Poštnina plačana t gotovini« Leto IX., št. J2 („jutro« xrx., msi»^ Ljubljana, ponedeljek 8. avgusta 19)8 Cena 2 Din Upravzuštvp: Ljubljana, Knafljeva d — Telefon St. S122. 8123, 8124, 8125, 8126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Köcenova ulica 2. — Telefon 8t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru flt. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-Erartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva aL i J"^«? it 8122, 8123 8124, 8128 tn 812«. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izba]* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po po*U prejemana Din 4^. po raznašal-clh dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg tt. T, Telefon št 2455. Celje. Strossmayerjeva uL X. «5. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PRED RAZGOVORI Z RUNCIMANOM Za prihodnje dni napovedujejo podrobna pogajanja o rešitvi narodnostnega vprašanja v ČSR, ki bodo prinesla več jasnosti glede na nadaljnji razvoj dogodkov Praga, 7. avg. d. Dosedanja stremljenja za rešitev narodnostnih vprašanj, zlasti pa sudetsko-nemšikega, so obeležena predvsem po tem, da se vladna večina zaveda odgovornosti za vsak korak v pogajanjih, ki naj prinesejo širokopotezne reforme v upravi in v osnovah jezikovnega in narodnostnega prava, če se na drugi strani kaže «epopustljivost, ki je prišla do izraza zlasti v znani polemični brošuri sudetsko-nemške stranke, v kateri se načelno odklanja vladni načrt narodnostnega statuta, je to dokaz, da ni zgolj krivda vladne koalicije, če se pogajanja v zadnjem času razvijajo bolj počasi. Glede na to je važno, da pogajanja sploh niso zastala in da se bodo nadaljevala v nekoliko izpremenje-Tiih okoliščinah. Prav to nadaljevanje pogajanj je pokazalo, da je postalo sudetsko-nemško vprašanje glede na vplive, ki so prišli v njem posredno do veljave, zadeva mednarodne politike. To je prišlo zlasti jasno do izraza od pretekle srede dalje, kc prisostvuje češkoslovaškim pogajanjem z zastopniki su-dctsko-nemške stranke angleški državnik lord Runciman s celim štabom sodelavcev kot opazovalec, obenem pa tudi. kot politik, ki skuša zbližati stališči obeh strank. Vsekakor bo imelo to za posledico gotove izpremembe tako v značaju kakor v načinu pogajanj, glede česar bo nastala večja jasnost šele v nekaj dneh, kakor hitro si bo angleški opazovalce mogel ustvariti vsaj približno sliko neobhodnih potreb svoje misije, ki jo hoče, kakor je sam ne^ posredno po prihodu v Prago poudaril, izvršiti z največjo objektivnostjo in brez vsakršnih predsodkov. More se pričakovati, da bo njegova prisotnost v Pragi doved-la do poglobitve pogajanj, da bo povečala zavfest odgovornosti in prispevala k ugotovitvi dejanskega stanja razmer v taboru sudetsko-nemške stranke. Čeprav se pred odločitvijo smernic za nadaljnje postopanje ne morejo ie sedaj napovedati podrobnosti dela, ki se bo v jprjhodniib dneh razvijalo. v okviru pógaV Janj za rešitev narodnostnega vprašanja, e vendar more reči, da bodo prihodnji dnevi prinesli teden meritoričnega dela, kajti angleška delegacija se je takoj fpo svojem prihodu v Prago pričela baviti 15 celo vrsto v to svrho neobhodno potrebnih elementov. V delu za rešitev sudetsko-nemškega vprašanja in narodnostnega problema sploh se kaže polagoma prehod iz agitacije z maksimalnimi problemi k realnostim in upoštevanju tako notranjih kakor mednarodnih dejstev, ki se ne morejo obiti. To velja za vse strani. Kakor je bilo že uradno objavljeno, je min. predsednik dr. Hodža povabil finančnega ministra dr. Kalfusa za torek na posvetovanje o proračunskih zadevah, o finančni in gospodarski strani narodnostnega problema, kakor tudi o določitvi stro-škcrv za izvedbo narodnostnega proporca državnih nameščencev v prihodnjem proračunu. Temu posvetovanju bo sledila nato konferenca finančnega ministra z zastopniki sudetsko-nem.ške stranke o gospodarski in finančni strani novega narodnostnega razmerja. Kakor se čuje, bo min. predsednik dr. Hodža stopil že v pričetku tedna v stik z odborom šestorice koalicijskih strank, ki je sodeloval pri sestavi jezikovnega zakona. narodnostnega statuta in reforme samoupravnih korporacij, da določi z njim način nadaljnjih pogajanj. Prva delovna konferenca lorda Runcimana in min. predsednika dr. Hodže, ki bo prav tako posvečena tej nalogi, je po dosedanjih propozicijah določena za prve dni tedna. Lord Runciman in njegova žena sta. včeraj ob 17, odpotovala na grad Ždar na če-ško-moravski meji v spremstvu angleškega poslanca Peta in njegove soproge. Tu sta bila danes gosta grofa Radslava Kin-skega in njegove žene Eleonore, rojene grofice Clam-Gallas ter vdove po knezu £chwarzenbergu. V gozdovih okoli grada Ždara je bil danes prirejen velik lov na srne, ker je lord Runciman vnet lovec. Na prireditev so bili povabljeni mnogi aristo-krati in nobeni politiki, zaradi česar je bila zgolj družabnega značaja. Lord Runciman se bo jutri dopoldne vrnil v Prago. Zahteve nemških socialnih demokratov Praga, 7. avgusta, e. Vodstvo nemške socialno-demokratske stranke na sudet-skem ozemlju bo v teku tedna izdalo spomenico, v kateri bo obrazložilo svoje zahteve glede ureditve narodnostnega vprašanja in reforme državne uprave v Češkoslovaški. Ta spomenica bo vsebovala štiri točke, ki se glase: 1. V zvezi z uveljavljenjem nameravanega narodnega statuta zahteva nemška socialno-demokratska stranka sudetskega okrožja popolno jamstvo, da se bo v državni upravi ohranilo načelo proporca med narodnostnimi skupinami v javnosti in personalni politiki. To pomeni, da se imajo v državno službo sprejemati tudi pripadniki narodnih manjšin po ustreza-jočem odstotku prebivalstva, kar naj velja tudi za sodelovanje pri javnih delih. 2. V vprašanju rabe materinskega jezika zahteva nemška socialno-demokratska stranka popolno jezikovno enakopravnost v državni upravi, kakor tudi v državni in samoupravni zakonodaji. 3. Nemška socialnodemokratska stranka zahteva, da dobe narodne manjšine avtonomijo največjega obsega na področju gospodarstva, socialnega skrbstva in pro-svete. Ta avtonomija ne sme biti v nasprotju s celoto, temveč mora biti v skladu s potrebami državne politike ter gospodarske in socialne zakonodaje. 4. Nemška socialno-demokratska stranka zahteva, naj se ob priliki reforme dr- žavne uprave v Češkoslovaški zagotovi nedotakljivost osebnih svoboščin in državljanskih pravic in sicer enako za vse narodnostne skupine v najširšem obsegu. Runcimanov razgovor s poslanikom Wilsonom London, 7. avg. A A. »Sunday Times« poroča, da je imel lord Runciman pred svojim odhodom v grad Zdar zaupen razgovor z ameriškim poslanikom v Berlinu Wilsonom o vprašanju češkoslovaških narodnih manj» šin. Roji med Japonci in Rusi Japonske postojanke pri Čangkufengu je v soboto napadlo okoli sto ruskih letal Tokio, 7. avgusta. AA. Po zadnjih vesteh iz Mandžurije so divjali preteklo noč jugovzhodno od Čangkufenga srditi boji. Na nekaterih krajih so se japonski in ruski vojaki toliko približali, da je prišlo do boja na nož. Pri Saočaopingu je energično posegla v boj tudi artiljerija. Včeraj je okoli 100 sovjetskih letal bombardirali hrib Čangkufek. Letala so se pojavila med 15. in 16. in so odvrgla okoli 500 bomb. Posebni dopisnik agencije Do-mej pravi, da je bil to doslej ne samo na tem bojišču, ampak tudi v vseh bojih na Daljnem vzhodu najsilovitejši napad iz zraka. Neko letalo je skušalo bombardirati japonski vojaški transport v bližini meje. Letala so metala bombe tudi na železniško postajo Koi, ki je 10 km od meje. Japonci so sestrelili dva sovjetska bombnika. En pilot se je rešil s padalom. Po uradnem poročilu japonskega vojnega ministrstva so prednje čete japonske vojske med 4. in 6. avgustom uničile okoli 50 sovjetskih tankov, na strani Japoncev pa je bilo le 5 mrtvih in nekaj ranjenih. Novi japonski predlogi Moskvi Tokio, 7. avg. AA. Japonski poslanik v Moskvi Sigemicu je dobil nalog, naj ostro protestira pri sovjetski vladi zaradi letalskega napada na severno Korejo. L»ndon, 7. avg. AA. P0 uradnih informacijah je japonska vlada poslala svojemu poslaniku v Moskvi nove miroljubne predloge, po katerih naj bi se spor med Rusijo in Japonsko rešil na miren način. Sigemicu je predložil Litvinovu te predloge že danes. Hankov izven nevarnosti Ogromne poplave so Japoncem onemogočile nadaljnje prodiranje Hongkong. 7. avg. d. Ker so Kitajci za_ radi obrambe proti nadaljnjemu prodiranju japonskih čet na severnem bregu Jangceja podrli nasipe, so nastale ogromne poplave, zaradi česar se mora smatrati nadaljnje japonsko prodiranje proti Hankovu kot nemogoče. Ogromne povodnji predstavljajo najboljšo obrambo Hankova, Japoncem preostaja za napad proti Hankovu samo še možnost, da prodirajo na južnem bregu Jangceja ali pa proti železnici Kanton— Hankov ter od tu pri Čangši v severni smeri proti Hankovu. Zadnje smatrajo kot najbolj verjetno ker so Kitajcu na južnem bregu Jan^npia zgradili mosne utrdbe. Kitajsko vojno poročilo Hankov, 7. avg. d. V zadnjih dneh so se razvili južno od Kiukianga srditi toji. Kitajske cete so se umaknile do pogorja Ku_ linga, kjer 60 zgradile močne utrdbe. Na področju Jangceja, med mestoma Hukov in Pengce, so imele kitajske čete v svojih protinapadih precejšnje uspehe. Tu se jim je posrečilo osvojiti zopet pet utrdb. Kitajski letalci so v zadnjih dneh potopili na Jance» ju neko japonsko križanko in tri topničar-ke. Splošna kitajska ofenziva v severnem Ho. nanu se v odseku med Kajfengom in Lang-fengom uspešno nadaljuje. Japonske vojne ladje so v petek ponovno podvzele. napad na južni kitajski otok Ha j» nan, kjer so skušale na njegovi južni obali izkrcati čete v pristanišču LIngshuja, vendar pa «o j'h kitajske obalne baterije pre_ gnale. Iz Pekinga poročajo, da eo se pričele upirati mandžurske čete, ki straži jo železnico Peking—Džehol. Srditi boji ob Ebru Vsi napadi Francovih čet na republikanske postojanke pri Fayonu odbiti Barcelona. 7. avg. d. Težišče sedanjih bojev je na fronti pri Ebru, kjer so Franco-ve čete podvzele v zadnjih dneh srdite napade na raznih mestih, ki pa so bili vsi odbiti. Najhujši boji so bili severno od Fayona. kjer je Francova pehota napadla po topniškem ognju in letalskem bombardiranju tri važne gorske višine. Izgube Francovih čet so bile izcedno velike. Včeraj je bila velika letalska bitka nad Moro de Ebro, kjer se je spopadlo 21 republikanskih letal s 40 Francovimi letali. Dve Francovi letali sta bili sestreljeni, dve drugi pa sta morali pristati za črto republikanskih čet. Francovo vojno poročilo Salamanca, 7. avg. AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na fronti ob Ebru smo zavrnili več sovražnih napadov. Nacionalistične čete so nato Izvedle proti» napad in zavzele več sovražnih postojank. Na drugih bojiščih ni nič novega. Naše le- talstvo je včeraj sestrelilo štiri republikam ska letala, topništvo pa eno. Letalstvo je obstreljevalo vojaške objekte in železniško križišče južno od Vendrella. Opazili smo več požarov,. nastalih od našega letalskega obstreljevanja. Današnje poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Ebru so nacionalisti odbili sovražnika ter ga potisnili do obale reke Ebra, kjer so ga obkolili. Ujetnikov je nad 2000, obkoljenih republikancev pa še več. Nacionalistični oddelki so pri čiščenju terena našli na bojišču okoli 900 mrtvih republikancev, med njimi mnogo višjih častnikov. Francov odgovor o umiku prostovoljcev London, 7. avg. AA. »Evening Standard« poroča, da je danes prispelo v London obvestilo, da bo prihodnje dni odposlan odgovor generala Franca na angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije. Beck zopet v Varšavi Varšava, 7. avg. AA. Poljski zunanji mi» niöter Beck se je na povratku iz Norveške vrnil danes v Varšavo. Obisk francoske mornarice v Gdyn ji Varšava. 7. avg. A A. Sedaj je določen dan prihoda francoskih kontratorpedovk v Gdy. nijo za 8. avgust. Med obiskom francoskih ladij Gdyniji bo cela vrsta večjih spre« jemov. Francoske torpedovke bodo ostale v Gdyniji več dni, med tem pa bodo častniki in zastopstvo kadetov obiskali Varšavo. INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Sestanek mednarodne podunavske komisije Bukarešta, 7. avg. d. Jutri se bo pričela v Sinaji konferenca mednarodne podunavske komisije, ki se bo t-avila s položajem v Podunavgu po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Otvoritveno sejo bo vodil rumunski zunanji minister Cainnen. Hitlerjev zaupnik pri Seyss-Inquartu Dunaj, 7. avg. b. Na svojem inšpekcijskem potovanju je prišel na Dunaj šef Hit, lerjeve pisarne Bouhler, ki bo imel razgo* vore o vseh aktualnih vprašanjih bivše Avstrije s komisarjem Bürckelom in name6t» nikom dr. Seyss»Inauartom. Balbov obisk v Berlinu Nemška prizadevanja za zaključitev letalskega pakta zapadnih sil frarix, 7. avgusta, d. Napovedana obiska maršala Balba 9. t. m. in generala Vuil-lemina 14. t m v Berlinu sta zopet vzbudila govorice o prizadevanjih za zaključitev zahodnega letalskega pakta. Čeprav je maršal Balbo sedaj generalni guverner v Libiji, vendar trdijo, da ima kljub temu še vedno tesne zveze z italijanskim vojaškim letalstvom. Tudi vesti o morebitnem obisku maršala Göringa v Londonu potrjujejo govorice o prizadevanju za sklenitev letalskega pakta. Letalski pakt zapadnih sil je že tri leta star nemški načrt, ki pa ga doslej niso mogli uresničiti. Kar se tiče obiska francoskega generala Vuillemina v Berlinu, ne bo imel nobenega diplomatskega značaja. Predvsem bo vrnil lanski obisk državnega tajnika in letalskega generala Milcha ter polkovnika Udeta v Parizu. Čeprav Francija načelno pozdravlja vsa prizadevanja, ki bi mogla dovesti do po-mirjenja v Evropi na kateremkoli področju, je vendar stališče pariške javnosti glede načrta o letalskem paktu precej kritično. »Intransigeant« meni, da francoski letalski krogi v svojem realizmu ne verujejo v možnost zaključitve takega pakta, ker bi sicer zmanjšal število eska-dril in število letal posameznih tipov in kategorij, nikakor pa ne- produkcijskih sredstev letalske industrije in bi tudi ne zavrl razvoja produkcijske tehnike in poenostavljenja produkcijskih metod, kakor tudi ne vežbanja pilotov in drugega letalskega moštva. Tak pakt bi pomenil prednost za države z visoko razvito letalsko industrijo in bi bil sličen onim slepljivim dogovorom, ki imajo za cilj omejitev uporabnosti letalskih siL Italijansko in nemško letalsko sodelovanje Berlin, 7. avg. AA. Nemška politična javnost fripisuje največji pomen obisku mar. šala Bsiba v Nemčiji. Prepričani so. da bo ta obisk mnogo doprinesel k čim tesnejše« mu sodelovanju italijanskih in nemških le* taiskih sil. Angleški pridržki London, 7. avg. A A. Tu ne verjamejo, da bi se mogli razgovori z Berlinom o kvalitetni omejitvi letalskega oboroèewanja za. četd pred rešitvijo češkoslovaškega vprašanja. V Londonu smatrajo, da bi se pogaja« nja tudi glede drugih dalekosežnih vprašanj mogla začeti Šele tedaj, ko bo poslanstvo lorda Runcimana u peš no končano. Izgredi v Palestini se nadaljujejo Jeruzalem, 7. avg. d. Gverilska vojna je zahtevala včeraj pet smrtnih žrtev in sicer dva Angleža ter tri Arabce. Med angleškim prebivalstvom je zbudila veliko ogorčenje ustrelitev angleškega policista. ki se je vozil v avtobusu iz Nab-busa v Jenin. Med vožnjo je vstopil v avtobus neki Arabec, ki je takoj potegnil revolver, ko je opazil angleškega policista, ter mu oddal v hrbet več strelov, ki so bili vsi smrtni V prihodnjem trenutku je že skočil iz avtobusa ter je tako naglo izginil v množici, da je bilo zasledovanje izključeno. Menijo, da gre za osebno maščevanje. Druga smrtna žrtev je bil neki angleški vojak kazenske ekspedicije, ki je izsledila neko arabsko tolpo v njenem skrivališču. V spopadu sta bila razen njega ubita tudi dva Arabca Do bitke je prišlo na cesti, ki vodi v Jeruzalem Peta žrtev je bil neki pomožni policist, ki je bil ranjen pri arabskem napadu na neko židovsko naselbino. Neki drugi židovski pomožni policist je bil ranjen, neki arabski pomožni policist pa je bil ▼ starem okraju Jeruzalema napaden ter smrtno nevarno poškodovan. Kljub svojim ranam je streljal na napadalce, ranil enega izmed njih in ga tako dolgo držal, dm so ga aretirali. Slovaške proslave ob 20 letnici osvobojenja Bački Petrovac, 7. avg. e. Danes so se pričele velike slovaške svečanosti za proslavo 201etnice narodnega osvobojenja. Svečanosti so »e pričele v okviru Matice slovaške. Iz Barata, Backe, Srema in drugih krajev ;e prispelo v Bački Petrovac ogrcmno število gostov, iz Češkoslovaške pa okrog 70, ki so bili zelo prisrčno sprejeti. Ob 11. dopoldne je bila v veliki dvorani gimnazije otvorjena letna skupščina Matice slovaške, ki so se je udeležili tudi češkoslovaški poslanik dr. Jaroslav Lipa, slovaški Škof Samuel Starke, delegat Slovakov od Sv. Martina Turčanskega Klemen Longaver, nadalje predsednik Če-Smetanka, delegat Slovakov v Bratislavi Stanislav Blica, urednik lista »Narodne N« viny« v Bratislavi Andrej Vrbak in delegat Slovakov v Rumuniji Dušan Češmak. Zborovanje je otvoril predsednik Matice slovaške škof Samuel Starke, ki je imel daljši govor. Govoril je tudi poslanik dr. Lipa, ki je poudarjal, da spremljajo v Češkoslovaški z veliko pozornostjo delo jugoslovenskih Slovakov in da se zanj zelo zanima zlasti predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ki je bil rojen v teh krajih. V imenu gostov iz Slovaške je govoril Klemen Longaver. Z zborvanja so bili poslani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru, prezidentu dr. Benešu, kraljevskim namestnikom .ia min. predsedniku dr. Stojadinoviču. Vojvoda Kentski v Dubrovniku Dubrovnik, 7. avg. e. Snoči sta prispela v Dubrovnik vojvoda in vojvodinja Kentska. Gosta sta se pripeljala v du-brovniško luko z motornim čolnom v spremstvu direktorja Jugoslovenskega Lloyda. Ko sta se izkrcala, sta odšla po glavnih ulicah mesta, kjer ju je prebivalstvo spoznalo ter povsod prisrčno pozdravljalo. Ogledala sta si tudi frančiškanski samostan in palačo Ponza, nato pa sta odšla v mestno kazino, kjer je bila večerja, med katero je svirala godba angleških mornarjev. Vojvodski par je davi odpotoval z jahto »Tiho« proti grškim vodam, odkoder se bo vrnil v Cavtat. kjer bo ostal dalje časa. Kralj Boris odpotoval v Italijo Sofija, 7. avg. A A. Kralj Boris je incognito odpotoval v Italijo, kjer se mudi tudi kraljica Ivana s princeso Luizo in prestolo» naslednikom. Podaljšanje trgovinske pogodbe Rusije z USA Washington, 7. avgusta AA. Z izmenjavo not je bila podaljšana za leto dni trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Rusijo. Zedinjene države bodo uživale po tem dogovoru največje olajšave, dočim se je Rusija zavezala, da bo uvozila ameriškega blaga najmanj za 41 milijonov dolarjev. Preteklo leto je Rusija uvo-z'la iz Amerike za 50 milijonov dolarjev blaga. Mehiški petrolej za Nemčijo Newyork, 7. avg. AA. »New York Times« poroča iz Mexica. da je 4. avgusta od» plulo iz mehiSkih pristanišč pet ladij, na» tovonienih « petrolejem. Dve ladji 6ta namenjeni v Hamburg. Naselitev beguncev h London, 7. «vg. o. Mednarodni begunski odbor proučuje sedaj možnost naselitve 650.000 beguncev iz srednje Evrope. Načrti so že pripravljeni. Izvedli naj bi se v 5 letih; večina beguncev je iz Avstrije in TJemčlje. Bogata žetev v Banatu Novi Sad, 7. avg. e. Mlatev v Banaitu je v splošnem končana in se lahko »edaj^ približno oceni uspeh letošnje pšenične žetve. Pridelek znaša v Banatu povprečno 12 do 13 met. stotov na katastrskem oralu, hekto. literska teža pa 79 do 80 kg, ter je letošnja žetev napram lanski kvantitativno približno aa 4 do 5 met stotov boljša. Tudi kvalitativno je znatno boljša. V «mnogih krajih so se pojavili požari, ki so uničili velike koli» čine pšenice. Tako je v Zablju pogorel kmetu Curčiču ves pridelek pšenice z 12. kat oralov z mlatilndco vred ter je škode nad 80.000 din. Nadalje je pogorelo v Kutašu inž. Josipu Günther ju več stotov pšenice v vrednosti nad 200.000 din. Prav tako je na veleposestvu Djoke Djundjerskega pogorelo več stogov pšenice in razen tega tudi nekaj mlat'ìrac ter je škode okoli 300.000 d-in. Počastitev spomina dr. Reisa BeOgTad, 7. avg. e. Dopoldne je sokolsko društvo B:ograd IV priredilo svečanost v počastitev pokojnega dr. Arhibalda Reisa, veKkega prijatelja jugoslovenskega naroda, ki je napravil Srbiji m«d svetovno -vojno mnogo uslug. Ob 8.30 je bila spominska svečanost na grobu dr. Reisa na topčiderskem pokopališču, kjer je imel kratek govor društveni prosvetar Milutin Jovanovič. S pokopališča je odšel sprevod pred spomenik dr. Reisa v topčiderskem parku, kjer je govoril Laza Timeunovič. Za počastitev spomina zaslužnega pokojnika, se je zahvalil njegov posinovij^nec Alfred Faura. Povratek novinarja SL Cihlaža iz tujine Zagreb, 7. avg. o. Danes se je vrnil 3s emigracije hrvatski novinar Slavko Čili laf, glavni urednik lista »Hrvat«, ki je do L 19129 izhajal v Zagrebu. Bival je 9 let v inoasnstvu, največ v Berlinu, v zadnjem času pa v ženevi. New York, 7. avg. AA. Trgovinsko ministrstvo objavlja, da je potekel rok, do katerega letalec Corrigan ni smel pilotirati. Tak» si je letalec Corrigan. kj . je nedavno tako senzacionalno preletel Atlantik s sta, rim letalom, vpet pridobil pravioo za po« leto. »JUTRO«, ponedeljska iadaja 2 BonwWyk, VUL 19» Občni zbor Kmetijske družbe Kljub najtežjim prilikam se ta najstarejša organizacija našega kmetijstva krepko razvija ter šteje lO^ja članov Ljubljana, 7. avgusta. V družbenih prostorih na Turjaškem trgu je bil danes dopoldne redni letni občni zbor Kmetijski družbe, r. z. z o. z. Kljub temu, da so v izvesnem tisku že vse dni sem napovedovali razne senzacije, je zborovanje poteklo mirno in v najlepši slogi. Tudi oni, ki so prišli nanj morda s posebnimi nameni, so morali po vseh hudih lekcijah, ki so jih doživeli v zadnji dobi, ostati lepo mirni. Zborovanje je jasno pokazalo, da hočejo naši kmečki gospodarji trezno delo za napredek našega kmetijstva ter da odklanjajo vmešavanje politike, ki le hudo zavira uspešno delovanje te velevažne ustanove v največjo škodo vsega našega kmečkega ljudstva. Z današnjim občnim zborom je bil postavljen v razvoju Kmetijske družbe važen mejnik in upati je, da bo mogla družba odslej nemoteno razvijati svoje za vse naše kmetijstvo koristno in plodno delovanje, četudi morda ne bo deležna one podpore, ki jo po vsej pravici zasluži. Občni zbor je vodil predsednik g. Dete 1 a. Na njegov predlog so bile z odobravanjem sprejete vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne kraljevim namestnikom in kmetijskemu ministru. V kratkem uvodnem poročilu je nato na glasil, da je bilo preteklo poslovno leto zaradi raznih okoliščin eno najhujših v zgodovini KD, da pa je obenem v tem letu doprinesen dokaz, da je KD na pravi poti in da lahko v složnem sodelovanju s članstvom in podružnicami mirno gleda v bodočnost. Revizijsko poročilo Sledilo je čitanje revizijskega poročila, ki ga je podal revizor Zveze slovenskih zadrug g. Rože. ki je več tednov preučeval poslo\ranje Kmetijske družbe. Poročilo ugotavlja, da vlada v poslovanju vzoren red. Navaja le nekatere neznatne formalne nedostatke in predlaga nekatere reforme, ki bodo poslovanje še olajšale. Izguba v višini 261.564 din, ki jo izkazuje računski zaključek za leto 1937., je predvsem posledica izgub pri zeliščih v prej šnjih letih, delno pa izvira iz izgub po sameznih podružnic, odnosno skladišč. V blagovnem prometu izkazuje centrala letos prebitek 437.000 din nasproti 4.000 din v lanskem letu. Glede letakov, ki so jih razpošiljali letos januarja članom KD iz Ljubljane, ugotavlja revizijsko poročilo, da so vse navedbe v teh letakih brez vsake podlage in zlobno izmišljene. Družba je v preteklem poslovnem letu odplačala vsa posojila m dolgove pri bankah in bo tako prihranila že samo na obrestih nad 100.000 din. Naposled predlaga revizijsko poročilo, naj se plače nameščencem na novo urede. ker so po zadnjem znižanju odločno prenizke. Poročilo glavnega odbora Poročilo glavnega odbora je podal ravnatelj KD inž. Ferirne. Poslovno leto 1937. je označil za dobo notranje konsolidacije in za dobo poslovanja pod najtežjimi pogoji. Na lanskem občnem zboru se je posebno poudarjalo, da sta za konstruktivno delo neizogibno potrebna mir v poslovanju in zaupanje članstva. V resnici pa KD v preteklem poslovnem letu ni imela niti enega dneva miru KD ni mogla svobodno razpolagati s svojim imetjem, na drugi strani pa so kredi tor ji odpovedali kredite, odnosno zahtevali vknjižbo na nepremičnine. S tem je bilo onemogočeno skoro vse poslovanje in je zaradi tega družba utrpela veliko izgubo. Kalisindikat je poprej dobavljal blago na odprt račun, zdaj pa je zahteval takojšnje plačilo. Na drugi strani pa je bila s tem povzročena KD velika škoda s tem, da je izgubila mnogo kupcev. Dobavitelji so zaradi omenjenega odloka začeli sumiti v kreditno sposobnost KD in so začeli blago, ki so ga poprej prodajali izključno preko KD, prodajati trgovcem. S tem so prizadeti tudi vsi kmetovalci, ki so morali za razno blago plačevati mnogo višje cene, zadružni ideji pa je bil s tem zadan najhujši udarec. Kljub vsemu temu pa beleži KD tudi v tem letu lep napredek, tako da se lahko .reče, da je KD po vseh preizkušnjah, ki jih je častno prestala, na poti v boljšo bodočnost. Poročilo nato podrobno navaja rezultate raznih poslovnih panog. V svrho finančne konsqlidacije je družba prodala svojo hišo v Tavčarjevi ulici, a namesto te kupila drugo Pred škofijo. S presežkom je odplačala dolgove in se tako rešila ogromnih obresti, obenem pa dobila potrebni obratni kapital. Najvažnejše pa je vsekakor avtoritativno priznanje pravnega stanja Kmetijske družbe, ki je zdaj razčiščeno in nesporno, tako da more KD zdaj spet svobodno dihati. KD je baš v preteklem letu pokazala, da tudi brez tuje pomoči lahko koristno posluje. Poročilo verifikacijskega odbora je podal narodni poslanec gosp. Mravlje. Pravomočno je bilo zastopanih 72 delegatov, ki je zastopalo prav toliko podružnic s 3425 člani. Osporjenih je bik» troje pooblastil zaradi nepravilnosti, o čemer se je razvila kratka debata. Nepriznani drugi delegat črnomeljske podružnice meščan-skošolski učitelj g. Kari Šterbenk, ki pa je kljub temu dobil besedo, je skušal zaviti na politično področje, vendar pa ga je senator g. Pucelj ob živahnem odobravanju vseh zborovalcev odločno zavrnil. Nato pa se je razvila stvarna debata, ki je pokazal, da ima članstvo popolno zaupanje v vodstvo Kmetijske družbe in da samo želi, da se njeno delovanje kar najbolj poglobi v korist članstva in napredka našega kmetijstva. V debati so govorili gg. Kreft iz Sčavnice, Ažman iz Lesc, dr. Kovačič iz Maribora, Blas z Ježice in Tome iz Moravč. Po končani debati je v imenu nadzornega odbora inž. Teržan iz Ruš podal poročilo, v katerem v podčrtal izvršene reforme m pojasnil, da izkazana izguba m stvarna izguba, nego zbir obveznih odpisov, prenos izgub iz prejšnjih let in posledica izdatkov, nastalih zaradi znanih okoliščin. Da se ta izguba ne bi vlekla iz leta v teto, je predlagal nadzorni odbor, da se krije z odpisom pri rezervnem fondu. Predlog je bü odobren z vsemi proti trem glasovom in ob enem izrečena raz- rešnica glavnemu, izvršnemu in nadzornemu odboru. Predlogi G. Lovro Petovar je stavil vrsto važnih predlogov, ki jih je občni zbor z odobravanjem sprejel. S posebno resolucijo zahteva uvedbo obveznega zavarovanja zoper točo, uvedbo brezplačnega ambulantnega zdravljenja živine, pocenitev raznih zaščitnih sredstev, starostno zavarovanje kmečkega ljudstva, pravično razdelitev podpor na celotno zadružništvo, ne samo na del, in končno spremembo lovskega zakona v tem smislu, da se zajci kot največji škodljivci ne bodo več ščitili. „Afera" ravnatelja Soršaka Pri slučajnostih se je glede na namiga-vanje učitelja g. Štrbenka oglasil k besedi ravnatelj »Ekonoma« in podpredsednik Kmetijske družbe g. Soršak ter pojasnil »afero«. Vsa afera sloni na spletki, ki jo je uprizoril na pobudo nasprotnikov Kmetijske družbe neki bivši uradnik družbe, ki je bil odpuščen. S pomočjo neke uradnice »Ekonoma« je izvedel za nekatere poslovne tajnosti, iz katerih je skušal po vsej sili napraviti veliko »afero«. Go- vorite in pisalo se je o poneverbah. Siedili so aretacija g. Soršaka, razna zasliševanja in podobno. Vsa reč pa se je končala s tem, da je sodišče odredite izpust g. Soršaka. Zoper klevetnike je g. Soršak vložil tožbo in bodo tako imeli pred sodiščem priliko, da dokažejo svojo resnicoljubnost Kmetijska družba in Kmetijska zbornica Delegat g. Nejedh je sprožil vprašanje razmerja med Kmetijsko družbo in Kmetijsko zbornico. Ugotovil je, da od Kmetijske zbornice kmetje nimajo druge koristi, kakor da morajo plačevati pet-odstotno doklado. Zahteval je, naj KD delegira v KZ človeka, ki bo znal energično. nastopiti v zaščito interesov kmečkega ljudstva. Ravnatelj KD je glede na to pojasnil, da je banska uprava odrekla Kmetijski družbi pravico do delegata v Kmetijski zbornici. Pritožbo proti temu odloku je kmetijsko ministrstvo zavrnilo. Po raznih iniciativnih predlogih posameznih delegatov glede bodočega poslovanja, ki so bili z odobravanjem sprejeti, je predsednik zaključil tri ure trajajoč občni zbor z zagotovilom, da si bo glavni odbor prizadeval, ustreči vsem izraženim željam in predlogom, in da bo gledal na to, da se delo za blagor našega kmeta kar najbolj poglobi. Potrebno pa je, da se članstvo še čvrsteje oklene svoje najstarejše organizacije, v kateri bo vedno našlo najzanesljivejšo oporo. I Nesmrtnega Puškina PKOVA DAMA Kino Matica ob 16-, 19.15 in 21.15 uri Uspel letalski miting Hkratu je bila ▼ Mariboru otvorjena protiplinska razstava Maribor, 7. avgusta. V vrsti številnih prireditev današnjega dne je bil tudi veliki letalski miting na tezenskem letališču. Ze včeraj popoldne so prispela v Maribor številna letala. Danes dopoldne so ves čas krožili nad Mariborom veliki zračni ptiči in vršili razne zračne akrobacije. V ranih dopoldanskih urah so se Mariborčani zgrnili na tezen-sko letališče, kjer je bila blagoslovitev novega hangarja mariborskega Aeroklu-ba, nadalje blagoslovitev klubovega motornega letala in dveh jadralnih letaL Pred novim hangarjem so se poleg množice ljudi zbrali številni zastopniki oblastev in organizacij. Predsednik Aerokluba v Mariboru ravnatelj g. Krejči je izpre-govoril tople pozdravne besede in pozdravil zastopnika ministra za vojsko m mornarico polkovnika Zivanoviča, zastopnika letalskega poveljstva polkovnika Jo-vanoviča, poveljnika četrte letalske baze polkovnika Pavloviča,poveljnika v Mariboru generala Stanojloviča, garnizionarja podpolkovnika Maslača, številno zbran oficirski zbor, nadalje sreska načelnika dr. Šiško in Eiletza, obmejnega komisarja Krajnoviča. šefa mariborske glavne carinarnice Mihajloviča, šefa ljubljanskega letalskega centra dr. Rapeta, zastopnike posameznih aeroklubov v naši državi ter predstavnika osrednje uprave Aerokluba g. Jordanoviča. Zatem je predsednik Krejči predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru IL, pozdravne brzojavke pa knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, pokrovitelju mitinga ministru za vojsko in mornarico Maricu, poveljniku letalstva armijskemu generalu Simovica in banu dr. Natlačenu. V svojih nadaljnjih izvajanih je gosp. Krejči omenjal, da proslavlja oblastni odbor Aerokluba »Naša krila« svojo desetletnico. Za razvoj letalstva pomeni desetletna doba zelo mnogo. Kakor vsak napredek, zahteva tudi letalstvo človeške žrtve. Tudi oblastni odbor Aerokluba v Mariboru zaznamuje v svojem desetletju izgubo hrabrega pilota dr. Šestana. Z veliko vnemo in poletom je pričel naš Aeroklub pred 10 leti svoje delovanje. Nezgode in pomanjkanje materialnih sredstev pa so ovirale delo, tako da je pre- j tila nevarnost, da se bo oblastni odbor | razšel. V skupnem naporu starih in mia- ; dih članov smo se povzdignili k novem poletu. Danes je mariborski oblastni oj bor eden izmed najdelavnejših v naši državi. Obrnili smo se na letalsko poveljstvo, da nam pomaga do novega hangarja. Dobili smo ga in pa hišico za društvene svrhe. Prisrčna hvala ministrstvu za vedsko in mornarico in letalskemu povel -stvu, ki nam je postavilo te lepe zgradb Zahvala pa gre tudi krajevnemu povel j-niku, ki nam je šel pri gradnji v vsakem oziru na roko. Ko smo dobili naš hangsr, srno dobili tudi naše motorno letalo, ki naj nosi ime »Maribor« in katerega kum-stvo je prevzel predsednik občine g. dr. Juvan. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom, naj živi naš ljubljeni mladi kralj Peter II. Sledila je blagoslovitev novega hangarja in klubovega novega letala, ki jo je s primernim nagovorom izvršil škof dr. T o-mažič. Blagoslovitvi novega klubovega motornega letala je kumovala gospa M a i-strova. Sledila je blagoslovitev obeh klubovih brezmotornih letal. V zvezi z današnjimi dopoldanskimi svečanostmi na tezenskem letališč« je bila tudi svečana otvoritev protiplinske razstave, ki je nameščena na prvem tiru te-zenskega kolodvora. Protiplinska razstava bo od torka 9. t m. pa do ponedeljka 15. t m. občinstvu na vpogled na koroški posta ji. V nadaljnjem programu današnjih dopoldanskih letalskih slovesnosti je bilo letanje zanimancev z letali za primerno odškodnina Zanimanje je bilo tako veliko, da so komaj ustrezali željam občinstva. V godnih popoldanskih urah so se zgrnile na teaensfeo letališče velike množice. Miting» so prisostvovali mnogi mariborski odBönOö s pcKveljnikom generalom Stenojtovióem na četu. Cenijo, da se je zbralo na Teznu okodi 15.000 ljudi, kijih todi trenutna ploha ni motila. Ob napovedani uri sta se dvignili v zrak brezmotorni letali »Komar« in »Beograd«, ki sta se v krasnih spiralah in zavojih po izvršenem poletu spustih na zemljo. Nato se je dvignilo tretje brezmotorno letalo, ki ga je vodil Raznožnik. Znani kapetan Bjelanovid je izvajal drzne akrobacije Jki so silno navdušile velikansko množico. Zatem se je dvignilo v zrak motamo letalo, s katerega je skočil iz višine 800 m znaim skakač Miša Petrovič iz Beograda. Padalo se je odprlo v višini 200 m in je Petrovič burno pozdravljen srečno pristal. Sledile so lepe akrobacije domačina kapitana PoTjanca z vojaškim lovskim letalom Njegove akrobacije So bile zelo težavne ter jih je občinstvo burno pozdrav-j.ia!o. Uprizorjen je bil še letalski napad os improvizirano naselbino. Tri letala, me si njimi tudi bombnik, so vrgla na ra-sel-jino bombe, ki so jo zažgale, da je pogorela. Pri tem so se prvič v Mariboru pofrtužiK tudi umetne zameglitve. V teku pel ih minut je bilo vse letališče v megli, tafca da se ni videlo niti 50 korakov daleč. Zarieglitev je trajala kakih 10 minut. Sküte so vaje v protiplkuski obrambi. Mei vajami je znani letalec dr. Rape iz Ljubljane s svojim ličnim letalom izvajal >. jisne akrobacije, po katerih pa ni pristal, temveč je odletel naravnost proti Ljubljani. Strašna avtomobilska nesreča Osebni avto je njenimi na tabor na Mateje, T. mg**ta. Davi okoli 6.30 se je zgodBa pri Dobrem polju btteu Breeš j strašna avtomobilska nesreča, ki bi po svojih ofcdtoostSh bila lahko še usodnejSa, vendar pa je terjala le «no smrtno žrtev, tri nekoliko hoje in dva laže ranjena. O amen jenem času je peljal na Brezje na tabor Hočevarjev tovorni avto iz Kamnika 26 oseb, ki so bili menda vsi iz Pogorja v občini Ko-mendi. Za njim se je voeäl luksuzni avto, last Edvarda Jonkeja fe Zapìotnàce. Ta hi rad prehitel tovorno voküo. im prebito-vanju pa se je nec&naaokako zgoc&lo, da je osebni avto zadel v tovornega, ki f» vozil ab roba ceste, ber ga prevrni. Ito. vomì avto se Je z vsemi potailfci amd v kakšen meter gHofeok obcestni Jarek-Mo««-da je žrtev manj zaradi toga, ker je m tovorni avto seveda odprt, Ni tufi jamo, zakaj je tovorni avto vozil tate) b&ša Jote sicer prUSčno Stroke ceste. Ko Bo ponesrečenci zaöeö wutaj/ifl, «o videfi ,da je eden izmed njih v zadnjih dihljajm. Baje to 28-letoi posestnikov Grošelj Franc fe Bufeoeja. Tri^e ta s 26 potniki, name-— Eden mrtev, pet ranjenih tßb to bffi huje, dva pa laže ranjena. Vseh pet je reševalni avto prepeljal r ÌTutoljarwko bohriànàco. So to 2&-letni po. ustnikov sin Pavtič Jože, ki je poškodovan na glavi, 7?-letni posestnik Vidic Anton s poškodbami na nosu, 37-letoi posestnik Mrak Jože s poškodbami na očeh, 35-lefcrri kajžar Zobee Jože, ki ima poškodovano desno nogo, tn 38-letna Mrakova Frančiška, ki ima pretres možganov. Stanja poškodovancev v boinššmci kaže na to, da bodo vsi okrevati, če ne bo komph-bačg. ★ Na povratku s tabora še ena BENETKE - UDO 1938 XXL MEDNABODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA »BIENNALE« (Junij—september). V palači Rezzonioo »Mostra del Settecento«. Posebna razstava benečanskfli redkosti ▼ laku (April—oktober). VL MEDNARODNA RAZSTAVA FILMSKE UMETNOSTI (Avgust). MEDNARODNI FESTIVAL ZA SODOBNO GLASBO. — SIMFONIČNI KONCERTI (September). — Tradicionalne in karakteristične svečanosti. NA LIDU: kopalno, monde no in športno življenje. — Kazino je odprt celo leto. POPUSTI NA ŽELEZNICAH. Obvestila in prospekti: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd; ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO DI VENEZIA (S. Marco, Ascensione 1300), UFFICIO COMUNALE PER IL TURISMO kakor tudi vse potovalne in prometne pisarne. Strela je zažgala domačijo Od strele mati in snaha rešeni iz goreče zgradbe Planina pri Rakeku, 7. avgusta V sredo se je v ranih jutrnih urah nebo nenadno pooblačilo in nastalo je hudo ne>urje. med katerim je močno treskalo. Ne« kaj pred 6. uno je udarila strela v domačijo posestnice Marije Brusove v Lipljah v občini Planini pri Rakelku. Na pomoč poklicana planinska gasilska četa je takoj pohi tela na kraj požara H kras tu je prišlo tja orožništvo. Kakor se je uso« tovilo. je strela udarila v pročelje zgradbe, seetoječe iz hiše in govejega in svinjskega hleva. Udarila je na mestu, kjer je bila napeljana električna struja v poslopje, in švignila čez vse poslopje v kuhinjo, kjer je oplazila staro mater Marijo in snabo Mar-janco. V usodnem trenutiku je sin Franc krmil v hlevu živino. Hitro je tekel v hišo in iz kuhinje s pomočjo soseda odnesel obe nezavestni ženi v okoli 30 m oddaljeno so« sedovo hišo, kjer sta kmalu spet prišli k zavesti. Sin Franc in sosed sta nato ta kaj začela reševati goved, svinje in pohištvo. Pomaga« la j ime je gasilska četa. Spričo pomanjkanja vode »o gasilci le skrbeli za to. da se ogenj ni razširil. Gasilci so kmalu izčrpali vodo iz cementne jame (kapnico), saj je ie bilo komaj kakšnih n00 litrov, vendar je je bilo dovolj, da so s 6vojo ročno brizgalno rešili 6 m od gorečega poslopja oddaljeni štiriokenski kozolec, ki se je že pričel vži« sati. Domačija sama je zgorela do zidu hkratu s 150 metrskimi stoti sena, ki je bi« k) na podstrešju. Skupna škoda znaša okoli 50.000 din, zavarovana pa je bila zgradba za 33.^00 din. Razen tega je bilo seno za„ varovano za 3000 din. Lep dar: Zgodbe brez groze Zvijača jih je rešila Strah pred močjo duhov v Birmi Pred meseci se je napotila v Birmo, indij« sko pokrajino, odprava, sestoječa iz dveh angleških raziskovalcev, enega misijonarja in dveb ameriških filmskih operaterjev. Vodja odprave je bil profesor Parmi, ki si je bil pridobil pri raziskovanju Avstralije velike zasluge. Kmalu pa so se razširili ye« sti. da je odprava net je v Birmi izginila. Začeli so sumiti, da je postala žrtev domačinov. V Manda lai ju. glavnem mestu Birme, se je sestavila nova odprava, da podšče z leta« lom profesorja Parinija in njegove ljudi. Preleteli so razne kraje, zlasti sveto gorovje Po?#o. kjer je bila za Parinijem zginila 6led, a niso odkrili ničesar. Nekaj tednov pozneje je dobil guverner od nekega zanesljivega domačina sporočilo, da Pari najeva odprava še živi. Domačin Je svoje &po« ročilo napisal takole: > Duhovi so sipet enkrat izpregovorili. Zapovedani so vernikom, naj tujcev ne puste na sveto gorovje Po po. Najbrž bodo tujci tako dolgo zaprti v kakšni gorski jami, dokler duhovi drugače ne odre« dijoc. Prebivalstvo Birme pripisuje duhovom (natom) posebno vlogo, ki je Evnopec ne more zlahka doumeti. Sveto gorovje Popa ima dva neta-duhova neke kraljice m nje« nega brata. Pripovedka pravi, da ju je dal kralj živa sežgati a do drugega jutra je na tistem mestu zrasla velika eanodeva. Iz smofeve pa so prihajali glasovi zgorelih brat«, in sestre. Začeli so dolžiti kralja, da. ju je dal nedolžna usmrtiti. Vzeli so pepel obeh nesrečnikov in ga zakopali na gorovju Popi. Na srob so pristavili dva stebra z zlatima kon'eama in ta grob s stebroma je postal Birmanom najpomembnejše svetišče. Guvernerju je bilo jasno, da pri iskanju Papinijeve odprave sila ne more nič poma« gati, temveč le previden postopek. Cele tri tedne eo preoblečeni vojaki in drugi iskalci stikali po Popi in štiri letala so preletele vse tiste kraje. Naposled je guverner sto« pil v zvez» z nekimi birmanskimi svečeniki ter jim obljubil veliko nagrado, če pomore« jo odpravi do prostosti. Svečeniki, ki so bili sicer naklonjeni belcem, pa so odkrito« srčno izjavili, da se boje moči duhov, zaradi česar si ne upajo ničesar storiti za rea šitev ujetnikov. Zdaj se je obrnil guverner še na birmanskega učenjaka Datata, moža z evropsko naobrazbo. Mož je obljubil, da bo rešil bel* ee. Napotil se je na gorovje Popo in po treh tednih dosegel, da so odpravo izpustili. Ko se je z odpravo vrnil v Mandalai. je povedal. kakšne zvijače se je poslužil. Začel jim je pripovedovati, da je slišal glasove duhov z gorovja Pope. ki éo zahtevali, de je treba belce izpustiti. To je zaleglo. Parimi je hotel s svojimi ljudnti potova« nje nadaljevati, a so mu to odsvetovali. Birmani so kakor otroci, pa tt duhovi mor« da lepega dne spet zahtevali od njih, d« primejo Parinija in njegove ljudi. Mala kronika Ljubljana, 7. avgusta V teh pasjih dneh Ljubljana že lep čas ni bila deležna nedelje, ki bi nudila človeku nekaj poštene prilike za weekend. Snoči se je na lepem razlila nevihta nad Ljubljanskim poljem in davi se je mesto zdramilo v meglenem jutru, ki ni obetalo dobrega. Dopoldne se je sicer razgorelo malo solnca nad Ljubljano, opoldne pa je spet začel nalivati dež, ki je dodobra pokvaril veselje kopalcem. Sicer je Ljubljana ostala ves dan pusta in prazna. Da ni bilo radijskega prenosa, bi širšemu občinstvu ostalo skorajda neznano, da se je vr-šU v mestu mednarodni kongres katoliških esperantistov h kateremu so prispeli delegatje iz Belgije, Nemčije, Češkoslovaške, Francije, Ita- lije, Madžarske, Nizozemske in Poljske. V zvezi s kongresom je tudi razstava likovnih del domačih umetnikov, ki jo je včeraj dopoldne otvoril v Jakopičevem paviljonu ban dr. Natlačen. Na vrtu restavracije Zvezde se je snoči vršil na pobudo uprave Oficirskega doma dobrodelni koncert katerega prebitek je bil namenjen sklaxiu za pobijanje tuberkuloze v vojski. Koncertne točke je izvajala godba Triglavskega pešpolka, a po krivdi neugodnega vremena in morda še zavoljo premalo izdatne propagande, je bil koncert nad pričakovanje slabo obiskan. Takšne prireditve so najboljša prilika za medsebojno spoznavanje vojske in civilnega prebivalstva, zato bi bilo prav, da se prihodnjič posveti aranžmaju nekaj več smotrne pozornosti. Ko *> popoldne booakaM gassici s tabora oa Brezjah proti Mošnjam, je pridrvel nan_ mo neasnan aste fei podrl 28-letnega delavca Brtnška Andreja s Spodnjega Otoka v občini Modnjafc. Ponesrečenca ki je obležal ne-HEweeton s bndo poškodovano glavo, je ne_ evakti avto takoj prepeljal v ljubljansko »faišnioa BHa pa je vsaka pomoč zaman | it iß X liÉuftAi Od pastirja do rezbar-skega umetnika Kamnik, 6. avg. V izložbenem oknu trgovine Janka VI-vede na Glavnem trgu 2lbuja veMko pozornost krasen pozlačeni okvir za sliko, delo našega mojstra rezbarja g. Ivana Klemena. Okvir je 1.96 m visok in 1.5 m éirak % originalnimi dvojnimi rastlinskimi ornamenti. ki jih je g. Klemen izre* zal po lastnih načrtih. Okvir je res edinstveno delo mojstra-umetmlka. ki j? delal na njem polnih šest mesecev. Strokovnjaki sodijo, da je vreden lepe tisočake. PodObar Ivan Klemen je danes eden izmed redkih predstavnikov naše rezbarske umetnosti, ki je že skoro izumrla, ali pa je prešla v skromno obrt. Klemenova dela nam zgovorno pričajo, da mojster ni obrtnik, atmpftk nadarjen umetnik, ki je ustvaril že toliko dragocenih umetnin. Njegov talent «e je razvil kar od sebe. Ifejprej je bil skromen pastir tam v špi-tafiGa v Tohlnjskl dolini, odkoder ga je gtes notranjosti prlvedel v Kamnik k reebarakenm mojstru Osoletu. Ivan Klemen je kmalu pokazal velik talent inpo-■taJ samostojen mojster. Detel je po raznih krajih, napravil nešteto novih oltarjev in svetih podob, nešteto okvirov za gucwpft Oh» Njegowa dskt najdete povsod, todi as kraljevem dvom. Itati Kiemen ofln lep '^b**'*^ v Kamm- jim 67 letom je vedno neumorno na delu. Vsak čas porabi, da snuje in študira zgodovino, jezike (latinsko in italijansko)*. Najrajši pa seveda izrezuje okvire in ustvarja dela, ki bodo ime Ivana Klemena trajno ohranila v zjgodovini slovenskega rezbarstva ,v katerem je danes brez dvoma prvi mojster. Eno njegovih najlepših del je okvir, ki ga je napravil po načrtih inšpektorja g. Sadnikarja za sliko častnega meščanstva mesta Kamnika generala Rudolfu Maistru. Krasen okvir je pred nedavnim izvršil po naročilu g. Janka Steleta. Poslednje delo pa je odkupil od mojstra g. Maks Bergant. V sodu čez morje Na krovu francoska tovorne ladje »Epi-nak so odkrili mornarji v nekem soda šestnajstletno deklico. Priznala je, da se je vtihotapila na ladjo samo zato, da bi se zastonj pripeljala v Hollywood. Doma je stavila, da se ji bo trik posrečil. Za-stonjkarieo pa so odkrili pred ciljem io si je morala zaslužiti vožnjo čez morje a pomivanjem krožnikov in kuhinjskega po. sod ja. 30.000 dolarjev za ograjo V Cincinnatiju si je dal neki možakar okrog hiše postaviti deset metrov visoko ograjo, ki naj bi njegovo posest ločila od sosedove. Zavoljo tega so nastajali pre-pili, ki so imeti za posledico cek> verigo sodnih razprav. Do danes sta možakarja plačala že 30.000 dolarjev sodnih slroékcw^ pa m kij» nÉittto tf mririti» Prvo Itolo v ti& v.-**. • a?? Ljubljana ni med prvimi Včeraj «e je začelo novo figalko tekmovanje la klubov, med katerimi so osvojili prve točke trije beograjski in dva zagrebška kluba ter Hajduk Ljubljana, 7. avg. Danes se je začel novi prvenstveni ples za sezono 1938/39. Dobili smo prvih šest rezultatov, po katerih pa je težko delati prognoze. Vemo le toliko, da so prve točke nabrali Jugoslavija, BSK, Gradjanski, Hašk, Hajdnk in Bask. Ljubljana po prvem kolu ni doživela velike slave, čeprav doseženi rezultat ni najslabši, ki bi ga lahko prinesla iz Beograda. Naš poročevalec pa sklepa po formi, ki jo je v prvi tekmi pokazala Ljubljana, da jo letos, če se razmere ne bodo spremenile, čakajo še hudi časi .,. S tabelo pa počakajmo do naslednjega kola! Jugoslavija : Ljubljana 2:0 (2:0) kemu, ki je postavil končni rezultat 4:1. Tekmo je sodil g. Podupski iz Zagreba. Gradjanski (Z) : Jedinstvo 5 : O (3 : O) Beograd, 7. avgusta. Novo ligaško tekmovanje se je v Beogradu začelo z dvema tekmama na igrišču Jugoslavije, in sicer se je prva med Jugoslavijo in Ljubljano začela ob pol 16. Gledalcev je bilo okoli 4000. Vreme jé bilo ugodno, ker je vročina včeraj popustila, vendar pa je v prvem polčasu prve tekme nekoliko deževalo. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: JUGOSLAVIJA: Spasič, And jelkovi č, Lukič, Domo-rački, Bcrčič, Djokič, Sarič, Cirič, Petrovič, Perlič, Atanackovič. LJUBLJANA : Pogačnik, Žitnik, Bertooceij I., Kl«-«neoc. Pupo, Boocelj, Rataj, Cankar, Vovk, Čebo-hin, Erber. f startom Ljubljane v ligaškem tekmovanju ne moremo biti zadovoljni toda ne zaradi poraza 0:2, ki bi se dal danes na beograjskih tleh v igri z dobro razpoloženo Jugoslavijo še prenesti, temveč zaradi slabe igre, ki jo je pokazala. To velja predvsem za njeno napadalno vrsto. Zelo dvomimo, da bi sedanja postava Ljub Ijane imela v letošnjem tekmovanju lepo bodočnost, in sicer v glavnem zaradi tega: Fizične sposobnosti večine igralcev so premajhne, da bi mogli z uspehom nastopiti proti močnim in dobro razvitim igralcem ostalih klubov. Iz tega dejstva izvira tudi precejšnja bojazljivost, ki jo kaže zla-isti napad pred svojim boljšim nasprotnikom. Napad, ki je igral danes, ne more razviti nobenega pravega sistema, po katerem bi se moglo sklepati, da trenira moštvo s ciljem, da bi doseglo enotno skupno igro in slednjič so tehnične sposobnosti mlajših igralcev še premalo izdelane. V ljubljanskem napadu so bili zlasti slabi Čebohin, Vovk in Cankar, dočim je Rataj na desnem krilu le deloma pokazal svoje znanje. Najboljši je bil še Erber. Med krilci je odpovedal Klemene, Boncelj in Pupo pa sta se znašla šele po 15 ali 20 minutah in sta nato dala dobro partijo. Branilca sta se dobro postavila proti nasprotnikom, vendar je Žitnik zagrešil več taktičnih napak. Odličen je bil vratar Pogačnik, ki je rešil Ljubljano težjega poraza in si je tudi pri beograjski publiki pridobil simpatije. Jugoslavija je v prvem polčasu zaigrala kot dobro uravnan stroj. Vse je funkcioniralo odlično, zlasti pa napad, v katerem se je najbolj odlikoval Petrovič, ki je tudi za-bfl oba gola. Jugoslavija je igrala zelo uspešen W-sistem. Nekoliko slabša je bila krilska vrsta, zlasti srednji krilec Borčič, Obramba je čistila dobro, vratar pa ni imel posebne prilike, da bi se izkazal. Kratek potek Takoj v začetku J. ostro napada, toda žoga gre preko prečke. Takoj nato je spet nevarna situacija pred golom L., ki jo odlično reši Pogačnik. Nedolgo za tem strelia Djokič prosti strel proti L., ki ga spet odlično drži Pogačnik. J. je stalno v premoči in v 5. min. strelja Borčič iz 25 m daliave prosti strel proti L., ki pa gre v oblake. Nato sledi prvi napad L., ki pa ga sodnik ustavi zaradi ofsida. Igra poteka večinoma n.a strani L. V 8. min. trčenje Petroviča z enim Ljubljančanom in Petrovič mora za 2 min. zapustiti igrišče. Lep napad L. ustavi sodnik zaradi dozdevnega foula. zaradi katere odločitve protestira tudi občinstvo. V 16. min. prvi gol proti Ljubljani neizkoriščen. L. se zdaj nekoliko boliša, toda v 20. min. je Petrovič na strelu. Žogo prestriže Luce z glavo, odkoder se odbije v sol. Krivda je niegova, ker bi bila sicer šla v out. 1:0 za J. Napad L. je zelo razbit in le redkokdaj napreduje. V 25. min. oster strel Petroviča na gol, ki se odbije od prečke. V 34. min. prevzame Petrovič žogo na kazenski črti, se naglo zaokrene in plasira s krasnim strelom neubranljivo v levi kot gola. 2:0 za J. Tega strela tudi Pogačnik ni mogel držati. Sledi nekoliko kotov proti L., ki jih je bilo vsega osem, toda vsi ostanejo neizkoriščeni. Po odmoru je Ljubljana nekoliko boljša, toda tudi stroj Jugoslavije ne gre več tako dobro. Tudi v tem delu igre ima Pogačnik ponovno priložnost, da se izkaže. V 18. min. teče Eeber sam proti golu. Med potjo ga foulira nasprotnik, toda Erber obdrži žogo, vendar sodnik nepravilno ustavi igro. Tako je bila zaigrana edino lepa šansa za dosego častnega gola po sodnikovi krivdi. V ostalem je bila igra v drugem delu bolj odprta in Jugoslaviji ni uspelo, da bi še povišala rezultat. Sodnik Beleslin iz Subotice je bil dokaz, kako prav so imeli ljubljanski sodniki, da so protestirali zaradi zapostavljanja pri sojenju ligaških tekem. Bil je nemogoč, kar je z glasnim protestiranjem proti njemu pokazala tudi zelo objektivna beograjska publika. A. Zobec BSK : Slavija 4: t (2:1) V drugi tekmi na igrišču Jugoslavije, ki je bila mnogo bolj živahna in zanimiva, so Sarajevčani doživeli nezasluženo visoki poraz proti BSK. Pokazali so zelo lepo igro m rezultat nikakor ne ustreza poteku. V prvem polčasu je vodilni gol zabil Pod-hracki v 14. min., v 24. pa je Glišovič povišal na 2:0. Sarajevčani so v 38. min. zabili svoj gol dneva, nato pa je BSK po odmoru v 22. min. po Vujadinoviču zvišal na 3:1 Tri minute pozneje so domačini zastre-Ijali enajstmetrovko. V 36. min. je slednjič Zečevič oddal levemu krilu Podhrac- Zagreb, 7. avgusta. Gradjanski je svoj prvi nastop v ligi odločil visoko v svojo korist, in sicer popolnoma zasluženo. Posebno dobra je bila enajstorica v prvem polčasu in Beograjčani v tem delu igre sploh niso prišli do izraza. Gole so zabili do odmora v 16. min. Lešnik, v 31. Wölfl in v 32. spet Lešnik. Po odmoru so domači začeli precej ležerno in dovolili Jedinstvu. ki je igralo precej ostro in pa v glavnem požrtvovalno, da je do 33. min. držalo rezultat prvega ool-časa. Nato pa se je Sipoš spustil v krasno soloakcijo ter neubranljivo zabil četrti gol. V 37. min. je slednjič Antolkovič spet po Sipošovi zaslugi postavil končni rezultat. Gledalcev je bilo okoli 4000. Tekmo je sodil beograjski sodnik Zivkovič Med gosti so bili vsi povprečni in se je odlikoval edino igralec v levi zvezi Kečkeš. Hajduk : Gradjanski (S) 4 :1 (2 s o) Split, 7. avgusta. Hajdukovci so svojo današnjo ligaško tekmo brez težav odločili zase. Novi udeleženec v ligi, Gradjanski iz Skoplja, domačinom nikakor ni bil kos in je pokazal v glavnem le hitro in požrtvovalno igro, ki pa ni rodila uspeha. Gole za Hajduk so zabili Matošič ml. 3 in Lemešič 1. Skop-ljancem je rešil čast Atanackovič. Hašk : Slavija (V) 2:1 (1:1) Varaždin, 7. avgusta. Za današnji prvi nastop domače Slavije v ligaških tekmah je vladalo ne samo v Varaždinu, temveč tudi po vse bližnji in daljni okolici ogromno zanimanje in se je zbralo na igrišču okoli 3000 gledalcev. Slavija je igrala zelo lepo in je bila do odmora sploh boljša od Haška. V drugem polčasu je bil Hašk vendarle v majhni premoči in se mu je v 35. min. po .Medari-čevi's soloakciji posrečilo, da je zabil svoj vodilni gol in spravil obe točki. Bask : Sparta 1 : o (o : O) Zemnn, 7. avgusta. PCed 1.500 gledalci je danes zemunska Sparta oddala prvi dve točki tovarišem onstran Dunava. Sparta je v prvem polčasu zaigrala prav lepo, bila pa je nekoliko preostra, pri čemer pa je ostala brez gola. Po odmoru se je Bask močno opravil in je Ča-brič v 10. min. zabil edini zmagonosni gol. Po poteku igre pa je bila ta Baskova zma ga docela zaslužena. Ä». t Janko Gregor» (fBsBnjs) f&JKh 1 Ivan Peršoh (Mlslinja) 1:27.50V»; 3. Janko Pajer (Korotan) 1:27.51; 4. Anton Kočan (Korotan) 1:27.52'/»; 5. Ivan Pogorele dobri ao tudi Tamila z 31:14.8 in Laihoranta x 31:35.8. Prevladujoči poiožaj imajo Finci v Evropi v skakanju v viäno, kjer sta samo Finca Kal i ma io Koticas preskočila 197 cm. Ursin je skočil »samo« 190 cm, kar ni dosegel še noben Franco®. Anglež, Italijan, ali drugi. Ob palici je Reinikka preskočil 401 cm, v troskoku pa so najboljši v Evropi Rajassari z izrednim skokom 15.31 m, ne mnogo slabši p« tudi Ilovaam s 14.99 m. ali Sonck s 14.75 m. Finci so mani kot izvrstni metalci. Tudi letos imajo pet atletov, ki so kopje zagnali nad 70 m deleč. Po vratnem redu so to Nikikainen a 75.19, Vainio « 71.46 in Toivo-nen s 70.68 m. Zelo blizu svetovnega razreda je tudi MHaok t 69.05. V meta kladiva ima Finska tri izborne metalce, ki »o dosegli daljave nad 52 m. V metanja krogle je najboljši Bärlund s 15.65 m, v disku pa je med prvimi vsestranski Kotkas s 50.02 m. Vse te številke kažejo, da ima Finska športno legitimacijo olimpijskega domačina. Ne samo športno, temveč tudi kulturno! Podrobnosti o olimpiadi 1940 Ker je zdaj dokončno odločeno, da bodo prihodnjo olimpiado organizirali Finci, so ee takoj z veliko vnemo lotili podrobnega dela. Po izkustvih z najugodnejšim vreme* nom je bil stavljen predlog, naj bi se ta finska olimpiada izvedla v dnevih od 6. do 22. julija 1940., ker je v tej dobi na Finskem običajno lepo vreme. Sicer pa gre delo tudi glede vseh ostalih priprav živah* no od rok. Finančnih težav prireditelji najbrže ne bodo imeli, ker podpira to organi» zacijo ves narod. Po vzorcu prejšnjih olrmpgjad bodo naj s brž tudi Finfci za nastanitev aktivnih tek« movalcev zgradili olimpijsko vas, obenenr pa eo izdelali tudi načrte za poseben plavalni stadion, ki ga ie nimajo. Približni računi kažejo, da bo v Helsinkih okoi* 3.00(j aktivnih udeležencev Ln okoli 4©0 zastopnikov tiska, za katere so že zaceli priprav, ljati telefonske zveae. Prva vabila za posa, mezne države bodo razposlana v septembru Spored olimpijade bo najbrž nekolik* skrčen ter prikrojen na finske razmere kjer gojijo samo izrazite olirapijsike sporte Olimpijski stadion, ki je v glavnem že izdelan, bodo povečali, tako da bo imel zs 52.000 gledalcev prostora. Za nastanite* publike nameravajo uporabiti tudi velik» potniške paroike. ki bodo zasidrani v hiki Zanimava je vest, da bi Finska prevzel« ■bodi zimsko olimpiado, če bi' še Norveški odrekla tej nalogi. Smrtne žrtve neviht v Sarajevo, 7. avg. e. V poslednji dveè dneh so divjale nad vso Bosno strašne nevihte, ki so napravile ogromno Škodo. V okolici Jajca je bila nevihta prav posebno huda. Tam je strela ubila pastirja Mika Pejióa iz Bulidev in z njim vred še okrog 50 crvac. Dva druga pastirja sta s svojima čredama pobegnila in ju doslej še niso mogli najti. Prav tako strašna nevihta je divjala nad Konjičem. Tam se je kanetioa Raza Kovačevič s svojim 12-letnhn sinom zatekla pred nevihto v kopico sena, v katero je udarila strela in ubila otroka. Žeoa je dobila nevarne opekline. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Dektoob lačno v severni polovici države, ponekod dež, po večini jasno v jmžrri polovici. To plota bo nekoliko padla na severa, nespremenjena pa bo ostala v južni potorie? dee» Gasilski praznik na Vrhniki Včeraj je vrhniška gasilska četa slavila 60 letnico Vrhnika, 7. avgusta. Vrhnika je danes, vsa okrašena z narodnimi trobojnicami in mlaji, doživela slovesen dan — njena gasilska četa, ena najstarejših daleč naokrog, je praznovala 60-letnico obstoja. Dež je sicer malo ponaga-jal prireditvam in zlasti neurje, ki se je včeraj kmalu po 17. razdivjalo nad dolino, je dalo slutiti, da ne bo vremena. A, ko se je nevihta polegla se je nad pokrajino razgrnil lep večer, ki mu je dala lepo uspela baklada še poseben sijaj. Gasilci so s prižganimi plamenicami krenili v sprevodu od Gasilskega doma po Stari cesti do Hriba, nato pa po Novi cesti do Cankarjevega trga, kjer je sledil koncert vrhniške godbe z izbranim sporedom. Davi so vrhniški gasilci, ki so se jim pridružili tudi številni člani okoliških čet, na kolodvoru pozdravili vnanje goste in predstavnike, nato pa so v sprevodu odkorakali izpred Gasilskega doma na župno pokopališče, da se poklonijo spominu umrlih članov. Pri tej priliki je imel starešina čete Slavko Vuk pomemben nagovor, v katerem je slavil požrtvovalnost in delavnost pokojnih gasilskih pionirjev ter jih stavljal mlajšim rodovom za vzgled. Sledila je maša v župni cerkvi sv. Pavla, nato pa se je na trgu za cerkvijo vršil jubilejni tabor. Zborovanje je otvoril starešina Vuk, ki je v svojem nagovoru posebej pozdravil sreskega načelnika Maršiča kot zastopnika bana. predstavnika vojske polkovnika Saškiieviča in odposlanstvo za-jednice s starešino dr. Kodretom. Sreski načelnik Maršič sp ie v toolih besedah spominjal požrtvovalnega dela, s katerim so ugledni Vrhničani nred 60 leti utirali pot takrat še malo popularnemu gasilstvu. Trije izmed njih. veleindustrijalec Josip Lenarčič. Andrej Hodnik in Jernej Dobrovoljec. še danes z ljubezniio in požrtvo-valno^tio snremljaio raz^oi in naprpdek čete. Svoj govor je zaključil z vzklikom . Nj. Vel. kralju Petru II., godba pa je za-I igrala državno himno. Starešina zajednice dr. Kodre je po dalj šem govoru sporočil, da so trije gasilski veterani, Alojz Resnik, Jakob Voljč in Franc Hojnik, ki so že nad pol stoletja delavni gasilci, prejeli v priznanje svojih za slug zlate kolajne, ki pa še niso prispele, za dolgoletno delo pa so bili odlikovani tudi starešina Vuk, Verbič in Majer. V imenu odlikovancev se je v kratkih besedah zahvalil starešina Vuk, nato pa so k jubileju in odlikovanjem čestitali starešina kranipke župe Japelj, predsednik vrhniške občine Hren in starešina domače župe Rupnik. Starešina čete je prebral še toplo pozdravno pismo vrhniškega rojaka banskega svetnika dr. Ogrina, nato pa je bila z živahnim odobravanjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., v kateri izražajo vrhniški gasilci svojo popolno vdanost in zvestobo vladarju in zaobljubo, da bodo vse svoje delo posvetili veliki Jugoslaviji po želji blagopo-kojnega Viteškega kralja. Z drugo brzojavko so se vrhniški gasilci poklonili svojemu najvišjemu pokrovitelju, Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, pozdrave pa so brzojavno sporočili tudi ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču. Z zahvalo vsem, ki so pripomogli četi do tako lepega slavja, je starešina Vuk zaključil tabor. S Hriba so gasilci odkorakali s prapori starovrhniške, brezoviške, notranjegoriške in ižanske čete in domačo godbo na čelu po Stari cesti do Cankarjevega trga, kjer je svečani defile pred predstavniki oblasti in zaiednice zaključil doDoldanski spored. Poooldne je sledila verižna vaia gasilskih čet z Drenovega griča, Verda in Stare Vrhnike, nato pa je bila na Lenarčičevem vrtu ob novi cesti gasilska veselica, združena z bogatim srečolovom. Kljub malo prijaznemu vrpmenu ie iubileina proslava v celoti dosegla prav lep uspeh. 10 let Sokola v Mostah Ljubljana, 7. avgusta Ob dokaj ugodnem vremenu je proslavil moséanski Sokol danes svoj 301etni jubilej z razvitjem naraš/ajskega prapora, ki mu je kumoval Nj. Vis. kraljevič To-mislav, in z otvoritvijo letnega telovadi-šča, ki ga je društvo zgradilo v okviru Petrove petletnice. K slavju so se zbrali Sokoli in narodno občinstvo v velikem številu. Ob 15. je prispel v spremstvu zastopnika divizionarja podpolkovnika Ra-dojkoviča zastopnik visokega kuma podpolkovnik Ilija Golovič, ki ga je pozdravil starosta br. Baloh. Na častni tribuni, kjer je bilo razvitje prapora, so zavzeli Svoja mesta podžupan dr. Ravnihar, zastopnik župne uprave br. inž. Beve, kumi-ca s. Lenasijeva, zastopnice ženskih podružnic CMD in Kola jugoslovenskih sester, Kluba Primork, zastopniki bratskih društev in drugih organizacij. Slavje je bilo otvorjeno s pozdravom državni zastavi, inato pa so prišli na telovadišče vsi telovadni oddelki s 6 prapori. Starosta br. Baloh je najprej pozdravil zastopnika kuma in vse odlične goste, nato pa prosil kumico s. Lenasijevo, da razvije prapor. V lepem govoru je kumica orisala pomen prapora, čestitala društvu k jubileju in obljubila, da bodo ženske narodne organizacije vsikdar delovale roko v roki s sokolstvom. Po govoru s. Lenasi-jeve je razvil prapor s primernim nagovorom zastopnik kuma podpolkovnik Golovič čestital društvu k visokemu odlikovanju in želel, da bi novi prapor vihral v ponos in dobro kralja in močne uedinjene Jugoslavije. Brat starosta se je zahvalil za izkazano čast in naklonjenost in izročil prapor mlademu praporščaku, ki se je zaobljubil nanj, da ga bo nosil s častjo in ga neomadeževanega izročil svojemu nasledniku. Po razvitju je imel lep spominski govor o društvenem delu podstarosta br. Gostič, nato pa je čestitat društvu in ga izpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu delu župni podstarosta br. inž. Beve. Starosta br. Baloh se je zahvalil vsem govornikom in med viharnimi ovacijami prečital vdanostno brzojavko sokolskemu kralju Petru II. Sledilo je pobratimstvo z ostalimi prapori, članice pa so okrasile vse prapore z lipovimi venci. Pri javni telovadbi, ki sta jo vzorno vodila načelnik br. Pavlica in načelnica s. Kruharjeva, so nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in vajami na orodju in bili deležni nedeljene pohvale gledalcev. Nastopilo je 34 naraščajnikov, 26 naraščajnic, 15 mlajše ženske dece, 49 dečkov, 48 deklic, 12 starejših bratov iz Štepanje vasi, 36 članov tn 32 članic. Pri orodni telovadbi sta se posebno odlikovali vrsti članov Sokola I na drogu in vrsta naraščaja Ljubljanskega Sokola na bradlji. Pohvalno moramo omeniti tudi nastop vseh oddelkov moščanskega Sokola, ki so najprej izvajali učinkovite razgibalne vaje, potem pa nastopili na vseh glavnih orodjih. Z lepo in učinkovito alegorično skupino je bila telovadba zaključena. Nato so med petjem »Le naprej brez miru...« zapustili vsi telovadni oddelki telovadišče. Prijetna zabava je družila potem še veliko število prijateljev moščanskega Sokola na izvrstno obiskani zabavi. , Ena najbolj poznanih in največjih tovarn šivalnih strojev želi organizirati prodajo svojih izvrstnih proizvodov in IŠČE v poedinih mestih rajonske zastopnike. V poštev pridejo prvenstveno trgovci, ki poznajo delo s šivalnimi stroji ter f materialno sposobni, da delajo za sv* račun. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifi »DIREKTOR W«. čez drn in strn... RAZVEZANO SNOP J E Naša Emona je bila važno središče na prehodu z zapada na vzhod. Gradili pa so tudi ceste. Izhodišče cest v naše kraje je bila Aquile ja. Od tod je vodila važna pot skozi Vipavsko dolino — Castra f Ajdovščina) — Ad Pirum (Hrušica) — Longati-cum f Logatec) — Nauportus (Vrhnika) — Emona (Ljubljana) čez Trojane, Celje, Ptuj proti Avstriji... Pri Emoni se je cesta odcepila po Dolenjski ob Savi navzgor. (Slovenec«, 31. VII.) Da, za Rimljanov je naša dežela kazala precej drugačno lice kakor dandanes. Na stotine učenjakov se trudi, da nam iz zemlje izlušči podobo tedanjega sveta. Vsekakor je zanimanja vredno najnovejše odkritje. da je od Emone tedaj nekakšna cesta držala po Dolenjski ob Savi navzgor. ZMAGOVITA POT SOJE V sosednji savski banovini pa jo zlasti v siromašnem Zagorju že dolga leta mešajo med kruh. ki ga ne morejo prehvaliti zaradi tečnosti in dobrega okusa. Zdi se, da pri nas še ni prave bede, ki bo šele odprla soji pot v našo kuhinjo. (»Življenje in svet«, 1. Vili.) Asociacija o soji in o bedi, ki je še ni, pa bo že še prišla, spominja človeka na staro ribniško anekdoto o požaru v Dolenji vasi: Ko je vas pogorela do tal, so prišli Ribničani in jeli po pepelu brskati za žeblji. Dolenjevaščani so segli po krépel- cih in sosede pregnali v beg. Ko sc ničani upehani ustavili, so po gore žugali nazaj: »Le počakajte, bosti la Bog in sv. Florijan. aa bo got pri nas. takrat pa tudi mi vam i pustili žeblje nabirati.« Tako ute uslišati prošnjo »Življenja in sv nam nakloni bedo, pa bomo spoz nost soje in njen dobri okus. NOVA METODA Novo metodo pri litografskem vpeljal znani zagrebški litograf Pintarič. Svoj novi izum omenjen, imenuje na kratko »rasterografijo g ovo metodo pa je mogoče delati popolnjene originalne slike. (»'. dom«, L VIII.) Ah, kolikšna škoda, da človek naslednjih vrsticah bere: »Pri m slikah. ki naj bi se tiskale v večji je s tem dosežena tolikšna popo so vse tiskane slike enako dobre ginal.« Pintaričev izum se torej t reprodukcije — a kolikšna senzac' če bi mogel z njim v resnici kdc delovati »zelo izpopolnjene origir ke«. VERA IN POUT1KA Minister za ljudsko prosveto / prepovedal cerkveni list v Montj Siani. Kakor piše »Regime fascisti vzrok ta, ker se je duhovnik, k Novinarski sestanek v Maribora Maribor, 7. avgusta. Maribor je bil danes "Ves v velikomest-nem vrvenju. Na razstavišču Mariborskega tedna je bil razgiban dirindaj. V Maribor je prispelo danes mnogo okoličanov. Iz Ljubljane je prišla skupina trgovcev, ki si je ogledala razstavišče in se o organizaciji tedna zelo pohvalno izrazila. V staroslavni mestni posvetovalnici pa so se zbrali danes dopoldne novinarji iz vse Jugoslavije, ki so prispeli ob 201etnid osvobojenja v naš obmejni Maribor, da mu v bližnjih dneh posvetijo v svojem časopisju čim več pozornosti. To je v teh napetih časih potrebno. To misel so nagla-šali vsi govorniki, ki so govorili danes dopoldne na slavnostni novinarski seji v mestni posvetovalnici, katere so se udeležili tudi odlični predstavniki Maribora. Uvodno besedo ie imel predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. Stanko V i r a n t, ki je naslovil posebno prisrčen pozdrav na gg. mestnega predsednika dr J u v a n a , predsednika zadruge Mariborski teden dr. L i p o 1 d a , podžupana 2 e b o t a in podpredsednika zadruge Maribor, teden Go-louha in predsednika osrednje uprave JNU in predsednika zagrebške sekcije JNU dr. S o k o 1 i č a m predsednika beogra jske sekcije P i 1 i č a. Sledila sta informativna referata mestnega župana g. dr. Juvana in predsednika Mariborskega tedna g. dr. Lipolda, ki sta navzočnim novinarjem obrazložila težnje in potrebe obmejnega Maribora. Nato je izpregovoril zahvalno besedo v imenu novinarjev g. dr. Sokolič. Sledila je seja centralne uprave, nato pa so si novinarji oeledali razstave Mariborskega tedna, letalski miting in Mariborski otok. Z večernimi vlaki so se novinarji poslovili od Maribora. 30 letnica celjske železničarske godbe Celje, 7. avgusta. Godbeno društvo železničariev v Celju ie praznovalo danes 301etnico obstoja. Društveni orkester je priredil sinoči promenad-ni koncert pred celjsko postajo, davi pa budnico po mestu. Današnje proslave so se udeležile tudi godbe iz Domžal, Šoštanja in apnenika v Pečovniku pri Celju. Ob 8. je bila v opatijski cerkvi maša za umrle člane, ob 9. pa se je pričelo v Godbenem domu v Gaberju slavnostno zborovanje. Po pozdravnih besedah postajnega načelnika g. Maeaine je društveni predsednik g. Fep-nik očrtal zgodovino in delovanje društva. Celjski župan je v imenu občine č0stital društvu k jubileju. Predsednik je ob Zaključku izročil petim najstarejšim aktivnim članom društva plakete. Ob pol 11. se je pričel v mestnem parku velik koncert, ki je bil dobro obiskan in je lepo uspel. Popoldne je bila v Sokolskem domu v Gaberju prijetna veselica. Stara ladjedelnica Je zgorela t- v ,. sppl, 7. avgusta V noči na petek re^astnl velik požar v tukajšnji ladjedelnici,,, lasti Zaharije Urode. Zaradi hude butye j« bila vsaka pomoč za» man in je vsa zgradba zgorela. Žrtev plamenov je postala tudi pravkar dovršena jahta ministra na razpoloženju Iva Rogiča, ki je bila pripravljena za spustitev v mor_ je. Vrednost jahte se . ceni z vso opremo vred na milijon dinaTjerv. Razen tega je zgorela velika jadrnica. Vzrok požara je neznan. U rodova ladjedelnica je bila stara sen j« ska ladjedelniča, ki je bila še le nedavno spet vzposobljena za delo. Škoda je velika. I Objave Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije vabi članstvo k preizkušnji Pembergerjevega nosilca, ki bo danes na stavbi »Slavije« pod vodstvom prof. inž. Dimnika. Fotografi so se sprli pri lovn na birma n-ce. Glede na članek pod tem naslovom, obievltfen v ponedeliskem >.Tutru< od 18. julija, je Združenje fotografov za dravsko inovino v Ljubljani ugotovilo, da pri opi-nem incidentu ni bil udeležen noben foto» af član obveanega. združenja. Za ilegal-ì fotografe združenje ne odgovarja. ostani in ostani Član odnikovedrnibe! ejeval, bavil bolj z verskimi zadevami kor pa s političnimi, po lateranski po-dbi iz leta 1929 pa je država upravičena, proti temu nastopi. (»Slovenski narod«, VIII.) Hvala bogu, da je samo tiskarski ali ka-•/ že škrat zamenjal besede: sicer bi člo-c v resnici lahko dejal, da še ni bilo be pod solncem, .v kateri bi cerkev toli-preganjanja trpela kakor v teh naših čanskih dneh. ČEMU 'rsto in svečo si je že sama kupila, naia izvršila samomor SOletna starka Ma-Crnkovič U Vojniča. Pred nekaj dnevi ■risia ta stara ženska iz Kumanova. kjer njen sin. Na njej ni bilo opaziti niče-takšnega. po čemer bi se dalo sklepati, •o šla ženska samovoljno v smrt. Vče-ko ni bilo nikogar dtugega doma, je i k reki Radon ji ter skočila vanjo, lo so kmalu opazili kopalci ter ga poli na suho. čemu je starka skočila v , ni znano. (»Slovenski dom«, 6. VIII.) ni znano čemu? Saj vendar stoji na belem: da bi izvršila samomor. CERKEV V DRAŽGOSAH ona cerkev sv. Lucije v Dražgošah — M0 let božja pot. Sezidana je bila leta (»Slovenec«, 7. VIII.) tja pota po navadi slove zavoljo ču-ki jih dosezajo pri prošnje njihovih nov pri bogu. Pri sV. Luciji v Dražje še poseben čitdež doma: cerkev, bila sezidana leta 1640, je že leta nad 300 let božja pot. . —kra— URODONAL ì Nabrekle žile na sencih ss' CTa.tr početka arterioskleroze Glavni način zdravljenja arterioskleroze sestoji pred vsem v tem, da se prepreči pojav širjenja arterije v po-četku skleroze (položaj pred sklerozo) je sečna kislina glavni faktor visokega pritiska krvi, radi tega se je treba pred vsem energično boriti proti zadrževanju sečne kisline v organizmu. Profesor FEVR, profesor interne klinike Univerze v Poatjeju Etablisman šatlej, liferant pariških bolnic 22 velikih odlikovanj Paris PAZITE NA VAŠ PRITISK KRVI IN UPORABLJAJTE URODON AL. Dobi se v vseh lekarnah Mladi žrtvi Bistrice Tovariša Je reševal, pa je z njim vred utonil Kamnik, 7. avgusta. Včeraj dopoldne je bil sila soparen dan. Solnce je tako silno pripekalo, kakor menda še ni letos. Kdor je le mogel je pohitel v vodo. Ker je bila sobota, ko v kamniških tvornicah prenehajo z delom že opoldne, sta bili obe kamniški kopališči polni kopalcev. Voda je dosegla v Nevljici toploto 22, v Bistrici pa tudi skoro 20 stopinj Celzija. Gruča šolarjev iz vasi Kosiš, ki stoji v kamniški občini na zelenih gričih proti Tunjicàm, se je šla kopat v Bistrico. Otroci so šteli od šestih do 14 let. Med njimi je bilo. pet. sinov posestnika Ogrina in posestnikov sinko Ciril Jagodic. Kopali so se pod velikimi zatvornicami, ki na koncu tvorniškega zidu odvajajo vodo v kanal kamniške smodnišnice. Brodili so po plitvi vodi, metali kamenje v tolmune in se igrali. V otroški brezskrbnosti so se približali tolmunu pod jezom, ki jih je s svojo mimo, temnomodro vodo vabil k sebi. V prozorni vodi, ki jo je zdaj pa zdaj vznemiril pljusk čez glavno brano jeza, je globina vedno varljiva. Osemletni Ciril Jagodic je pogumno stopal naprej, 14 letni Alojzij Ogrin pa za njim. Naenkrat je mali Ciril stopil na splozek kamen, izgubil ravnotežje in zakrilil z rokami. Nogam je zmanjkalo opore in dečko je s preplašenim krikom izginil v tolmunu. Plavati seveda ni znal, zato se je začel daviti. Alojz Ogrin se je pogumno pognal naprej, da reši svojega tovariša. Ciril se ga je krčevito oklenil in ga potegnil k sebi. Reševalec je bil. sicer močen, toda plavati tudi on ni »tal. Nekaj časa je poizkušal potegniti tovariša iz vode, potem pa je tudi njemu zmanjkalo tal pod nogami. Zaklical je na pomoč in izginil v vodi. Alojzov brat Julij je prihitel na pomoč in hotel pomagati bratu. Pomolil mu je roko, pa ga ni mogel izvleči iz tolmuna, ker se ga je Ciril preveč krčevito držal. Julij, ki je naenkrat začutil, da mu je brat s silo iztrgal roko in izginil v globini, je pričel na ves glas klicati na pomoč, prav tako pa tudi drugi otroci. Nastal je presunljiv krik, ki je privabil cestarja Jožeta Martinca, ki je nedaleč delal na cesti. V obleki je naglo prodrl do vratu v vodo. naprej pa ni mogel ker ni znal plavati. S strgulo je poizkušal spraviti iz vode oba dečka, ki sta ležala na dnu globokega tolmuna. Tragična usoda je hotela, da cestar ni znal plavati, ker bi dečka prav gotovo rešil živa. Preden pa so zdaj poklicali pomoč, je preteklo že precej časa. Prihitel je jurist Vincenc Bernot iz Stranj, ki je prodrl v vodo in s kavljem izvlekel oba utopljenca. Na kraju nesreče se je ustavil tudi neki turist in skušal z umetnim dihanjem spraviti ponesrečenca k zavesti. Ves trud pa je bil zaman. Iz Kamnika so poklicali zdravnika dr. Julija Polca, ki je mogel ugotoviti samo smrt. Trupli obeh ponesrečenih mladih kopalcev -so prepeljali na njihov dom na Kosi-še. Vsi sočustvujejo z nesrečnimi roditelji, ki so na tako tragičen način izgubili pridna sinova. Posestnika Jagodica je pred letom doletela podobna nesreča, da mu je v ap-neni jami v neposredni bližini hiše utonil dveletni otrok, zdaj pa je spet izgubil drugega sina. Toča in vihar na Vrhniki Neurje je prizadejalo veliko škodo zlasti sadnemu drevju in ajdi Vrhnika, 7. avgusta. Kakor kažejo vsa znamenja, se vreme tega muhastega poletja še ne bo izlepa uneslo. Nedavno smo brali pretresljiva poročila o katastrofi, ki jo je prizadejala toča vinogradom in posevkom v bizeljski pokrajini ,snoči pa je neurje obiskalo naš kot. Malo po 17. so se nad trgom in okolico zgostili temni, težki oblaki, ki jih je bilo prignalo k nam od notranjske smeri. Med silnim viharjem se je ulila ploha, ki se ji je kmalu pridružila gosta, kakor grah debela toča. Vihar je bil tako močan, da je ruval opeko po strehah in da je lomil veje drevju. Zlasti sadovnjakom je prizadejal občutno škodo, saj je ponekod uničil cele krošnje, drugod pa je ctre-sel zeleno sadje, da ne bo kaj obirati. Nekajkrat je vihar udaril s tolikšno silo, Ca. je izruval in nalemil brzojavne drogove ob cesti, a teče se je v nekaj minutah toliko nasulo, da so jo lahko otroci na kupe grabili po cestah. Najhuje so prizadete nekatere vasi v okoliških hribih, kjer je toča do kraja zmrvila cela polja mlade ajde. Velika razstava znamk v Ljubljani Razstava je največja, kar smo jih imeli doslej pri nas Ljubljana, 7. avgusta. Danes dopoldne so odprli v navzočnosti velikega števila gledalcev največjo razstavo znamk, kar smo jih doslej pri nas imeli. Prireja jo Filatelistični klub v Ljubljani v vseh prostorih drž. trgovske akademije na Bleiweisovi cesti. 2e kratek pregled po razstavi nam pokaže, da je zbrani material zelo skrbno urejen in res dragocen. Saj srečamo na razstavi veliko število objektov, ki so bili odlikovani na velikih mednarodnih razstavah. In še nekaj je vredno, da omenimo. Letos bo dvajsetletnica, kar so izšle prve slovenske znamke, tako imenovani »verigarji«. Na tej razstavi vidi gledalec nazorno, kaj vse je bilo v tisti viharni prevratni dobi izdano. Od 210 vitrin je nad 80 posvečenih znamkam Slovenije. V prvi dvorani vidimo specialno zbirko stare Srbije prof. Azriela, potem dragoceno zbirko starih črnogorskih znamk prvih izdaj dr. Radivoviča iz Beograda. Dr. Ču-binski iz Beograda razstavlja študijsko zbirko zobčanj Jugoslavije in študijsko zbirko pretiskov »Jugoslavija« na prvi beograjski izdaji. Nad polovico vitrin zavzema poučna zbirka ravn. Slavka Vese-liča iz Beograda, ki je razstavil Slovenijo z vsemi njenimi posebnostmi. (Po tej zbirki je bil prirejen pregled naših znamk, ki ga je svoje čase objavilo »Jutro«). Vse zbirke v tej dvorani so bile že nagrajene na mednarodnih razstavah znamk. V drugi dvorani razstavlja Ante Gaber študijsko zbirko Slovenije od skic prof. I. Vavpotiča do znamk, potem prvotne pro-vizorije na istih znamkah ter vzorno zbirko »turkizk«. Razen tega vidimo tu tudi njegovo dragoceno zbirko obeskov slovenskih znamk. Muzej naše poštne direkcije razstavlja razne poizkusne tiske za drugo izdajo Slovenije in za koroške plebiscitne znamke, potem pa tiste slovite avstrijske znamke s pritiskom »SHS - SLOVENIJA«, zaradi katerih se je do lanskega leta vlekla tožba med našo poštno upravo in njihovim duševnim očetom. Jože Možina iz Ljubljane razstavlja vzorno urejeno in dragoceno zbirko Slovenije v nerabljenih četvorcih, ki jih je okoli 2000. Njegova zbirka obsega celih 37 vitrin in je ena največjih zbirk te vrste sploh. V tretji dvorani vidimo zbirko Avstrije, Italije, Rusije in Madžarske, ki jo razstavlja Miloš Lončar, v četrti pa zbirko staronemških državic, Nemčije s kolonijami, vojnimi costami in plebiscitnimi ozemlji, ki jo razstavlja Werner Eckstein iz Ljubljane. V peti dvorani je špecialna zbirka znamk za kongres Pen-klubov v Dubrovniku, ki je bila nagrajena v Pragi. Njen lastnik je Ervin Zwerger iz Dubrovnika. Julij Bar iz Ljubljane razstavlja znamke Slovenije, urejene po raznih katalogih, Franjo Počkaj pa študijski zbirki 15- in 20kronskih slov. znamk. V šesti dvorani kaže dr. Viljem Treo iz Kranja redkosti raznih evropskih držav. Lujo Herman iz Zagreba ima generalno zbirko nerabljenih jugoslovenskih znamk. Rajko Prinčič iz Ljubljane razstavlja naše dobrodelne znamke. Miroslav Bruckner iz Zagreba kaže znamke raznih držav, ki so bile izdane za zatiranje bolezni. Inž. Karel Mame iz Ljubljane razstavlja lepo zbirko češkoslovaških znamk, Aleksander Kon iz Zagreba pa špecialno zbirko pretiskov. Za oko najlepša je vsekako sedma dvorana, kjer nam je gospod Vilko Franc iz Ljubljane pokazal del svoje prelepe zbirke znamk za letalsko pošto, delno nerabljenih, delno pa na originalnih pismih. Razen tega vidimo še spominske žige na celinah, ki jih razstavlja Ljubljančan Pavle Anderlič. V poslednji dvorani je razstava filatelistične literature. Ze ta kratek pregled je dovolj, da se vidi, s kakšno skrbnostjo in prizadevanjem je bila razstava urejena, da je za naše razmere res nekaj posebnega. Da je še bolj privlačna, je izdelala poštna uprava zanjo tudi priložnosten žig in napravila v razstavnih prostorih poseben poštni urad. Prvo popoldne je razstavo obiskalo nad 500 gledalcev, kar je vsekako rekord za prireditev te vrste. Dosti je tudi interesentov za filatelistično borzo na razstavi. B. R. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant 5a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. .j? -