lasti LD Vodice
Edvard Dušan Bohinc, za LD Vodice
Objestnost ali izživljanje - očitno bo moral nekdo globoko seči v žep, da se bodo zadeve umirile. O dogodku na Skaručni je bila obveščena Policijska postaja Medvode. Objekte, ki so varni in v okolici nemoteči, lahko uporabljajo tudi krajani, seveda na lastno odgovornost. Ali smejo biti psi spuščeni v lovišču? Preberite si občinski odlok. Kazni so kar visoke. Naj vsak premisli in ukrepa, da ne bo prišlo do neljubih dogodkov. Lovski inšpektor nas opozarja in mi bomo prisiljeni ukrepati. Zavedati se moramo, da ne iščemo samo pravic, ampak da so tu tudi dolžnosti, ki jih moramo spoštovati. Spuščeni pes ni nič kriv, ampak je kriv lastnik.
Viševnik
Vida Pirc
Nekoč mi je neki pastir na eni od Bohinjskih planin dejal: "Včasih nismo nič gledali v nebo, kakšno bo vreme. Če smo se zmenili, smo šli, potem pa je bilo, kakor je pač bilo". Danes pa ob pomoči številne "tehnične navlake" že dolgo ni več tako. Pa se tudi izkušeni strokovnjaki kdaj zmotijo in planincu odsvetujejo obisk gora, čeprav potem ves dan sije sonce. Tudi na dan našega izleta na Viševnik je bil napovedan dež, zato se je izleta udeležilo samo osem članov. Kljub slabi napovedi smo se podali proti Pokljuki, ki je izhodišče za ta sorazmerno lahko dostopen dvatisočak. Na
Pokljuki nas je pričakalo sonce, ki nas je v presledkih spremljalo ves čas ture. Izhodišče ture je Rudno polje oziroma smučišče za vojašnico. Redke markacije označujejo sicer dobro uhojeno pot, saj je Viševnik deležen množičnega obiska v vseh letnih časih. Pot sprva sledi vlečnici, nato pa se strmo dvigne po ozki dolinici in pripelje do manjše ravnice, kjer se odpre razgled na mogočne pokljuške gozdove. Steza nato zavije v ruševje in višje na travnato pobočje. Na sam vrh pripelje pot po ozkem grebenu, ki terja nekaj pazljivosti. Čeprav so se okrog vrhov podile megle, jih je sonce mestoma pretrgalo, mi pa smo uživali v razgledu zdaj na eno, drugič na po severnem grebenu, kjer pot preko skalnatih stolpov pripelje na Srenjski
preval. Tu na desno zavije markirana, lepo speljana pot, ki v bistvu naredi krog okoli Viševnika. Na prej omenjeni ravnici se ta pot priključi prejšnji. Pri sestopanju nekateri nismo mogli mimo vabljivih zelišč, kot so materina dušica, plahtica, ranjak itd. Na travniku pod vlečnico smo naredili postanek in še malo uživali v sončnih žarkih.
Ker smo turo hitro opravili in ker je vreme še kar služilo, smo se odpravili še na ogled Pokljuške soteske. Na Zatrniku se dobro skriva pot, ki obiskovalca v dobrih desetih minutah pripelje na vrh strme skalnate soteske. Ta je nastala zaradi odvajanja vode iz pokljuškega ledenika in v apnenčaste kamnine izklesala do petdeset metrov globoko sotesko. V njenem osrednjem delu so številni fosilni ostanki in naravni mostovi, na najožjem in neprehodnem delu pa so že leta 1930 speljali 800 metrov turistične poti. Pot je opremljena z informacijskimi tablami, kjer lahko preberemo več o nastanku tega čudovitega naravnega bisera, skritega v prostranem gozdu.
Očarani nad lepoto soteske in nekoliko utrujeni od poti smo zadovoljni sedeli pri kosilu, saj je zunaj začelo deževati. Kot bi dež čakal, da pridemo v varno zavetje, saj nam je že lansko leto preprečil osvojitev Viševnika. In še nasvet vsem, ki niste bili z nami: ko se prihodnjič odločate za izlet, raje poglejte v nebo, kot na začetku omenjeni pastir!
Značilnosti manegerjev
Vzdrževanje trate
Pogosto se izkaže, da je vzdrževati travno rušo precej težje, kot si mislimo, saj potrebujemo kar nekaj vztrajnosti in doslednosti. Najbolj kritično obdobje vzdrževanja je spomladi in poleti. Spomladi s pravilnim gnojenjem postavimo temelj za vse leto. Za prva pomladanska gnojenja uporabimo večje odmerke dušika kot v preostanku leta. Če smo travo ustrezno pognojili, se nam bo lepo zarasla in plevel bo imel veliko manjšo možnost razraščanja. To lahko primerjamo z nabito polnim avtobusom, kamor težko vstopi še kakšen potnik. In še koristen napotek: že na začetku sezone si priskrbimo vsa ustrezna gnojila - tako po namembnosti kot količini - da bomo imeli, ko bo primeren čas za gnojenje, vse potrebno pri roki. Če ustreznega gnojila nimamo, prav hitro zamudimo najboljši termin, zamujeno pa je težko nadoknaditi in težave so hitro tu.
Poleg gnojenja je pomembna tudi košnja. Zapomnimo si, da je priporočljiva višina košnje od 4 do 6 cm, višina odkosa pa naj ne bo veliko večja od 3 cm. Višina in pogostnost košnje je torej izredno pomembna; kdor se tega drži, ima v rokavu zanesljivo kakšnega asa več za lepo trato. Pogosti napaki pri košnji naredimo pred in po dopustu. Pred dopustom smo zelo pridni in travo pokosimo karseda nizko, da bo ves čas dopusta mir. Ko se vrnemo, spet pokosimo - po navadi previsoko travo -na običajno višino. Pravilno pa je, da
kosilnico za prvo košnjo po dopustu nastavimo na višjo stopnjo in jo postopoma po dveh do treh košnjah znižamo na običajno višino. Če ne naredimo tako, si travna ruša vse do jeseni ne opomore. Poleg gnojenja in košnje je za travo, ki je živ organizem, pomembna tudi tekočina -voda - zato ne smemo zanemariti zalivanja. Med letom ima trava različno potrebo po vodi. Zgodaj spomladi jo običajno potrebuje malo manj, v času intenzivne rasti in poleti pa več, saj moramo nadomeščati vodo, ki je primanjkuje zaradi pomanjkanja dežja.
Vabljeni v Vrtni center Arberetum Velčji Petek,
kjer lahko izbirate med široko paleto okrasnih rastlin.
Tanja Stravs
Če pogledamo katerokoli organizacijo ali podjetje v težavah, bomo po vsej verjetnosti našli vzrok veliko težav prav v managementu. Če vprašamo zaposlene o njihovem počutju in (ne)zadovoljstvu bo na površje takoj priplaval vodja oziroma manager. Pri preučevanju velikih sistemov podjetja in razkrivajte, kaj pogosto ovira hitro spreminjanje in učenje ali inovacije, kaj blokira ustvarjalnost, kaj ne omogoča sproščenega timskega dela boste prišli spet do odgovora management. Tudi če navsezadnje naredimo inventuro lastnih karier, bomo zlahka pripisali precejšen del "krivde" za neuresničene ambicije in cilje posameznikom iz vrst... managerjev. Mnogi smo prepričani, da bi sami bili sposobni storiti več, bolje. Nekateri srečneži ali nesrečneži med nami to priložnost za vodenje sodelavcev tudi v resnici dobijo in tedaj nenadoma spoznajo, kako nenavadno težko je biti "dober manager" ne glede na to kako iskreno in zavzeto si prizadevaš, saj je nekaterim standardom odličnosti skorajda nemogoče ustreči. V iskanja odličnosti v vodenju in sploh idealnega vodje, ki je v zadnjih desetletjih tako obremenjeval vodje, da mnogi med njimi prav zato niso zmogli niti povsem dosegljive povprečnosti! Nesporno dejstvo pa je, da noben vodja pač ni popoln! Najboljši med njimi se niti ne trudijo, da bi to bili! Osredotočajo se na svoje prepoznavne prednosti in iščejo tiste sodelavce, ki bi lahko kompenzirali njihove šibke strani. Za razliko od vodij, ki stremijo k idealom in pogosto poskušajo postoriti vse sami! O vodenju in vodjih v managementu je bilo napisanega veliko: potrošenega je bilo veliko raziskovalnega denarja in prelito veliko črnila. Management (upravljanje, ravnateljstvo, vodenje, voditeljstvo) v resnici ni niti malo enostavno opravilo. Od managerjev
Značilnosti manegerjev / Črna kronika
pričakujemo, da so usposobljeni v financah, razvoju produktov ali storitev, v marketingu in odnosih z javnostmi, da "obvladajo" tehnologijo, proizvodne in poslovne procese nasploh. Biti morajo vrhunski v strategiji, prepričevanju in pri pogajanjih. Njihove vizije morajo navdihovati sodelavce in zaposlene, za kar potrebujejo veliko energije, strasti, čustvene, tako imenovane politične in siceršnje inteligence, spoštovanja etičnih norm, odločnosti, empatije in občutka za ljudi. Znati morajo ravnati z ljudmi, jih motivirati in pripraviti do maksimalne zavzetosti, kako slediti tem idealom in ob tem nadvse različnim interesom in pričakovanjem javnosti, deležnikov, kupcev, medijev, poklicnih združenj, lastnikov in sodelavcev. Ne čudimo se torej, da mnogi managerji nikoli ne dosežejo niti povprečnosti! Da še blizu ne dosegajo standardov odličnosti. Končno je napočil čas, da se povsem odpovemo mitu popolnega vodje, osebi na vrhu, ki ve in zna... vse. In ali ni odpiranje večnih vprašanj o vodjih in vodenju ugovarjanju težav, saj so mnenja močno polarizirana in se nasprotniki in zagovorniki različnih "teorij in teologij" vodenja strinjajo zgolj v enem: da druga stran absolutno nima prav! Večina vodij danes se pojavlja v dvojni, v tako imenovani dualni vlogi: na eni strani so strokovnjaki na svojem področju, na drugi strani pa so tudi vodje v ozkem, tehničnem pomenu besede. Mnoge tovrstna dvotirnost in dualnost zelo obremenjuje in jim povzroča resne frustracije in občutek slabe vesti, saj naj bi bili zaradi nujnih kompromisov med obema vlogama manj uspešni. Vodja prihodnosti bo tako postal slejkoprej tisti, ki bo sposoben udejanjanja vizij in motiviranja sodelavcev. Krasili ga bodo atributi integritete, zaupanja, obvladovanja lastne podobe, sposobnost navdihovanja in inspiracije, dajanja pobud, intelektualne in človeške radovednosti, permanentnega učenja, strasti, analitičnih in ustvarjalnih sposobnosti reševanja problemskih situacij, panoramskega gledanja na prihodnost organizacij, ki jih vodijo ali so v njih zaposleni in v prvi vrsti sposobnost pritegnitve k sodelovanju kritične mase zaposlenih.
ČRNA KRONIKA za obdobje 17. 6. do 15. 7. 2010
Policijska postaja Medvode
Prometne nesreče:
-	v Vodicah se je pripetila prometna nesreča I. kategorije; zaradi prekrška z neznatno nevarnostjo in manjše materialne škode so policisti odstopili od ogleda;
-	v Vodicah so obravnavali prometno nesrečo I. kategorije zaradi nepravilnega premika; povzročitelju je bil izdan plačilni nalog;
-	v Polju je mladoletni otrok nenadoma stopil na cesto pred osebni avtomobil; v nesreči je otrok dobil lahke telesne poškodbe.
Kriminaliteta:
-	v Repnjah so obravnavali vlom v osebni avtomobil;
-	v Vodicah so obravnavali tatvino športnih čevljev;
-	v Sinkovem Turnu so obravnavali tatvino skuterja;
-	v Polju gostje lokala niso plačali naročene pijače;
-	v Vodicah so obravnavali tatvino dveh registrskih tablic.
Javni red in mir:
-	v Sinkovem Turnu so obravnavali kršitev javnega reda in miru, saj je sosed zmerjal sosedo z neprimernimi izrazi; za kršitev je prejel plačilni nalog;
-	v Sinkovem Turnu je sosed vpil na sosedo in jo žalil; izdan mu je bil plačilni nalog;
-	v Vodicah so obravnavali neupravičen klic na številko 113, zaradi česar je bil klicatelju izdan plačilni nalog.
Ostalo:
-	v Vodicah so obravnavali dogodek zanemarjanja živali; zoper lastnika bo napisana Odločba o prekršku in obveščena Veterinarska inšpekcija;
-	zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bil v Bukovici pri Vodicah voznik osebnega avtomobila pridržan do streznitve.
POLICIJA SVETUJE IN OPOZARJA:
V naslednjih dneh bo policija izvajala poostren nadzor nad neprilagojeno hitrostjo vozil in psihofizičnim stanjem voznikov. Zaradi tega vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo na spoštovanje določil Zakona o varnosti cestnega prometa.
Prav tako vse opozarjamo, da so se v zadnjem času ponovno pojavili vlomi oziroma tatvine iz osebnih avtomobilov, parkiranih na parkiriščih, ki so namenjena pohodnikom na Smarno goro in na območje Osolnika. Tako vse opozarjamo, da naj vrednejše predmete pustijo doma oziroma jih vzamejo s seboj.
Ob tem tudi vse občane ponovno naprošamo, v kolikor imajo kakšne podatke v zvezi z ropom, ki se je zgodil 29. 6. 2010 v Medvodah, da jih posredujejo na Policijsko postajo.
Zahvala
Francka Rozman, DU Vodice
Pevke in pevci pevske skupine DU Vodice se zahvaljujemo sponzorjem, ki so nam s svojim finančnim prispevkom omogočili snemanje zgoščenke.
Že pred dvema letoma smo se pogovarjali, da bi posneli nekaj manj znanih ljudskih pesmi. Ker je to povezano z večjimi finančnimi sredstvi, smo se obrnili na podjetnike, obrtnike in posameznike v naši občini, da nam pomagajo. Večina se je odzvala naši prošnji. Res smo jim hvaležni in se na ta način zahvaljujemo: Občini Vodice, Stanetu in Barbari Kubelj iz Zapog, Matjažu Kuhti iz Vodic, Igorju Jagodicu iz Vodic, Boštjanu Fujanu iz Polja, Marjanu Bergantu iz Repenj, Jerneju Jermanu iz Zapog, Niku Jeraju iz Vodic, Janezu Kadivcu iz Repenj, Branetu Sovincu iz Vodic, Lojzetu Štebetu iz Vodic, Klemenu Logarju iz Vodic, Alešu Logarju iz Vodic, Miranu Vrtačniku s Skaručne, Jaku Ovijaču iz Polja, Matjažu Bergantu iz Polja, KGM Kalan iz Zapog, Damjanu Jagodicu iz Vodic, Majdi Savli iz Vodic, Janezu Bilbanu iz Vodic, Janezu Rožiču iz Vodic, Marjanu Kimovcu iz Polja, Marjanu Dolinarju iz Vodic, Silvi Kralj iz Repenj, Vojku Potrču z Vojskega, Mitji Potrču z Vojskega, Majdi Nikolič iz Šibenika in Veri Kuster iz Domžal.
Hvala vsem!
Aktivna mladina na Filipinih
Petek, 6. avgusta 2010, ob 19. uri v gasilskem domu v Repnjah, vstop prost
V začetku februarja se je Romanje zaupanja na zemlji, ki ga pripravljajo bratje iz Taizeja, odvijalo na idiličnem otočju Filipinov. V pripravljalnem tednu so domačini gostili okrog 300 mladih iz Evrope in jim pokazali, kaj njim pomeni vera. Katja in Marko Jarc sta obiskala predele na Filipinih, ki so jih prizadele poplave. Z družinami, ki po naših merilih nimajo nič, sta delila vse, kar imajo. Kljub težkim življenjskim razmeram in preizkušnjam sta opažala njihovo ustvarjalnost, aktivnost in medsebojno sodelovanje. Ugotovila sta, da so mladi sposobni pred množico ljudi jasno izražati svoje mnenje, samostojno razmišljati in prevzemati odgovornost. Za zaključek sta se udeležila srečanja v Manili in se tam družila s 3000 azijskimi prijatelji. Svojo izkušnjo srečanja na Filipinih bosta Katja in Marko delila tudi z nami.
Maligayang pagdating! Dobrodošli!
«Bi SOVO


V+QrOSbE^J
-	sedežne garniture moderne,
RUSTIKANE, KLASIČNE
-	izdelava po meri
-	tapiciranje Kuhinjskih Kotov, klopi, stolov, vrat, navtike...
-	vzmetnice, okrasne Plazine, tabureji, stoli, seda l ne vreče.
-	strokovno svetovanje v saloi ali na domul
-	širok IzPor materialov (usnje, tkanine, mikrotkanine) in barv.
-	pohištvo
SALON
Suftadote 57 t2t8 Komenda T: 01/723 92 16 lnfo©>grose|j.5i
«s®
O51/ 877 920 pokličite in naročite katalog
www.gro&?lj .si
i
Od 18. junija 2010	0«
si privoščite	»S
boljši pogled na svet!
Novo prodajno zastopstvo AJM se nahaja na Ulici Nikole Tesle 18 v Domžalah. Ponujamo vam popolno paleto stavbnega pohištva vrhunske kakovosti.
Pcbarvanka

Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kako boli in duša trpi, ko ugasnejo življenske moči.
To veš le, ata Viko, ti in mi, ki ob tebi smo bili, zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica, dedka in pradedka
Viktorja KADIVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, se udeležili njegovega slovesa in se poslovili od njega. Hvala vsem za darove, izrečena sožalja, cvetje in sveče ter tople besede. Iskrena hvala g. župniku Francu Mervarju za pogrebni obred, pogrebni službi Navček, Janezu Mežnarju, pevcem za zapete pesmi ob slovesu, gasilskemu društvu Repnje -Dobruša ter okoliškim gasilskim društvom, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala pa gre tudi g. Andreju Žumru za poslovilne besede, ki bodo ostale v naših srcih.
Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in cenili ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Naj bo spokojen, večni spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko z nami bila si!
ZAHVALA
V 96. letu se je iz zemeljskega življenja v večnost preselila draga mama, babica in prababica
Julijana BILBAN, rojena Jerman, iz Repenj.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala velja g. župniku Francu Mervarju in frančiškanoma, patru Bogdanu in patru Zdravku, za svečan pogrebni obred. Hvala pogrebni službi Navček, g. Lamovšku in pevcem za zapete pesmi. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hčerki z družinama
m
n ??
■■v M

Vprašal rože sem na gredah, kjer doma bila si Ti.
Pa so glavice sklonile ZAHVALA in so rekle, da Te ni.
9. junija je tiho zaspala in se za vedno od nas poslovila draga sestra in teta
Kristina KOSEC s Skaručne.
Najlepša hvala vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala gospodu župniku Francu Mervarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Navček, g. Lamovšku in ga. Betki.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Brat Peter, sestri Vida in Anica ter nečaki in nečakinje
ZAHVALA
Po težki bolezni se je od nas poslovil
Viktor JEREB iz Vodic.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za maše.
Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Mervarju, pevcem, pogrebni službi Navček, nosačem in govorniku za tako lep poslovilni govor.
Vsi njegovi
Alenka Jereb
Večer zborovskega petja
Naj pesem združi vse ljudi: MPZ Biser in MPZ Glasbene matice Ljubljana
Tudi letos nam je ob prehodu v poletje Mešani pevski zbor Biser pripravil koncert zborovskega petja. Tako kot je že v navadi, smo na Kopitarjevem trgu lahko prisluhnili Godbi Vodice, ki je s svojimi poskočnimi vižami naznanjala, da se v dvorani kulturnega doma nekaj dogaja. In res, malo po dvajseti uri se je vrvež pred dvorano umiril in voditeljica programa nas je s kratko predstavitvijo zbora popeljala v večer narodnih in umetnih pesmi. Spomnila nas je na leto 1997, ko so pevci pod vodstvom Lojzeta Lazarja prepevali ljudske, umetne in cerkvene pesmi. V desetih letih se je zamenjalo kar nekaj zborovodij-. Rado Čuk, Ana Smrtnik, Mateja Kališnik in Spela Vrtačnik, v letošnjem letu pa je zbor prevzela Anita Lakner. Z vsakim novim zborovodjem se je ponavadi nekoliko spremenila tudi zvrst glasbe. Tako danes zbor prepeva poleg omenjenih tudi popevke in črnske duhovne pesmi. Biseri so najprej predstavili pesem Na planine, v nadaljevanju pa še Mrzel veter tebe žene, ki jo je popestrila solistka Romana Žefran. Prav zaradi veličine gostujočega zbora, katerega nastanek seže v daljno leto 1891, so gostitelji poskrbeli tudi za njegovo kratko predstavitev. Prvi koncertni vodja, Matej Hubad, ki je naše gore list, je zbor
* i	t	i	
& ¿Ti *	* 1	Jk h	L1 f i fi.
TR ' fc, \A m			EL *r*\
m&mM		? \ H	Bi
-V*			
> ~ i t m 1	■	*	I
popeljal do velikih uspehov tako doma kot v tujini. Zbor je izvajal skladbe slovenskih in jugoslovanskih skladateljev ter številne vokalno-inštrumentalne partiture. Po drugi svetovni vojni so zbor vodili mnogi znani dirigenti, med njimi zadnjih deset let Tomaž Tozon. Zbor se je uveljavil doma in v tujini, za kar je prejemal tudi priznanja. V letu 2007 je vodenje zbora prevzel Sebastjan Vrhovnik, za njim Mateja Kališnik, od spomladi 2009 pa vsem nam dobro poznana Spela Vrtačnik. O odličnosti zbora smo se lahko prepričali ob poslušanju skladbe Franza Shuberta Deutsche Tanze, op. 33, in Gre alba še čez Bužico, v nadaljevanju pa ob poslušanju
ljudskih pesmi z Gorenjskega, Tolminskega in Benečije. V drugi polovici večera so besedo in predvsem glasbo ponovno prevzeli Biseri. Prijetno so nas presenetili z dvema črnskima duhovnima pesmima, ki so ju kot solisti obogatili Uroš Ilnikar, Anton Zgonc in Jože Podgoršek. Večer se je končal z mislijo o prijateljstvu -v priredbi Anite Lakner so zapeli skladbo Vsakdo mora imeti prijatelja. Tako je MPZ Biser pokazal, kako uspešno lahko pesem združi vse ljudi; prav gotovo tudi po zaslugi njihove predsednice, Mire Ločniškar, kot tudi vseh pevcev, ki s svojo pevsko kulturo širijo dober glas izven občinskih meja.