List 19. Gospodarske stvari. Veliki zbor družbe kmetijske kranjske. Ugodno vreme, kteroje dosehmal še zel6 bilo redko, je 4. dne t. m. privabilo mnogo družbenih udov iz vseh krajev naše dežele na spodnje Poljane, kjer je bil na družbinem vrtu zbor z razstavo kmetijskega in obrt-nijskega orodja, kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov. Veseli smo videli mnogo podružnic kmetijskih zastopanih po veljavnih svojih predstojnikih, in med mnogimi velikimi posestniki tudi izvedene kmete. Tudi c. kr. gosp. predsednik deželni pl. Conrad je počastil zbor, kteremu je predsedoval gosp. dr. Karol pl. Wurzbach. Prvo je bilo to, da so pričujoči ogledali razstavljene reči pa tudi živinozdravniško šolo; une jim je razkazoval gosp. Solmajer, družbinega vrta oskrbnik, to pa gosp. Skale, učitelj podkovstva in zdravilstva. V razstavi smo videli dva modela, kako naj se umetno napeljuje voda na senožeti, ktera je poslalo minister-stvo kmetijstva, — družba kmetijska je razpostavila vse orodje za izdelovanje prediva po belgiškem načinu in izglede tako izdelanega prediva, mnogo plugov, ruski lan, amerikanski krompir, posebno rodovitno peso, indijanski rajž, hrastove sviloprejke itd., — gosp. F i d. Trpi ne c lepo zbirko kmetijskega orodja, kmetijskih pridelkov in lično volno jezerskih ovac, — gosp. Skale svoje pluge, — gosp. dr. K. Ahac i 5 sejavnice, — gosp. Božič, trgovec v Ljubljani veliko zbirko vrtnarskega in druzega orodja, — gosp. vitez Gutmansthal in gospodje Ko zle r mnogovrstne obrt-nijske priprave, med temi so jako zanimivi bili stoliči, na ktere se denejo sodci s pivom, kterih, kedar praz-nejši postajajo, ni treba nazadnje vzdigovati, kajti kar sami se vzdignejo, — gospodar Andrej Piskar iz Motnika, ki je bil lani na državne stroške v morav-skem Schonbergu belgiškega izdelovanja predivstva se učiti, je poslal že domači izdelek svojih rok in svojega orodja po belgiškem načinu, — gosp. Rihard Dole-nec po novih razmerah popravljeni Dzierzonov panj, — gospodar Ne t iz Kokrice drenažne cevi, — mesar Ur-bas v Ljubljani izpitanega vola iz hleva gosp. Jugovica iz Kranja. Ko se je vse to ogledalo, začelo se je zborovanje z ogovorom predsednikovim deloma nemškim, deloma slovenskim. Pl. dr. Wuzbach s prijazno besedo pozdravlja došle družbenike in omenivši tega, da danes prvikrat predseduje kot od Njih Veličanstva potrjeni predsednik, zagotovlja, da si bode rad prizadeval tudi na tem mestu zadostovati dolžnosti svoji; zatem se spominja zaslug prednika svojega gosp. F i d. Ter-pinca, ki se je tudi danes spomnil družbe kmetijske naznanivši zboru, daje naročil sadik severno-amerikanske predivne rastline zizanije, ktere bode podelil podružnicam, brž ko doidejo v Ljubljano*), - in miluje smrt najstarejega našega uda, nedavno umrlega dr. H. Coste; potem povdarja hnenitnost družbe kmetijske, kteri j© ministertvo kmetijstva dandanes tako važno mesto odločilo , da skozi njene roke dohaja kmetijstvu mnogo-stranska denarna pripomoč; potem prestopi na spomin nemile letošnje zime, ki nam je pobrala groza veliko ozimine in pokončala sadnih in gozdnih dreves; pri tej priliki pa omenja, da družba kmetijska ni držala križema rok, ampak da se je obrnila do ministerstva kmetijstva, naj jej blagovoli na pomoč biti, da se hudo poškodovanim kmetom prizanese davek na tacih prostorih; konečno naznanja zastopnike, ki so jih vna-nje kmetijske družbe v svojem imenu poslale v današnji zbor. In zdajci so se začele razprave zborove. (Konec prihodnjič.) List 20. Veliki zbor družbe kmetijske kranjske. (Dalje.) Razprave zborove so se začele s tem, da je odbornik gosp. Peter Kozler poročal o nogradski postavi od 1860. leta, ki je takrat bila od c. k. deželne vlade oklicana, al, kakor je podoba, nikoli se ni izpeljevala. Povod k tej razpravi je dala podružnica v Vipavi, ki se je že lani obrnila do družbe kmetijske, naj bi delala na to, da se ustanovi red za bendimo (trgatev), kakor ga določuje gori omenjena postava. Veliki zbor lanski je to stvar izročil glavnemu odboru v prevdarek in sporočilo v letošnjem zboru. In v imenu odborovem je gosp. Kozler poročal danes in naposled stavil predloga dva: 1) naj c. kr. deželna vlada izpeljavo že 1860. leta oklicane postave gosposkam in občinam zaukaže, in 2) ob enem pa naj se naprosi, da prihodnjemu deželnemu zboru izroči po razmerah sedanjega časa osnovano nogradsko postavo. — Vitez Gut-mansthal nasprotuje vsaki postavi; ktera zapoveduje vinorejcem, kedaj smejo trgati; on misli, da taka postava je zoperna, žali pravico lastnikovo, se ne da izpeljati, ker bi delalcev ne bilo dobiti, ako bi vse v enem času bralo, pa tudi nič koristi ne obeta, ker slabo vino ne izvira samo od prezgodnjega trganja, ampak tudi od druzih okoliščin, mešanih trt z zgodnje- in poznozrelim grozdjem itd.; poduk — misli — utegne več koristiti kakor najostrejši ukaz; postav za kmetijstvo imamo že tako dosti. — Dr. Gosta ne odobruje teh ugovorov in razjasnuje, da se ta postava ne sme misliti kot silen* gosposkin ukaz, ampak red, ki si ga lastniki vinogradov za svoj okraj sami narede; priča temu je to, da vinorejci sami tacega reda želijo, po kterem se večina umnih vinorejcev brani škodljivi samovolji nespametnih gospodarjev; on je tedaj popolnoma za drugi predlog Kozlerjev, a ne za prvega, ker zaspala postava naj se ne izbuja več na dan. — C. kr. deželni predsednik pl. Con rad se sklada z dr. Costovim mnenjem v obče in misli, da postava od 1860. leta se zato ni izpeljevala, ker izvršilnih organov ni bilo; po občinski postavi spada vinogradski red v področje občin, zato dostavlja predlog, da namesti gornikov, ki jih postava od 1860. leta ima, stopijo županije, ktere naj odločujejo čas trgatve in vse drugo, kar spada v nogradsko postavo. — Tudi gosp. Schollmayer ni a vitezom Gutmansthalom enih misli; poduk je večkrat le bob v steno; res je, da imamo postav obilo, ali nektere so prav dobre, žalibog, da se ne izpeljujejo; zel6 potrebna nam je gozdarska postava, vodna postava itd. Kar se tiče nogradske postave, vidimo jo cel6 v tacih deželah, kjer je vinstvo na najviši stopinji kakor na Rajnu itd. —• Dr. Orel razodeva, da se zarad ben-dimske postave ni bati pomanjkanja delalcev, kajti postava ne pravi vinorejcem: „danes morate vsi trgati", ona le pravi: pred tem dnevom ne sme nihče trgati, pozneje naj pa bere vsak, kader mu drago. — Po teh razpravah se je glasovalo in z veliko večino je bil sprejet drugi predlog poročevalca z dostavkom c. kr. deželnega predsednika, — prvi predlog pa ni obveljal. Druga točka današnjih obravnav bila je naprava učilnice za kmetijstvo na Kranjskem. Poročal je o tem diužbin tajnik dr. Jan. 81eiweis, ki najpred bere pismo c. k. ministerstva za poljedelstvo, v kterem se tej učilnici iz državnega zaklada zagotavlja prav zdatna pomoč. Na 4 glavna vprašanja naj bi danes odgovoril slavni zbor — rekel je govornik — in to, kar se danes sklene, naj se deželnemu odboru izroči s prošnjo, da predloži prihodnjemu deželnemu zboru ter krepko podpira napravo učilnice za kmetijstvo. Prvo vprašanje je: ali potrebujemo učilnice za kmetijstvo? Odgovor moj je, da! Kmetijstvo je znan-stvo, je vednost, v kteri se djansko kmetovanje mora združevati s podukom v šoli, kajti ta poduk je fundament umnega kmetijstva. Ce se še morebiti kter preprost kmetic posmehuje temu, da se kmetijstvo v šoli po gospfidi uči, ne smemo mu tega za zlo vzeti, kajti tak še ne vidi, da kmetijstvo ni več v tistem stanji kakor nekdaj, ko sta Adam in Eva v paradižu okoli jablane hodila, in da hlapci, ki gnoj na njivo vozijo, niso pognali kmetijstva ne za las naprej; ----- 158 ----- učene glave v šoli in pa skušnje na polji so to storile, kar dandanes vemo in znamo v vseh razdelkih kmetijstva. Kdor dandanes, ko železnice letajo iz kraja v kraj, umnega kmetijstva podučen ne napreduje, zgubljen je. — Imeli smo že tudi tako šolo kmetijstva od leta 1850. do 1863., — dobro glede celo majhnih stroškov od 800 do 900 gold., ki jih je prizadevala; gospoda vitez Gutmansthal in Trpinec sta mi že mnogokrat pravila, da sta s svojima majarjema Pogačnikom in Kernom prav zadovoljna, in poleg druzih sta ta dva oba izučena bila v tej šoli. Al tadanja nemška večina deželnega zbora je, žalibog! pokopala to šolo, a ne druge namesto nje postavila! — Da so potrebne take šole, kaže nam ves omikan svet in^vse naše sosedne dežele imajo take šole: v Gorici, na Stajarskem, v Celovcu. — Tako imenovane „specijalne" šole, to je, šole le za posamesne razdelke kmetijstva, kakor na priliko, za sadjerejo, vinorejo, gospodarstvo itd. ne zadostujejo nikakor, ker one ne narede popolnoma izu-čenega kmetovalca. Potem prestopi govornik na drugo vprašanje: ktere vrste naj bode ta šola? in nasvetuje, naj bode tako imenovana niža, ker je taka naši deželi najbolj potrebna, da se naš kmetiški narod poduči v umnem kmetovanji in da iz nje dobivamo izvedene maj ar je (vavpte). Po dovršeni ljudski šoli naj bode kmečkemu mladenču od 16. leta naprej mogoče v kmetijsko šolo stopiti. Na 3. vprašanje: iz koliko let naj obstaja ta šola? odgovarja govornik, da iz dveh let, in sicer tako, da v prvem letu se učijo tako imenovani pri-pravljavni in taki nauki, ki se v šolski sobi morajo učiti (ktere po vrsti našteva po izgledu druzih tacih šol), v drugem letu pa se uči djansko (praktično) kmetijstvo. Prva šola, ki dobiva svoje učne pripomočke v realki, kovaški in živinozdravilski šoli in v sadje- in svilorejni poskušalnici na družbinem vrtu, naj bode tedaj v L j ubl jani *), — druga praktična na deželi zunaj Ljubljane. Na 4. vprašanje: kdo naj učilnico ustanovi in kdo naj jo zdržuje? je odgovor, da se c. k. mini-sterstvo za poljedelstvo naprosi zdatne podpore iz državne subvencije, ktero je že obljubilo; privzame naj se tudi tistih 210 gold., ki jih vlada zdaj obrača za nauk kmetijstva na gimnaziji; ker bode učilnica deželna, naj pripomore deželni zaklad; družba kmetijska in mestna občina naj dovolite porabo učnih pripomočkov iz kovaško-živinozdravniške šole, iz sadje-in svilorejne poskušalnice, in pa iz realke; od domoljubov, posebno iz vrste velikih posestnikov, ki bodo iz te šole dobivali pripravnih vavptov, in od hranilnice, ki rada podpira šolstvo, nadjati se je podpore. Le ako vsi ti faktorje pritegnejo, more se napraviti učilnica, kajti stroški vsake take učilnice so precejšnji. In po vsem tem stavi dr. J. Bleiweis naposled predlog: SI. zbor naj sklene: glavnemu odboru družbe kmetijske se daje nalog, da v smislu nasvetovanih vodil in današnjih sklepov se obrne do deželnega odbora kranjskega s prošnjo, da na vso moč v prihodnjem deželnem zboru dela na to, da dežela kranjska dobi učilnico za kmetijstvo. (Dal. prih.) *) „Tagblatt" je unidan spet svetu kvasil, da dr. Blei-weis hoče to šolo na Poljane spraviti. To je laž! On je le učne pripomočke deloma v tej šoli iskal, deloma v realki, deloma v sadje- in svilorejni poskušalnici; zakaj neki pisar ni z isto pravico rekel, da bode učilnica za kmetijstvo v Mahrovi hiši, kjer je za-njo gotovo več prostora kakor na Poljanah?! ------ 167 ------ Veliki zbor družbe kmetijske kranjske. (Dalje.) Ko je dr. Bleiweis tako glavna vodila razložil, po kterih naj bi se osnovala učilnica za kmetijstvo na Kranjskem, začel se je razgovor o njej. Prvi je poprijel g. Dežman besedo, da po svoji navadi podira, kar bi drugi radi zidali zato, ker vidijo potrebo očitno in vidijo, da to tudi v drugih deželah imajo. On se sklicuje na neki sklep deželnega zbora, po kte-rem naj bi se pred vsem ustanovile učilnice le za posebne oddelke kmetijstva: za sadjerejo, vinorejo itd. ter pravi, da je družba tudi z dobrim vspehom poslala 3 mladenče v moravski Schonberg predivstva se učit, — nemško večino deželnega zbora, ki je pokopala učilnico kmetijstva, ktero smo že imeli, zagovarja s tem, da ni bila zmožna živeti, — da stroški učilnice za vse kmetijstvo bili bi silni, — da je šolski program, kaj naj bi se v tej učilnici učilo, meglen in nepravilen, ker obsega 3 vrste učencev, — da učilnica ne bode učencev imela in še več enacega, kar je Dežman govoril pod glasnim mrmranjem — ne, kakor je „Tag-blatt" rad pisaril — „šolskih fantov", ampak pod mrmranjem obilo zbranih veljavnih mož in tudi velikih posestnikov iz dežele. Prvi mu odgovarja dr. T o man ter se čudi, da more kdo zdaj tako govoriti, ko ministerstvo poljedelstva družbi kmetijski samo ponuja zdatno denarno pomoč, in ko gre za to, da tudi mi na Kranjskem dobimo , kar drugej že imajo. Potem pa razjasnuje notranje nagibe tadanje večine deželnega zbora, ktera raje pošilja naše mladenče v tuje dežele, da bi jih tudi po tej poti v nemščino vtopila, kakor pa da jih dajala doma v slovenskem jeziku podučevati; če nekdanja učilnica ni bila zadostno obširna, zakaj je ni popravil deželni zbor in razširil? — če bi stroški za to šolo tudi obilni bili, ima dežela dolžnost, kmetiški mladini ponuditi pripomočkov, da se izuri v umnem kmetovanji, kakor današnji časi zahtevajo, da naši kmetje ne zaostajajo za drugim na škodi sebi in vsi deželi; al tudi država ima dolžnost, da z denarjem pomaga učilnici kmetijski, saj je vlada ravno kmetije preobložila z grunt- nim davkom, dolžnost njena je tedaj, da na tej poti saj nekoliko povrne deželi. V istem smislu govori dr. J. Ahaci5 in preisko-vaje žalostni sklep nekdanje nemške zborove večine ne najde nikakoršnega poštenega vzroka, da je zadušila poprejšnjo učilnico kmetijstva. Tudi vitez Gutmansthal zagovarja potrebo učilnice za kmetijstvo, v kteri bi se kmetiški mladenči učili umnega kmetovanja po sedanjih potrebah; učilnice za posebne razdelke kmetijstva ne zadostujejo ker niso celota, in štipendije, da se domači mladenči pošljejo v tuje dežele, so le pomoč v največi sili. Zatem še enkrat govori g. Dežman ter pravi, da to ne gre, da bi učilnica bila na dvoje razdeljena; eno leto v Ljubljani, drugo na deželi; kaj tacega — pravi — ni nikodar. — Prof. Konšek zagovarja obstanek dozdanje šole kmetijstva na gimnaziji ljubljanski. — Dr. To man misli, naj bi se za zdaj vse drugo pustilo na stran in le sklenilo, da se ustanovi deželna niža učilnica kmetijstva in ministerstvo za osnovo njeno prosi prav izdatne pomoči. Dr. Bleiweis kot poročevalec ima poslednjo besedo. On pobija ugovore Dežmanove ter pravi, da sklep deželnega zbora, na kterega se Dežman opira, zdaj> ko ministerstvo samo za popolno učilnico kmetijstva zagotavlja zdatno pomoč, ni vreden nobenega prevdarka več, a da popolna učilnica kmetijstva ne odstranuje specijalnih učilnic; če Dežman pravi, da so naši mladenči s pridom šli na Moravsko predivstva učit se, bi vendar vedeti moral, da ta primera je silno šepasta, kajti to vsak ve, da taci h reči mora človek iti na tuje se učit, ki jih doma ni; v nižo učilnico kmetijsko pa naših mladenčev ni treba na tuje pošiljati, ker imamo doma lahko prav dobro tako šolo in to v domačem jeziku, za-njo edino pripravnem; če se g. Dežman boji, da bi ta šola ne imela učencev, kako da ga ni strah, da bi jih tudi njegove „specijalke" ne imele; Dežman s takim ugovorom celo premalo skriva one namere, ki jih je imela nemška stranka v deželnem zboru; da je g. Dežmanu marsikaj „megleno" (verschwommen), kar je drugim o potrebah dežele naše jasno, to skušamo že več let; hvala Bogu — pravi dr. Bleiweis — da mi ni bilo treba, kakor je Krištof Kolumb še le Ameriko iskal, šolskega programa iskati za učilnico kmetijstva, kajti takih šol je že dokaj v Evropi in treba je le po teh izgledih jih osnovati za domače potrebe; da tacih na dvoje razvrstenih kmetijskih šol (v mestu in na deželi) ni nikjer, je pa le spet pomota Dežmanova; naj gr6 le čez Ljubelj na Koroško, pa kar brž najde tako „zweitheilung-o"; če naposled Dežman zares misli, da se ta šola namerava za kmetiške fante, za preparande in bogoslovce, je pa le spet v grozni pomoti; šola je za kmetiške mladenče namenjena, al nek ter i h naukov bi se prav lahko in z velikim pridom mogli udeležiti tudi preparandi in bogoslovci. Vse ugovore Dežmanove je zbor za puhlo besedovanje spoznal, kajti pri glasovanji o predlogih, ki jih je dr. Bleiweis stavil v imenu odborovem, bili so vsi soglasno potrjeni. (Dal. prih.) ------ 175 ----- Veliki zbor družbe kmetijske kranjske. (Dalje in konec.) Dr. Jan. Ahaci č poroča v imenu glavnega odbora o potrebi, da se na postavni poti v okom pride brezvestnemu in brezpravnemu početju takih gospodarjev, kterih posestvo se ima po eksekuciji prodati in kteri včasih vse, kar koli se le premakniti da, v zadnjem hipu od hiše in posestva vzamejo ali poprodajo, bodi si cegel na strehi, zemlja na njivi itd. Po taki razuzdanosti škodo trpi kmetijstvo in realni kredit. Poročevalec nasvetuje, naj občni zbor sklene, da se glavni odbor obrne do ministerstva pravosodja, notranjih oprav in kmetijstva, da se ali ostro spolnuje postava, če jo imamo, ali da se nova da za taka početja, ki so očitna goljufija. — O tej zadevi govorijo predsednik pl. Wurzbach, ki potrjuje, da je res, da se včasih, predno kako posestvo pride na boben, pohištvo in posestvo tako oropa, da je groza; — dr. Costa, vitez Gutmansthal in Fr. Schollmajer, in enoglasno obvelja glavni predlog poročevalčev. Za tem poroča odbornik Jož. Seunig o tem, kar je družba kmetijska storila za povzdigo konjereje na Kranjskem. Iz tega poročila se je razvidelo, da je ministerstvo kmetijstva obljubilo precejšen znesek za premije konj na konjskem sejmu v Ljubljani, 300 gld. za podučne bukvice v domačem jeziku o konjski, reji, 500 gold. za enake bukvice v živinoreji sploh Z obojnimi zneski skupaj dala se bode napraviti precej obširna knjiga s podobami. Dr. Jan. Bleiweis je bil naprošen, naj on sestavi tako knjigo. ril ----- 176 ----- Zdaj govori dr. Jan. Bleiweis o tem, kako bi si Vipavci z zgodnjim sadjem lahko napravili veliko večo kupčijo z velikim dobičkom. Bog je dal vipavski dolini — je govornik rekel med dru-gjm — tako milo podnebje, da zori sadje veliko poprej kakor drugej na Kranjskem. To je posebna privilegija Vipavi. Treba le, da sadje ni samo zgodnje, temuč da je tudi ž lah no, ali kakor Vipavci pravijo, pitano. Po takem sadju bodo segali ne le Ljubljančanje in Gradčani, temuč tudi Dunajčanje in še daljni ljudje, sai železnica dela, da zdaj nikamor ni daleč. Ze neu-mrli Vrtovec je to s živo besedo povdarjal v svoji „Vinoreji". Po vsem tem našteva dr. Bleiweis zgodnje žlahne češnje, hruške, breskve in grozdje, kte-rih naj bi Vipavci prav obilo zasadili in si tako zagotovili vsakoletno gotovo veliko kupčijo. Naposled na-svetuje sledeče: 1) iz zbora današnjega naj še pošlje odprto pismo vsem vipavskim gospodarjem v smislu mojega govora; 2) do podružnice kmetijske v Vipavi naj se pošlje prošnja, da na vso moč dela na izrejo pita-nega zgodnjega sadja; 3) predsedstvu prihodnjega tabora vipavskega naj se želja izreče, da na dnevni red stavi govor o pospeha vipavskega trgovstva- s sadjem; 4) sadje- in vinorejcem, ki zasade tacega sadja in grozdja veliko, naj se naklonijo premije v denarjih; 5) prihodnji sadni in vinski šoli na Slapem naj se priporoči izrejevanje tudi tacega zgodnjega sadja in grozdja. — Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. Odbornik g. Peter Kozler je v tehtnem govoru razložil potrebo, da bi se vožnina mnogotere živinske klaje na železnici znižala. Dokazavši veliko korist kmetijstvu, ako je živinska klaja dober kup, in da v mno-zih fabrikah so ostanki njihovega obrtništva prav dobra klaja, al prevaževanje njeno iz kraja v kraj po železnici je silno drago, stavi naposled predlog: naj se zarad znižanja vožnine družba kmetijska obrne do minister-stva kmetijstva. — Enoglasno se je sprejel predlog. Glede na to, da je takrat grof Potočki, mini-sterstva predsednik, zopet prevzel vodstvo poljedelskega ministerstva, stavi dr. Lovro Toman predlog, naj družba kmetijstva po telegrafični poti mu izrazuje svoj poklon in zaupanje, da se po deželnem zboru sklenjene , deželi naši sila potrebne poljedelske postave kmalu rešijo. — Predlog se je sprejel z vsklikom. Predlog gozdarja g. Scheyer-a o davku tacih žag, ktere les v svojih gozdih izdelujejo, je bil glavnemu odboru v rešitev izročen. ¦v Naposled je g. Solmajer, oskrbnik družbenega vrta, pričujoče ude pogostil z mlečno kavo, narejeno z zgoščenim (kondensiranim) mlekom, ki ima to veliko prednost pred drugim mlekom, da se d& ohraniti dolgo časa in prepeljevati v daljne kraje, — tedaj je kupčijstvu posebno pripravno. Kava je bila prav okusna. S kratkim ogovorom sklene predsednik jako zanimiv zbor ob 3. uri popoldne.