Katoliik cerkven list.
Tetaj XII.
V Ljubljani 6. prosenca 1859.
List 1.
Nektere rosila za noro teto*
De bi prineslo novo leto. To je. devet in petdeseto. Nam toljko sreče, kolikor dni! In vsim naj še poverh deli:
Duhovnu: Sadri zadost za njega trud. Veselje dušno ino mir. De bi zveličal brez pomud. Vse duše, kterih je pastir.
Gorečimu učeniku: Učeneov pridnih brez števila. Sadri zadost, obil' plačila.
Učencu: Sedem darov svet'ga duha. kerstno nedolžnost, mir serca.
Viijimu : Ljubezen enako ca vse podložne. Vedno tolažbo za vse otožne.
Podloinimu: Voljno pokoršnjo brez mermranja, Jako veliko dobriga dijanja.
Pisavcu : Um bister, katolškiga duha. Olikano pamet, blagoto serca.
Bratcu: Časa obilno. spisov zadosti, V njih pa veliko prave modrosti.
Bogatinu: Naj napolnuje dnar mu vse kote, Ako tolaži vboge. sirote; Naj zapusti ga vse premoženje, Ako ga pelje v večno terpljenje. Revežu:
Budi pri Ježušku v jaslih na straži. De se (i žalostno serce vtolaži; Revšnja v nebo je naj varniši pot, „Tudi sam Jezus ni hodil drugot-. Pijancu:
De naj že skorej saj se spreoberne. Prejden ga večnosti groza zagerne.
Rokodelcu: De bi nedelje ne pozabil. Sicer bo sam seb' žegen pograbil, In se na zadnje s prazno rokd Težko zagrešen sel pod zeraljri!
Zdravimu: Zvezdo spoznanja, de od Boga, Je ta dobrota, ki jo ima.
Bolnimu: Zdravje, v bolezni dušno moč. De mu bo krajši dolga noč.
i,aznjivcu : De bi živ člov'k verjet' mu ne hotil. Naj bi gerdoba se sam osramotil. Berlavcu z zdravimi očmi: De bi ne taval v černi noči. In ne zamudil dušne pomoči.
Vsim vernikatn: Milost in sreča v dobi človeški. Urno po smerti blagor nebeški 1	J. V—c.
Veselo noro telo I
Minulo je staro, minulo je sveto leto. Od obojiga se zamoremo zadovoljni in hvaležni ločiti in novo leto z novo serčnostjo začeti. Slovenec sploh lepe nauke hvaležno sprejme, ima saj voljo jih spolnovati, in uikoli niso čisto brez sadti. Molčimo zdaj od druziga in opomuimo samo, de tudi male iskrice iz Danice ne padajo na pusto zemljo; — že velikrat smo se tega prepričali. To prepričanje naj ljubim bravcam in pisavcam serčnost daje, de naj podučne prihodke . na ktere kakor si bodi nalete, radi Danici pošiljajo, ker s tem je dvojin namen dosežen; enkrat, de se ne zgu-be, in potlej, de služijo v duhovni živež. Kjer se dela za občno korist, naj gre spat izgovor: „Kaj pa bo, če bomo vsako reč med ljudi razglašali ?a Storite to vselej z dobrim namenam, in porok sim vam, de bo dobro, ker a tem se keršanski duh ohrani in poživljuje. Nočemo delati po fari-zejevo. ki po ulicah svoje dobre dela raztrobuje; hočemo pa delati po nauku našiga Gospoda, ki priporoča: Naj sveti vaša luč pred ljudmi, de vidijo vaše dobre dela iu hvalijo Očeta, ki je v nebesih. Tedaj le serčno pero v roko, kadar se zamore s čimur koli keršanski duh zbudovati!
Serčno pa se moramo nadalje veseliti, ako se ozrimo na blagočutnost, s ktero ljubi bravci naše Danice s toliko radodarnostjo podpirajo vse kar je dobro in koristno, zlasti kar zadeva sv misijone ter razširjanje sv. vere. Kdo bo oštel veči in manjši darove, ki so bili le pretečeno leto v Danici zaznamnjani? Samo za Knobleherjevo zadevo ima-mo že čez 900 gold., za Lavtižarjev misijon v tem kratkim času že blizo 400 gold., koliko pa sploh za afrik. misijon in za misijon g. Olivieri-a? Tudi naših domačih *a-mureov, ki v šolah zmiraj napredovajo, blagoserčni dobrotniki in prijatli naši nobenkrat niso pozabili. Bog jim bodi milostljiv za njih dobrote tu in tam! — Posebno nas veseli, de tudi marsikteri latinski šolci po več mestih, io zlasti v Ljubljani, Danico z doželenim dušnim pridana berejo, in ako kdo zastrau kterih učeneov sem ter tje kaj potoži, se pa pri druzih tolikanj lepši duh in djanje razodeva. Ravno to velja tudi od služabniga keršanstva in marsikterih druzih, ki si od svojiga maliga pridobitka z veseljem priter-gujejo nektere krajcarje za Danico, de jo o praznikih prebirajo.
Ako se ozrimo tudi na pretečeno uvelo leto, ki smo ga v začetku omenili, moramo v posebno veselje in duhovno tolažbo vernih reči, de »e veliko dobriga od njega sliši. Kar vemo, so bile ljubljanske cerkve prav obilno obiskovane, veliko molitve se je storilo in spovednice so bile veči del obsute od skesanih spokornikov; tudi pri Božji mizi jih je silno veliko bilo, in marsikaj lepiga ne je sicer slišalo in razodevalo tudi od druzih krajev, iz česar smemo sklepati, de sveto leto v ljubljanski škofii ni preteklo brez veliciga duhovniga prida. Konec pretečeniga leta je tedaj še zadosti vesel, Bog daj tudi zanaprej obilno dobriga iu vsim ljubim bravcam in pisavcam skupaj v ese I o novo leto!
«/i tri M*o t i nar. *)
Ozka, pa dosti prijazna dolinica z vasicama Vovče iii Podobi'11 o pelje popotnika iz Poljan na Gorenskim skoz lepo gorsko podfaro Javorje proti ličnimu gorovju, ki ima verbunce B legaš, Koprivnik, Mladi in Stari ver h, zmed kterih je pa le naj višji nekaj bolj, če tudi premalo znan. V pervi imenovanih vasi, namreč, na V ovca h, v loškim okrožji, je bil naš ranjki slavni rojak doktor Juri Bol i nar rojen. Ravno veliki četertik, 19. mai. travna 1704 mu je pervo soince posvetilo, in ravno tisti dan jc bil v farni cerkvi sv. Martina v Poljanah od v. č. gosp. I.uka Maček-a. duhovniga pomočnika, s sv. kerstaiu pridružen množici vernih Kristusovih ovčic. Njegovi starši, Miha iu Jcra. rojena Kcršišnik, so bili pošteni gostovi brez lastuiga posestva.
Poljanci so sicer bolj počasni, kakor tudi njih beseda, vender pa zdraviga uma. dobriga serca in pogosto prav dobre glave. Tudi naš Jurče je razodeval pogosto že v o-tročnosti veselje in nagnjenje za nauk. ktero pa bi bilo pri revnim stanu njegovih staršev le nagnjenje ostalo, ako b: previdnost Kozja ne bila pota odkazala. po kterim se je to neri-no hrepenenje mladimu fantiču spolniti zamoglo. Imel je namreč njegov oče dobriga prijatla Načeta, ki je bil vratar pri častitih očetih frančiškanih v l.jubljani. Dober prijatel pa več velja kot mernik zlata. Temu dobriinu Načet u tedaj oče pripoveduje, ko nekdaj v l.jubljano pride, kako iu kaj jc z njegovim Jurčetam iu kaj de je obojih serčna želja, in Nace mu precej na ponudbo da. de hoče fanta za ce:'\veniga strežeja sprejeti. Tako je Jurče prišel v Ljubljano n s svojim lepim in modrini obnašanjem si je kmal pridob ! vse serce Načeta, svojiga ljubiga dobrotnika. Ker j«* v sa.uostanu več študentov živež dobivalo, so le-ti tudi mladiga Dolinarja nekoliko učili; on pa je tako lepo in urno napredoval, de je njegov dobrotnik Nace sklenil, ga v šolo dati.
V* soli mu je od konca veliko prizadjala nemšina, v kteri se je učilo; lode s svojimi izverstnimi duhovnimi zmoznostmi in stanovitno pridnostjo je on ta napotljej kmal premagal. Nace. sam ubozin, jc bil tako njegov pervi dobrotnik. Pač lep nauk, de zamore tudi reven človek prav veliko dobriga storiti, samo de ima serce in keršansko ljubezen v njem. Dolinar pa tudi ni bil tak kakor mnogi učenci, ki svojih dobrotnikov le prehitro pozabijo, ali pa jim še serce z britkostini napolnujejo; vse njegove žive dni mu je gorela v blagim sercu naj priscrčuiši hvaležnost do Načeta dobrotnika, in vsak dan se ga je v svojih molitvah spomnil. Med veliko revšino se je Dolinar šolal in dalje učil; pomagal si je pa poznejši s postranskim učenjem druzih. Tisti čas je bil v Ljubljani v šolah tudi ranjki Tomaž Dolinar , iz Dorfarjev pri škofji Loki. ki je bil naslednjič profesor na dunajskim vseučilišu; bil pa je več šol pred .lurjem Dolinarjem. Tomaž in Juri sta bila skoz vse šole perva med svojimi verstniki, nista si bila v rodu, desiravno enaciga imena; bila pa sta si prijatla od mladosti. To prijaznost je Tomaž do Jurja tudi pozneje pogosto dajal ua znanje, desiravno je bil sicer zakernil na pot, ki je iiiilovaiija vredna.
Leta 17«4 je bil Juri svoj nauk na akademiški ljubljanski gimnazii dokončal. Več bivših jezuitov je bilo njegovih učenikov. ktere je vselej z veliko hvaležnostjo v misel jemal, zlasti bivšiga jezuita O. Morautsher-a. Njegovo vesoljno šolsko skazovauje — absolutorium — spričuje, kako lepo in pošteno se je obnašal v šolah: v njem se tole bere: „Testamur emu in hac caes. reg. Academia humani-ores scholas ca singularis iudustriac et cvcclleutis progres-
*) Ze prerej po smerti leja blaziga moža. smo bili dragim brav-
cam popi- njeguviga življenja obljubili, kar paše le zdaj spolnim«). ko smo dobili tvariao zanj iz popolnama zanesljivih virov.
Vr.
sus commendatione absolvisse, ut tam in latinis quam grae-cis literis pri mu in semper locum inter condiscipulos tene-ret ac singulis annis primo pracinio condonaretur; moreš vero quod attinet eos constanter prae se tulit, ut ob morum maturitatein, probitatem integritatemque caeteris exemplo esset, omnenii|ue coinmendationcm inereaturu. Veliko darilno medaiijo iz šol gosp. Jurja Dolinarja hrani ko drag spominek njegov sin, blagorodni gospod Janez Kerst. Dolinar, svetovavec vikši deželne sodnije v Terstu. Leta 1785 je doveršil v Ljubljani pervo modroslovsko leto „eximia cum applicatione et eniiuenti profeetu, s posebno pridnostjo in izverstniin napredkam". Ker so bile I. 1786 modroslovske šole v Ljubljani nehale, je čisto z malimi pomočki popotval v Gradec, se tauikej nadalje šolat. Tam je bil ves ptujic na ptujiui, in je kmal prišel v veliko pomanjkanje. Kdor pa Boga ne zapusti, tudi Bog njega ne zapusti. Bivši jezuit t). Bivals, njegov profesor, je kmal spazil Dolinarjevo pridnost iu marljivost, in prav nenadauia mu jc preskerbel ravno izpraznjeno šolsko zalogo ali štipendijo za 80 gold. na leto. ki so mu bili na enkrat gotovo izplačani. Kako razvcscljen de je bil, ko se jc bila previdnost Božja tako u-smiljeno nanj ozerla, je zaznamjaiio v njegovih spisih in je vredno, dc se razglasi. „Kar neprevidama sim bil silno obogatel; nisim vcdil na pervi trenutek, kaj čem s tolikim deuaram? Naj pred sim se spomnil svojih ubožnih staršev. Kar precej spravim skupaj več zlatov kakor sim jih ravno prejel, bilo jc 53 gold., in jih neseni na pošto za svojiga očeta44. Tako je zapisano, in tako je osrečeni sin svoj denar obernil nar lepši kakor koli ga dober sin oberniti zamore. Zato sc mu je pa tudi dobro godilo in je dolgo živel ua svetu; nar boljši del pa zanesljivo zdaj vživa. (D. si.)
Ztaie in verne čertice.
Jako se ločijo vozarji na železnici memo vozarjev na cesti; zakaj ti na popotnika, če le ni preskop, radi čakajo po več ur, na une pa mora popotnik čakati, in če on le minuto zamudi, mu zgine hlapon spred oči. De torej par-nika ne zamudim iu druge opravila o pravi dobi vredim. stopim v Ljubljani v štacunico nekaj kupit. Gospodinja mi urno in lično zvezuje kupljene reči, kar zazvoni poldne. Glej troje otrok prisope k materi v štacunico in tudi oča se pridruži. Mati se prekriža in moli z otročiči angelsko pozdravljenje na glas, pa tudi mi vsi, ki smo ondi bili. smo ob enim glasno molili.
Tako je prav! Ni lito lepa čertica kristjanske omike* Mislim, de ta kristjanska mati ni prebirala Sitarja in romanov in tudi ne prebira večniga Juda, pa je vender omikana in se nadjam, ako jo Bog poživi, de se bo še tukei radovala svojih otrok.
Nekaj ur vstrani železnice pridem v kerčmo. ko s«, ravno obedovali. Želim jim Božji blagoslov in vprašam, če bi tudi jaz kaj jesti dobil. Gospodinja vstane in hoče meni jed pripraviti. Ročno jo vmirim, rekoč: Prosim vas, mati. ostanite pri mizi, zakaj meni se dve ur za kosilo kar nič ne mudi. Kmali na to pa tudi poldne zazvoni. Mati položi žlico, vstane in celo omizje ž njo. Vsi skupej zmolijo na glas angelsko češenje iu ravno tako z glasno molitevjo sklenejo obed.
Ta kerčmarica, desiravno pokriva svojo glavo s pečo, ni brez omike, in se sme po pravici tistimu številu prištevati, kakor se bere v 3. kralj. bukv. 18., ki ne pripogujc balu kolen in njemu v čast rok ne poljubuje. — Ako se po Kristusu imenujemo kristjani, se tudi ne sinemo njegovih naukov in šeg. ki jih sveta katoliška Cerkev skerbno varuje, nikdar sramovati, drugač bi bilo ime le zmotljiva laž. Kristus je vzel kruhe in dvoje rib po besedah sv Luk. 11. 16., je proti nebesam pogledal in jih je blagoslovil; in po večerji, kjer je Jezus bil s svojimi aposteljni. so izpeli, kakor piše sv. Matevž 26. 30., hvaležno pesem. Torej so se sv. aposteljni od Jezusa naučili moliti pred
jedjo in po jedi. Te lepe šege pa tudi resnično omikani kristjani nikdar niso in je tudi ne bodo opušali.
Veselo je biti med dobrimi prijatii in znanci, vender je pa skorej včasi za popotnika dobro, de ljudi, s kterimi popotva in tudi v njih družbi obedva, celo nc pozna. Pridši v gostivnico, se vsedem k mizi, kamor se nabere kmali več gostovavcov, ki so mi neznani bili.
Natakarica vsakiga redama pobara, kaj bi se mu poljubilo jesti in piti. Skorej vsak naročevaje zastran jedi in pijače boža natakarico po obrazu, in kadar se jedila razstavijo na mizo, si urno vsaki berke popravi in postreže marljivo svojima nepokojnimu želodcu. Po jedi slehern berke obriše, plača obed in odide.
Miloval sim ubogo natakarico, kteri bi se o kratki dobi utegnila zavolj raznih rok, če ne druziga, rudeča barva izobraziti z obraza. Vender se nisim toliko nad tem spo-tikoval in tudi zato ne. ko so gostovavci pred jedjo in po ledi opušali molitev, misleč, de bi utegnili biti kake druge vere.*) Zakaj incni jc ta nadloga lastna, de rad pozve-dujem raznih narodov in ver posebne običaje in šege, torej komaj gostovavci pete odmaknejo, hipama pobaram: rKdo so ti gospodje bili in ktere vere so?" In ko zvem. de so njih starši katoličani, in de so v katoliški učilnici se izo-brazovali, sim debelo gledal in sim komaj verjel; podprem svoje čelo ter otožno zdihnem: Oj omika!
Popotnik pridem v postu v kerčino. I.epo zložno sim se vozil, zdrav sim bil, torej naročim večerjo, ki ni post-nimu listu nasprotovala. Pridruži se nekaj gostovavcov, ki jih tudi nisim poznal. Obilo se pogoste s pečenko, iu nekteri v spomin posta si velijo na poslednje še okrožek fe-žola prinesti. Vsi ti so mislili, de so kaj dobro omikani katoličani. Ako se jim tudi zamerim, jih vender ne morem nikakor katoličanam prištevati, ker verujem v nauke sv. evangelija, kakor «e bere pri sv. Matevžu 18. 17.: „('e pa kdo Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor neverni k i ii očiten grešni k". Zares je slehern preser-čniga milovanja vreden, ki misli s tem omiko razodevati, če on sv. Cerkev zaničuje in celo v djanji zasmehuje njene povelja!
Cernima čerticama naj tretjo pridružim: Neki postni petik zjutraj se po železnici vernem domu. Na potu zvemo, de se bo hlapon s popotniki vred nekaj ur zastran na-potlej ev na nekim kolodvoru mogel muditi. To zvedivši, si precej mislim, de toliko popotnikov dansi, ko jc petik in post. ne bo kaj zelo kerčmarju po volji. Ali komaj se popotniki vmestijo v kerčmo, in ko nekoliko pozneje za njimi pridem, jih je bilo že veliko število z orožjem previdenih zoper lakoto. Deržali so namreč brez okrožka, vile iu noža v rokah gole klobase ter so z njimi okrog ust hujše mahali ko v vojski vojšaki z mečem zoper sovražnike.
Zdelo se mi je. de sim med popotniki sam katoličan. Nekdo, ki je ravno klobaso poručal, se mi prijazno bliža ter lite vpraša, naj mu brez zamere povem, kje de stanujem. in tudi jaz ga poprašam za njegov rojstni kraj. Tudi ga vprašam, če je v tistim kraji mnogo katoličanov, in mi pove, rekoč: nV mojim rojstnim kraji smo skorej vsi katoličani". No spet sim nekaj slišal, kar mi ni bilo celo nič ljubo. Na to se poslovim, pospešim korake proti domu ter sklenem, se popotovanja in kerčem ogibati o postih in ta-
*) Opomniti je tukaj prilika. de so v li reči neverniki pogosto vse holj pošteni kol naši izobraženci. Pravil je eosp provikar kirehner in tudi nekaj i/, lastne skušnje vemo. de je pri >lu-sulmanih po njih mestih, pri gostovanji, očitnim ži\Ijenji sploh kar velika reznost in spodobnost. in ne vidijo se nesnage, kakoršne tako pogosto keršanske ulice. gosthnire itd. skrunijo. de se Bo£u usmili! Celo od /amureov jc pravil, kakor je tudi nevarno v njih natornim stanu, de ni nikoli zapar.il tudi naj manj si £ a poželjivima pogleda ali migljeja mladih moških do druziga spola, nikar pa že druzih mlečnost množili kosmatih _imi-kanco\~ naših. ki so že da\no prodali lepo sramežljivost in jo tudi drugim z obraza in iz duše dergnejo s svojimi omadež..-nimi rokami.	\r.
kih dneh, ko sv. Cerkev veleva. se nekterih jedi zderžati in jih ne brez razločka vživati, dokler ne zvem, de se katoličani o takih dneh obedovaje zamorejo ločiti od cerkvenih zasmehovavcov.
Čudno je res, kadar v gostivnici okrog katoličana, ki je zvest sv. Cerkvi, ljudje jedi vživajo, kterih se resnični katoličan o tisti dobi ne posluži. Kdor jc terden v veri. kakor je Eleazar bil, se nc da pohujšati v taki zadevi; ali ne sme se pozabiti, de v novi zavezi tudi vsi Izreki niso Eleazarji.	\
JMisijonske naznanila.
(Dalje.)
Že je bilo lani omenjeno, de so zamurci prijazni in sc dobre kažejo, dokler je gosp. provikar Knoblcher med njimi, potem pa jamejo zoper misijonarje rojiti, ki so pri njih ostali. Tudi to leto ni bilo boljši. Ko je g. Knoblcher 30. vel. serp. 1837 (■ondokoro zapustil, so bili zamurei precej bolj prederzni; že drugi dan so zid pri misijonski hiši predeili in nekaj stekletik ugrabili. Sosed. ki mu misijon pet otrok redi, jc 10 dni pozneje s strašno serditostjo in oborožen prilomastil iu jc hotel imeti tri vole zalo, ker misijonarji po večkratni nepokoršini niso hotli otrokam kosila dati. Ob naslednji setvi je bilo bolj mirno. Ko je pa tudi mala misijonska ladija nZamureeu. odjadrila. so vnovič jeli rojiti. Poglavar Medi sam je vse prekljc iz misijonskima dvoriša čez zid zmelal. »le bi z njimi svoj uasejani tobak ogradil. Ko so mu to očitali, jc jel tako togotno vpiti iu divjati, de je prihrumelo veliko ljudi, ki so vris zoper misijonsko hišo delali, in le s tem so se misijonski oteli, de so vse vhode založili. Konec tega je bil. de so jim ti divjaki poropali vse gosi, vse ovne. robo nekterih služabnikov iu marsiktcrc druge reči. Med vednim nagajanjem iu nadlegovanjem je preteklo leto 1S57.
Kanj k i g Ceberbacher je torej rekel, de v tih okoli-šinah misijon ne more tam gori druziga storili, razun kar v šoli, v ktero sme vsak priti, iu kak dober nauk sprejeti. l>e se prepričamo, kako težko je gg. misijonarjem kaj storiti. je dosti ako se na keršanske naše kraje ozrimo. Koliko se vender v živo govori, p. na prižnici. v spovednici. v šoli; ali kako malo malo vse izda! Kteri obdivjau mla-deneč se spreoberne, ako še toliko pretresljivo pridigo sliši? Koliko v pregreho zarašenih možakov se da omeciti, ako jim še tako občutljivo njih prihodnjo nesrečo popisuješ? Molčimo pa že celo od keršenih nesramnežev, kteri nar lepši resnice in nauke kar brez strahu in groze zaničujejo! Ako bi prišel terdovratni zamurec v pervi pekel, mora ter-dovralni kristjan priti v dvanajstiga. in če bo zamurec. ki zatisne ušesa zveličavni resnici, s šibami tepen. mora hu-dovoljni kristjan, ki je p. sveto leto zaničeval itd.,sškorp-joni tergan biti.
Ako hočejo pa misijonarji šolo ohraniti, jim je treba silo veliko pomočkov; zakaj zamurec hoče plačan bili. ako v šolo hodi. on hoče zato živež dobivati, zakaj moliti in jesti ima pri Barja*>ih en pomen. Tode odrašeni zamurec šolar h tem se ni zadovoljili; ako dobijo otroci kuhaniga žila. se on hoče z misijonarjem kar k mizi vsesti. Mož. ki sicer ui hude volje, in je zastonj čakal, de bi ga k mizi vzeli, je rekel: „Se bom kaj-li zastonj učil?- Drugi ni hotel fantinske hrane, rekoč: „Sim mar otrok, dc bom to jedel?- Trelji jo je zarobil: „Jest. velik, bom z otroci moli!?- — kolika nchvaležuost iu napuh pii neobdelanih za-murcih! Tode manj se jim mora zamerili, ker ne njim nc njih očetam ni dosihmal se nihče pravil, de sla napuh iu nchvaležuost tolikanj gerda greha: ponižnost in hvaležnost pa tolikanj Ijtiheziijivi čednosti.
Nadležna se nam zdi lakomnost | ii revežih, ki do-bivši ne mara dva darova sc tretjiga hočejo. Ta pregreha se kaže prav osoruo pri divjih /.j umre i h: ako »c mu da žita, hoče še mesa. potem tobaka, mleka, po-lcdnjic stekletik
o
ali bisernic, in ko bi se mu vse dalo. še bi ne bil zadovoljili. ker ne dela kakor bi imel pravico, živeti ob premoženji in žulih druzih ljudi. In ko mu misijonar vsega ne privoli, mu je „alaronu — malopridni, sovražnik.
l>o Knobleherjevih naznanilih je v gondokorski okra-jini 38 sort drevesuiga sadja, večidel tečniga in dobriga, ki v Kvropi naj večidel še po imenu ni znano. Iz nekterih se delajo zdravila, olje in pijače. Vender so pa Barjani prenemarni in preleni. de bi se pečali z rejo sadja. Le, ako mu veter seme z bližnjih hribov na njivo prinese in klica požene, zamurec drevesce ogradi. Torej stoje veli-čanske drevesa, v kterih senci popotniki ob dnevni vročini hlad in poživljej vživajo, in domačini jih nedotikljive čislajo. Gospod Knobleher je pri misijonišnici zasadil neko zeliš-nico in drevesnico ali bofanišk vert, de misijonarji ne bodo le ob sadji živeli, ki se jim z Kgipta donaša.
Mesec na mesec je v njim več sadja. Banane, smokve, granati, citrone. gište. posebno dobro grojzdje rase in se prideluje v njem. — 20. vinotoka (oktob.) je strašin vihar napravil silno škodo ua vertu. pri hiši iu kapeli, pri ladii „Za-inurec*4. in pri domačinskih hišah.
Desiravno so pa marsiktere mikavne reči v tem kraji, je vender vspeh tako počasin in zaderžki toliki, de novi g. provikar misli Gondokoro opustiti. v ktero je bil raujki g. Knobleher ves zaljubljen, in namenil je pri sv. Križu misijonske moči bolj sterniti. Nejevoljni so namreč gospodje ko pri divjačnosti in tatinstvu ljudstva ue morejo kej opraviti. Kaj neki prida storim, je rekel gosp. Kaufmann, ko moram ves ljubi dan na kišti sedeti, de bi to malo zaloge zamurei ne pograbili? — Pri vsim tein pa vender mislimo, de bi bilo š..oda. kraj opustiti, ki ga je naš ljubi rojak s tolikim trudim pridobil in ohranil; kjer se je že več let naj svetejsi dar sv. maše Bogii opravljal, kar poprej od začetka Hveta še nikoli ni bilo; kjer je vender že mala ker-šanska občina iz domačinov. Počasi bi se mende saj kaj dalo opraviti. Ko bi kdo samih potepuhov iz mest in kmetov in tistih nesramnih ponočnjakov in terdih fantov skupaj spravil in jih hotel vnovič pokristjaniti: ne vem ravno koliko ložji delo bi imel, kakor uni med zamurei. Molimo, mi »Slovenci, de bi se misijon v Gondokori ohranil, če je Božja volja, ki ga je naš ljubi Ign. Knobleher začel, in zaupajmo, de tudi on v nebesih ne bo pozabil, kar je bilo na zemlji njegovo naj veči prizadevanje. (Dalje si.)
r
Se en ogla* o ,.Marijnim zvonenji".
Kar je v tem pisal „častivec Marije D.a v 25. listu Danice, ravno to, in iz enaciga vzroka in v enaki namen želimo vsi častivci Marije tudi po druzih mestih in vaseh, kjerkoli je po več cerkva. Pa vse te občne in pravične želje ostanejo le prazne, in nam ne napravijo ediuosti v tem zvonenji, dokler cerkovnike (mežnarje) le opominanio ali prosimo za-njo —• če tudi očitno po časnikih.
Cujte. kaj je pisavec teh verstic slišal na svoje ušesa iz ust mestniga cerkovnika na vprašanje, zakaj de ravno »n ima navado, poldan in omarijo zvoniti še le potem, ko je že po vsih druzih cerkvah odzvonilo. „Naša cerkev ni dekla druzih". se ponosi svobodnik, rona je gospodinja v svoji fari. in se derži svojiga domačiga reda, ne pa sosednjih cerkva'-* Tako gotovo mislijo vsi enaki svobodniki, in sc tudi ravnajo v zvonenji po tem načelu, kjerkoli je to njih volji prepušeno. Fdiui zdatni pomoček. občno zaželeno edinost v Marijuim zvonenji hipama vpeljati, je le z edin j en ukaz opravičenih zapovednikov. Naj se poskusi ta nasvet, in — že prihodnji dati se bo po vsim mesti pri vsih cerkvah h krati zvoi.ilo angelsko češenje — tako zjutraj, kakor opoldne iu zvečer. Naj bolj naravno pa Im, de se v leni vse druge mestne cerkve ravnajo po veliki ali glavni cerkvi. - ) Saj tako tudi pobožni hišni dru-
•) Znano nam jr mestice. v kterim so saj pred nekim časam
(mislim de tudi še vselej) pri vsih cerkvah o pravim času zvo-
žini navadno le mati naprej moli vse skupne molitve, družina pa za njo; tako vsi h krati začnejo in h krati nehajo. Ali ni vredin tako lep in spodbuditi družinsk zgled, de ga tudi cerkve posnemajo v svojim klicu k molitvi po Marijuim zvonenji?
De pa ta reč ne ostane le pri polovičnim vredenji, temuč de se natanko vse ob enim določi, kar je o tem želeti; naj se pripusti in zapove Marijno zvonenje vselej le takiinu človeku, ki že zapopade namen tega cerkveniga klica k molitvi, in ki le toliko časa zvoni angelsko češenje. de ga med tem lahko tudi sam zložno in pobožno odmoli; nikoli naj pa se ne pripuša otročajnarjem, ki se večidel le tropama pulijo za verv. in zvone brez konca in kraja, de lahko še zvon poškodvajo. — Tako — z enakočasnim Ma-rijnim zvonenjem le po pametnih ljudeh — bo vstreženo tudi tistim, ki se s predolgo časa odkrito glavo v vetru ali mrazu boje prehlaje in škode za zdravje, in se še drugim odvzame priložnost tožiti, de morajo večkrat zavolj predolziga ali različnočasniga Marijniga zvonenja klobuk po celim mesti v rokah nositi, de bi komu pohujšanja ne dali.	—k.
MariiI
Slava Ti, Marija! Že od veka vekov b'la odbrana. De boš svetu kdaj v rešitev dana; Slava Ti. Marija!
Slava Ti. Marija! Vredna biti mat' Rešnika sveta. Si brez vsega madeža spočeta; Slava Ti, Marija!
Slava Ti. Marija! Si rojena, angelska Devica. De postaneš kdaj nebes Kraljica; Slava Ti, Marija!
Slava Ti, Marija! Svetiga Duha Ti obsenčenje Ua spočeti Jezusa — Rešenje; Slava Ti. Marija!
Slava Ti, Marija! V čistima naročju Si nosila. In nebešk'ga kralja nam rodila; Slava Ti, Marija!
Slava Ti, Marija! Mnogo Si za nas težav prestala. Clo za nas v smert si sina dala: Slava Ti, Marija!
Slava Ti. Marija! Ko prestala si težave sveta. Bila Si od Sina v nebo vzeta; Slava Ti. Marija!
Slava Ti. Marija! Kaze celo Tvoje nam življenje. Kam de gre naj nase hrepenenje: Slava Ti. Marija!
Slava Ti, Marija! V nebu z Jezusam sedaj kraljuješ. Naše prošnje njemu isročnješ; Slava Ti, Marija!
Slava Ti, Marija! Oh. de b' mogli tud' mi k Tebi priti. Večno s Tabo v raj' se veseliti; Slava Ti, Marija!
Slava Ti. Marija! Dokler zemlja stala, naj ne jenja, Teb' dajati slave in češenja;
Slava Ti. Marija!	Jon. Levičnik.
Slovesno prenešenfe sv. JFelihsa mu-čenca. *)
Ker je bil praznik sv. Štefana, perviga katoliškiga mučeuca, v slovesno prenašanje sv. mučenca Feliksa iz cerkve Marije Device pred mostam na njegovo pravo mesto k sv. Jakopu že dolgo popred odločen, se je to prenašanje, akoravno je sneg hudo naletoval in bil precej zapadel, vender le tisti dan obverševalo. Po osmih zjutraj je šla procesija iz šent-jakopske cerkve po sv. Feliksa, in kmalo se je bila pridružila neštevilna množica pobožnih častivcov tega spričevavca Božjiga iz vsih stanov in starost iz mesta in bližnjiših krajev, in zvedil! smo, de bi bili verni od več krajev tudi po 6 ur hoda deleč k tej slovesnosti prišli, ako bi jim zelo gerdo vreme upanja ne bilo odvzelo, de bo ta dan prenašanje. Sv. truplo je bilo od prečastitiga škofoviga
nivci stregli, in ko je zvon v veliki farni cerkvi vdaril, 60 ga vsi drugi spremljali in tudi z njim vred jenjali, de jc bilo prav prijetno slišati.	Vr.
*) M učen c i. morebiti bolj prav spričevavci. po creškim mar-terniki se imenujejo tisti sveti služabniki Božji, ki so sveto vero s tem pričali, de so svoje življenje zanjo dali. zanjo mučeni ali inartrani bili. Mučenec je iz stare slovenšine, pa ze pozabljena beseda.	Vr.
namestnika in stolniga prošta, gospoda Antona Kos-a, iz lavretanske kapelice vzdignjeno in s kadenjem počešeno; osem zurjenih semeniških pevcov je pelo predpev: „Vidi Dominum", in litanije vsih Svetnikov, v kterih je bil za sv. Vincencjem tudi sv. Feliks trikrat na pomoč poklican. Štirje duhovni po dijakonsko napravljeni so nesli truplo sv. mučenca, ki je bilo s prelepim, skrinji miru in sprave podobnim pokrivalam pokrito, in na vsaki plati je svetilo 5 enako praznično oblečenih učencov pri 10—12 letih iz domače fare; pred njimi so šli čč. 00. frančiškani, za njimi 4 visoko častitljivi gospodje korarji, in na zadnje prečastitljivi gospod prošt s svojimi sprcmljevavci. vsi Hkupej z gorečimi svečami in oljkinimi vejicami. Za temi so se ver-stili imenitniši gospodje in ljudstva, kolikor so ga mogle prostorne ulice ob straneh pri vsi procesa obsegali.
Ko so sveto telo med vednim petjem psalmov in drugih pesem v cerkev sv. Jakopa prinesli, so ga položili na altar, ki je bil v velikim prezbiterji napravljen, in potein so ga odkrili. Vsi smo ostermeli nad milo, resnobuo, prijazno in neizrečeno lepo napravljeno vošeno podobo, v ktero so vse prave sv. kosti svetnikove zložene in se tudi na čelu, na desni roki in na desni nogi viditi zamorejo. Vse truplo je z zlatarn nauizauo in olepšano, in njegov pogled človeka tako presuue in prevzame, de se ga res učeni iu priprosti še zdaj nagledati in načuditi ne morejo.
Po veliki sv. maši. ki so jo imeli prečastiti general-vikar s proštovo častjo, so po nemško pridigovali v. č. g. špiritval. doktor Henrik Pavker, in so izverstno in poduč-ljivo govorili od junaške serčnosti pervih mučeneov in njih pokopališ pod zemljo ali od katakomb. *) K koncu je bila zahvaljena pesem: Te Deum laudamus in blagoslov s presv. Rešnjim Telesam.
Popoldne ob štirih so imeli v. č. g. M. Meršol, seme-niški pod vodja, lepo krajnsko, prazniku primerjeno pridigo od češenja sv. ostankov sploh in od sv. Feliksa posebej. Pobožnih vernih se je bilo pa toliko sošlo, de je v veliki gnjeri samo darovanje ali ofer terpelo poldrugo uro. — Vse je že napeljano, de pridejo te neprecenljive svetinje, v kterih čast se je tudi osmiua obhajala, na svoje mesto ▼ eno zmed kapelic na moški plati, kjer se bodo skozi steklene zaslombe zmiraj zamogle očitno viditi. St.
Hekaf za svate.
Vsaki narod, vsaki kraj ima pri posebnih opravilih lastne navade. Te navade se različno kažejo na ženitninah in so žive priče, kaka omika in življenje je pri ljudstvu, in ktere so posebne zadeve različnih krajev. Veliko tacih navad je prav priljudnih , in ne smele bi se zatirati, ker nič pregrešnima v sebi nimajo; le rade se z napčnimi nadome-stujejo. So pa tudi ined ljudstvam nektere šege, ktere so vse graje vredne in potrebne. Naj se, postavim, že ljudje radujejo po svojim, kadar šaleži pri ženitnini prav velike zobe iz repe narede, in jih potem rujejo, de si tudi je to ravnanje včasih nevarno. Vidil sim enkrat pijaniga godca, ki je svojimu tovaršu namesto repaviga zoba v naglosti kos žnabla odtergal. Naj prodajajo u smešnimi, ne pregrešnimi besedami pogačo itd.; to nobeniga pohujšalo ne bo. Kadar svatje po 2 ali clo 3 dni skupej ostanejo, kar je tudi velika napaka, ne morejo v eno mero jesti in piti; poštene šale njim slajšajo vse. Dve navadi na ženitninah več krajev na Slovenskim, kolikor je meni znano, se mi prav nepripravne vidite, in zaslužite očitno grajanje.
Nekteri godci, brez kterih bi se keršanske ženitnine
*) Pač dobro bi bilo. ko bi bili marsikteri to pridigo slišali, ki od takih reči veliko manj vedo kot slepec od barv, pa vender po svoji slepoti modrujejo in tako neumno bledejo, de bi se jim mogle teleta smejati, ko bi tako čvekanje ne izhajalo iz spačene volje in hudobije, kaj pa. de bi taki možaki drugači govorili, ko bi se prenašale kosti kaciga posvetniga pisača, ali kje ne mara tudi KonCucja ali Mohameda.	Vr.
tudi prav veselo lahko dokončale, imajo navado pred plešam pod oblati. V kote skedna, kjer navadno prec po poroki pred obedam, zvečer in o polnoči nekaj časa plešejo, se pred plešam vstopita 2 godca in se cez slavo edin proti drugimu prekucneta, tako de sc v sredi poda z nogami terčneta. Potem se postavila v nasprotna kota in ravno tako naredita. To prckucovanje iz 4 kotov naredi podobo križa. Ko sta godca vstala, sim jih slišal reči: „Bog in ta sveti Božji križ! zda| je pod pooblau in blagoslovljen, le urno se zasucitew. Prav lep je tu ze stari pregovor Slovencov. kteriga pobožni kristjani pred .ii po dok ui« amra poštenim delu ne pozabijo; — pred pit-am pa ni na plavim kraji, ne v pravim času. Kristus na- >imiiiiuj hvaljeni Odreseuik, poti križem nt plesai m ajdovsko veselje se s svetim križem ne pričenja.
Tudi imajo nekteri godci navado, potem ko so pričo otrok z umazanim (ezikani celo noc klaiali. pred locitevjo svatov še pridigo imeti. Stopi v ta namen veci del vodja godeov na taki kraj. de ga vsi vidijo. Bere. se ve de večidel iz nesnazniga prazniga papirja, ali pa na videz iz bukev, ktere narobe derži. evangeli. to je. svete m ue-svete besede skupej blodi. Potem opouasaje pridigarje med svete reči na dvoje umljive in tudi očitno pohujšljive nauke trosi. Poslednjič še kakih 20 parov oklicc. in kakor ca* nanese spraševanje ali kaj druziga oznani. * ) Prav malo se poda pijanimu godcu s svetimi cerkvenimi recnn norčevati, pa tudi svatje, ki take radi poslušajo, razodeval«, kako malo omike in malo keršanskiga duha imajo. Ce ravno pošteno veselje poštenim svatam iz serca privošim vender mislim, de čez popisauo ravnanje molčali bi ne bilo prav.
—c.
Devica čem
Marija Devica devic Je v raju na Božji desnic'; k Marii so viete Device vse svete: Devica čem zmirej ostat'
V devici je sveti Duh zdaj. Bo v raju nad aagelce kdaj; To priča Marija, la sveta Lucija: Devica čem zmirej ostat'.
Danica čet zvezde je vse. Tud v raju deviško dekle,
V	nebesih kraljuje, Se v Bogu raduje:
Devica čem zmirej ostat'.
Kar bela je lil'ja pri nas. Devica tam večni je čas, Pri Bogu v veljavi,
V	nebeški je slavi: Devica čem zmirej ostat'.
Le d'vica ▼ nebesih povsod Za Jagnjetam Jezusam hod'. Prepeva vesela. Vse Božje dela: Devica čem zmirej ostat .
zmiref ostat.
kjer dragi aevarai je spol. Se znajti jest nočem nikol; Boga bi šalila.
Im čistost kalila: Devica čem zmirej ostat*.
Oj. sama pač lepo živim . Nad Jezusam se veselim, On v me se ozira. Me c gnado podpira: Devica ceni zmirej ostat'.
Kaj maram za teke. o avet? Ti hočeš le čistost mi vset'! Raj' dam se vmoriti. Kot čistost zgubiti: Devica čem zmirej ostat'.
Devica Ceeilja za poj Na orgle poaižno s menoj, De čistost čem branit'. Nedolžnost ohranit': Devica čem zmirej ostat'.
Dekleta, živimo lepo. !■ Jezusu dajmo roko; On venča device V nebeške kraljice: Devica čem zmirej ostat'.
Marešič.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Ravno poslednji večer stariga leta je bil zopet prišel v Ljubljano v. č. g. Mat. Kirchner. Precej v nedeljo popoldne je odrinil dalje proti Rimu, kjer
*) koliko se taki ostudneži včasi prederznejo, le en zgled: Imenovani godčevski govornik verže ženski srajčnik čez pleča. i« v rokah derži kuhensko cunjo za brisati, in stopi na klop pri peči. Med oznanili so mende bolj imenitne enake: Kna je <>m»-zilnik zgubila, če ga je kdo najdel ali odnesel, naj ga g»to\o nazaj odrajta. ali naj jo vzame itd. In to \ pričo otruk!!
Pis
se bo v kratkim sklenilo in slišalo, kako de bo nadalje z afrikanskim misijonam. Odpeljal bo s to priliko v Neapel tudi 2 zamureka, ki jih je bil v Terstu pustil. Upamo, de bo o ti priliki tudi zastran prenašanja g. kuobleherjeviga telesa v Neapeluu kej vravnal, ako »e bo zamoglo še do časa napraviti, de bo si. odbor Marijne družbe na Dunaji potrebne pisma tje odpravil.
Z Dolfilskiga nam je došel dopis, ki ne bo škodovalo nekoliko i/, njega razznaniti: Zvedivši iz 2 poslednjih listov Z g. Danice stan g. Lavtizarja vam hitro za njegove potrebe toliko in toliko pošljem. Prizadeval si bom, za misijon g. I.avtizarja tudi nadalje še pomočke zbirati in mu jih po vaši dobroti pošiljati.
Ako llog hoče. bo njegov misijon zanesljivo naj lepši >ad rodil za katoliško Cerkev. Ako pa bi bilo pri tem kaj svetovati, bi tole bilo:
1.	Naj se g. I.avtižarju serčnost da z naznanilam. de ga bo njegova materna dežela v tem težavnim početji zanesljivo podpirala.
2.	Naj bi g. misijonar najpred kupil od divjakov obiln ko- zemlje, kakor je g. knobleher storil v Goudokori. ter bi s tem misijon ob Kudeeim jezerji za vselej zagotovil, in naj bi ga posebej ..slovenski misijon** imenoval. Krajn-ska dežela je ponosna s svojimi gorečimi in pobožnimi misijonarji. naj so oni že pomerli v Afriki, ali pa se delajo v uogradu Gospodovim po severni Ameriki.
Iz kanala. 1*. grud. 1S5*. Draga Danica! Saj rada sprejemaš, kaj ne. cerkvene novice iu jih tudi z veselim sercam svojim častitim bravcam naziianuješ? Dans ti povem od d\eh cerkvenih slovesnost, ki ste se. ni davno kar. v kanalski dekanii godile.
Debelo uro uad kaualam na desnim bregu derete Soče >!»»ji verhi hriba prostorna cerkev, Marija-Celj imenovana. kamor ob presv. imenu Marije Devicc ljudje iz mnogih krajev prav radi romajo. Ta cerkev je p:i sama. prav sama ko pusavuik od va.«i odločena. Shajajo se tukaj, kakor se mi zdi. ljudje iz 21 vasic ob nedeljan k službi Božji, ktero že skoz 21 let neutrudljivi gospod kaplan Anton t kioar zvesto opravljajo, ker so ta častiti gospod že skoz \cc ojsirih zim skopali, kako težavno de je po snegu, ledu in burji vsaki dan pol ure dalječ gori na hrib kora-čiti. tam gori sv. mašo brat. toraj so si na vso moč priza-devali. de bi se temu nekoliko v okom prišlo, kaj so si \mislili? /e tri leta je. kar so si prizidali za novo duhov-ui-nico ( farovz) in novo šolo, ktero delo so tudi letaš, skoraj vse na svoie lastne stroške srečno dokončali, t Pač lep iu pos ne mlj i v 'gled za take. ki premorejo!) Marljivi so za svojo, pa >e poprej so skerbeli za Božjo hišo. de je veselje v to iu uno priti, ker se jim otroci in ljudje i iu tudi njih lastuo zdravje) smilijo . de bi tam gori v samotni mer-zli cerkvi mraza ne terpeli. so si napravili, se ve de po privoljenj visokočastitiga škofijstva. domačo kapelico, kjer zainorejo ob bolj okornih m merzlih dneh skoz teden sveto maso brati in spovedovati. Ta kapelica jc tikama poleg šolske sobe. de so tudi šolski otroci lahko pri sv. maši.— 21. listopada u. I. so jo kanalski gospod fajmošter. Jau. Ilndav. v pričo imenovaniga gosp. kaplana in še dveh drugih duhovnov blagoslovili v čast sv. Antona Padvanskiga. Po slovitni sv. masi s,» ne vsakteri na svoj dom razšli, potem ko so jih gospod kaplan lepo iu prijazno pogostovali in spodobno zahvalili.
Bavno ta gospod fajmošter so napravili v svoji farni cerkvi za svoje farmane v tem s>*etim letu posebno slovesnost, kakorsiie niso že S let tukaj imeli, namreč duhovne vaje. Imeli so |ih domači duhovni — od 7. zvečer, do 15. grudna opoldne, iu nadjati se je de z obilnim duhovnim pridani Pervi večer je bil govor od dobrote (koristi) tacih sv. vai. drugi dan zjutraj od desete do ' 4 popoldne je bila nar piej >v. ma»a. potem pridiga oil cilja iii konca človekov iga in potem kratko premišljevanje čez poprejšnji govor
(consideratio); tudi popoldne je bilo dostojno premišljevanje-za pripravljanje k spovedi; — in sv. Obhajilu, poslednjič so bile pa litanije Matere Božje. V četertek je bila pridiga in premišljevanja od greha; v petek od spreobernjenje; v saboto od pripomočkov k temu, od presv. Marije Device, pribežališa grešnikov; v nedeljo od usmiljenja Božjiga. v ponedeljik od življenja, smerti in sodbe pravičniga; v torek od življenja, smerti in sodbe grešnika, in v sredo od stanovitnosti v dobrim. Popoldne so bili ti-le nauki: 1) od posebne sodbe, 2) od spraševanja vesti čez misli in besede, 3) od spraševanja vesti čez djanja, 4) od lastnosti spovedi. 5) od dolge spovedi, 6) od zadostovanja. in 7) od priprave k sv. Obhajilu. ljudi je bilo obilno, zunaj dveh delavnikov. Ob praznikih in pa poslednji dan se je vse terlo, de jc bila cerkev premajhna. Koliko se jih je v tih dnevih spovedalo, se ne more čisto vediti, samo to se ve, de sc je v 13 dneh enajst sto vernih obhajalo, kar je pri številu 2000 duš te domače fare dosti (koliko je namreč vmes otrok, ki še niso za sv. Obhajilo). — Poslednji dan je bila slovitna sv. maša z leviti. Med sv. mašo jc bilo pa vesoljno ali skupno obhajilo, ktero je moglo vsakteriga ganiti, ako je imel le količkaj občutka za dobro. Med obhajanjem se je pela stara pesem: rJezusa ljubim44 in pri vsakim odstavku je pridigar goreče zdihljeje do ljubiga Jezusa izrekel iu ga hvalil za njegovo dobroto, ker se poniža k človeku priti. — Poslednja pridiga od stanovitnosti, ki je z mašo vred od 0 zjutraj do ' 4 popoldne terpela. je bila posebno lepa in giuljiva. Morde ga ni bilo uobeniga med toliko množico, kteri bi ne bil od veselja točil solz ljubezni do lioga. ker nam je bil tako lep in vesel dan napravil. Desiravno smo bili skoraj cele 4 ure v cerkvi, vender nam je bil čas prekratek in zlo zlo sladek. Tako prijetnih dne-vov sim malo doživel. Bog nam jih d:j več takih! Naj bo vse k Božji časti!
Iz (jioriskiga. 20. grud. I.juba Danica! Povej čč. gg. bravcam. de v 15. listu I. I. omenjeni močnodušni služabnik Jezusa kristusa. g. Janez Stibjel. so mesca vel. serp. šli tudi v sveti Bim. sc nar ' »šjimu pastirju priklonit: potem nazaj priuši so od drugih prijatlov slovo vzeli, in se koj čez Germanijo k svoji dragi čedi v Ameriko ventili. V znamenitim listu, ki so ga 1. vinotoka (okt.) iz Alehanije f pri PitsburguJ ljubim staršem pisali, beremo, kako se Božji previdnosti zahvalujejo, de jih je nagle smerti otela. Le majhen vzrok je bil, de uiso v tisto barko šli, ki je na morji zgorela, in je toliko ljudi prerano vodni grob požerl. Pa tudi tista barka, na kteri so se peljali, ni bila brez straha. Na širokim morji jo je strašili vihar tri dni tako ko; list sem ter tje premctal. Vse je obupno trepetalo, samo naš verli rojak so terdno v Božje varstvo upajoči ne-prestrašeui rešenja čakali. Oj! kaj velja dobra vest!! V.
Z Dunaja. 2 prosenca. *|* — Različne so šege, s ktc-riiui keršanski narodi prihod kristusov na svet. njegovo rojstvo obhajajo, buditi v sebi in posebno v svojih mlajših keršanske čutila, buditi in ponoviti vero Vanj, ki je luč sveta. Tako so skorej povsot v navadi jaslice, ki na majhnim prostoru zgodbo tiste zveličaiiske noči pred oči stavijo iu so zlasti mladini neizrečeno po volji. Tu v velikim mestu je pa posebno ^božično drevo44 v navadi, kakor je že gotovo mnogim znano. Rodbina, ali kdorkoli želi svojim veselje napraviti, si dobi smrečico in vso ovenčano in raz-svitljeno postavi v sobo. v kteri se domači in drugi gostje zberejo, obhajat božično veselje. Navaduo so še posebno za male kake nedolžne veselicc. in de je njih veselje polno, dobe razne darila. Današnji svet si je res že malo preveč osvojil, in sem ter tje. kakor sc čuje, je ta spomin samo v tem. de se darila dajejo mladim in odrašenim — brez kaciga druziga pomena. Razne društva, ki so tu za blagor človeštva vstanovljene, so svojim mnogo veselja napravile. iu z božičnim drevesam pravi spomin obhajale, ne le k telesnimu ampak tudi k duštiimn pridu. Tako roko-
delsko. tako druge društva za uboge, kterim so dobrotniki, znani in neznani, z mnogoterimi darili pripomogli, de je bilo veselje veliko. — O polnoči ni tukej že nekaj let sem duhovniga opravila, kakor drugot. — God iu praznik sv. .Štefana se je posebno lepo obhajal, ker je patron velike cerkve. Takrat jo gotovo tudi vsak obiše, ki jo more, se saj nekoliko pomuditi v tem veličanskim svetišu Božjim. Le škoda pa, de je na tako obljudenim kraji, iu de vozovi, ne-prenehama sem ter tje derdraje, zelo motijo. — Konec leta •e bil slovesno po raznih cerkvah obhajan. \aj imcnitniši pridigarji so govorili, kaknr dr. Veith, dr. (•ruša. o. Patis id. Edin zmed njih je posebno učil. kako varno in skerbuo de se mora porabiti zdanji cas. vsak njegov trenutek, ker le ta razloči za sedanje iu večno življenje. Naštel je pa še 4 take posebno razločivne čase ali trenutke, ki so za vsakiga človeka rezili, in ti so. kadar človek sv. kerst prejme, kadar kje pervi smertni greh stori, kadar v kak stan stopi, iu kadar je na smertni postelji. Ti so tehtni prigodki v življenji, iu zato de bi jih tudi drugi premišljevali. sim jih siui zapisal. — In tako nam je vtonilo staro in se zaznalo novo leto. ktero naj bo vsim zveličavno! -Z Bogam!
I1 ris t a ve k. Nekimu štirskimu dopisniku v časnik Greuzbote v l.ipsii, kteri možak naj beiže de katoliški kruh je. se pa katoliški duh nič dosti ue prileze, ker zdi se mu, kakor je čutiti, vse preveč, dc je štirska zemlja katoliška, de se katoliško življenje poživlja, de so misijoni. In de je rCuriosumu tega možaka napolnjen, sledi nazadnje še pritikljej od vic in nekak rek znaniga Teceljna. Dopis.
Iz Laškima nam piše v. č. gosp. Nikol. Olivieri. ter naznanja, de je prejel zbirke v Danici, ki smo mu jih bili undan poslali. „0. Bog poplačaj vašo ljubezen"4, pravi ou med drugim. „zakaj naravnost povem, de sim bil prav močno potreben, ker imam velike stroške. Ali previdnost Božja nikoli ne odstopi. ter vedno zbuduje občutke ljubezni v sercih dobrotnih ljudi itd.tt Pravi poslcdnjič, de sta s tovaršem prišla iz Egipta s 17 zamurkami in 5 zamurčki in se bota podala proti Nemškiinu in morebiti tudi Ljubljano zadela, vender pa ne ve za gotovo. — Slehern tedaj lahko sprevidi, kako s svojimi darovi za g. Olivieri-ev misijon pripomore h kerstu neverskih otrok in zraven tega tudi serce temu usmiljenimu starčku tako prijetno razveseli. — to serce, ki živi in diha le za časno in večno srečo nesrečnih vsužnjenih otrok iz vroče Afrike.
Hazgted po ker *an* kini sretu.
V Rimu so dunajski kardinal vikši škof Raušer 23. u. m. (kamor so 18. dospeli) prejeli kardinalski klobuk. Najpred so v sikstinski kapeli navadno prisego opravili, potem so bili v konsistorialni dvorani dopušeni k nožnimu, potem k ročni mu kušljeju in poslednjič k objemljcju. Njih svitlost so objeli potem druge kardinale, so vzeli v posest redu primerni sedež ter se povcrnili k papeževimu tronu. prejet iz rok Njih svetosti kardinalski klobuk. - - O ti priliki je bil vdrugič govor, de naj bi se častitljivi služabnik Božji Janez Sarkauder za svetnika razglasil.
Na Rusovskim žele zopet katoliške usmiljene sestre imeti, ki so jih bili pod cesarjcm Nikolajem iz njih hiš pregnali, njih posestev poropali in jih. kolikor moč. od pred-ništva odtergali in razkropili, tako de zdaj le še ali posamezno pri svojih svojcih žive. ali pa k večimu po 2 ali 3 skupaj. V krimski vojski je Rus spoznal, de so usmiljene sestre potrebne, torej so sperviga skušali z usiiiiljcnicanii zmešane (obojne) vere; pa se ni dalo. Potlej so hotli iz Rusinj greške vere usmiljenice imeti, pa tudi to ni bilo nič boljši kakor z luteranskimi diakonisaricami. Dve leti zdaj je, kar spoznajo, de le s katoliškimi Vincentinaricami se da zaželeni vspeh doseči, in mislijo jih zastran njih vere čisto v miru pustiti, le samo nadzorstvu l.azaristov bi jih še radi odtegnili.
V	Lionu na Francoskim jc vstala nova družba ^bratje Deteta Jezusa", tovarši žive po 3. redu sv. Frančiška .\sj-skiga. Družba ima nameu. iskati ubožue otroke, ki brez nauka iu vere rasejo. jih oskerbeti. učiti in za pervo sv. Obhajilo pripravljati. V hiši. ki jo v ta namen zidajo, bo šola. cerkev in sprejemnišnica. in bo zamogla lotiti do 1200 tacili zapušeneov sprejeti. Dosihmal jc bilo po 70 otrok ua leto tako otetih.
Spanj olska kraljica bo dala v spomin razglašene verske resnice od neoraadežaniga spočetja presv. Marije Device v Madridu imenitno cerkev zidati, ktera bo primerna velikosti iu blišu poglavitnima mesta spanjolskiga kraljestva.
V	Kaneji ua Turškim zve pred nekim casam mlada turkinja. de zdaj jc pripušeno turkam prestopiti k veri. ktera se komu prava zdi. se odmciii. dc hoče biti kristjana iu se da kerstiti. Paša to zve. jo poklice iu sc ji prilizuje s perviga. potlej pa ji žuga. ako od te^a ne odstopi, iu ko nič lic opravi, jo v Carjigrad pošlje, kjer je bila tez pet meseov v ječ! zaperta in večkrat od nekiga >iiy.nja ši-bana. fern kruli iu voda sta ji bila edini živež, iu rume-niga solnca ves ta čas ni v idila. De bi jo (»trašili. so tudi razne živali k nji zapirali. Francoski poslance to zve. poskerbi za nesrečno jclnico, in prcccj je bila izpušena. Ta deklica živi zdaj pri nunah sv. Jožefa v Sini. ime ji je Marija. — Bog nam daj večkrat tacili dogodkov slikati, iu bomo zuii-raj bolj poterjeni. de lic molimo zastonj: „0 Jezus zavolj svoje svete smerti na križu se usmili u bo-z i h t u r k o v!"
Šolskim bratam v Kairi je namestili kralj Said paša daroval hišo iu šc 30.000 frankov ua verh. Tudi v Aleksantlrii ti dobrotni redniki nezmožne mladosti še nimajo posebne hiše. temuč bratje sv. Frančiška jim v svojim samostanu z rcjcnci vred dajo stanovanje.
V	Diarbckiru, kakor piše rJourn. dc CoiisL". je vstal pred nekim casam znamenit razpor med Agap-am, škofa m iiezcdinjeiiih Armeneov. in njegovo občino, in dc sc jc zavolj tega mnogo rodovin. kakih I 500 duš. preti 2 mesea-ma otlmenilo. tle hočejo v katoliško Cerkev prestopiti, kakih 2.000 pa tle jih je sprejelo nezediiijeiio greško vero. I nih 1.500 Armenov je v Diarbckiru zidalo armensko-katoliško cerkev.
Kitajci neverniki so misijonarja fhaplain-a t Napletla ). iz tlružbe Jezusove, pred nekaj časam takole trino/.ili ali martrali. Najpred so ga šibali. Nekaj mladih kitajskih spreobernjeneov poprosi kleče sodnika, naj jim dopusti kazin terpeti za ostareliga duhovna. «,Terpeli hote vi z njim", se zadere nad njimi neusmiljeni sodnik, in obsodi jih k ravno tistimu tcrpljenju. Pobožni misijonar je dobil dva dni po 150 udareov. iu čudo je. tle ni umeri med njimi, ker je le bolečine s prečudno poicrpežljivostjo prenašal, so mislili neverniki. de je vrač. in so torej skušali muozih prazuo-veMkih pomočkov. dc bi iz njega pregnali ^hudobo poter-pežljivostiu. kakor so to imenovali. Dau pozneje je mogel preterpeti tako imenovane nožne bolečine, to jc. prive/.ali so ga za kol. in nečloveki so inu jeli na kosce meso f telesa rezali. Roke, noge. rame, pleča in persi so mu bile tako razmesarjene; potem so mu trebuh razparali, iztergali čeva in so jih vergli volkovam. ki so bili v gajbi zaperti. Po vsim tem mu je brič glavo odsekal. Chaplain jc veliko let po Kitajskim luč sv. vere razširjal, in zdaj je svoje življenje v slavnim mučenstvn dokončal.
Mtr obline*
(Sramožlji vost.) ..Kdor sc le pred ljudmi, nc pa pred Bogam sramuje, njegovo serce ima malo vrednosti", dobro ziiamnjc za človeka je. de je sramožljiv pred llogam; kdor jc sramožljiv, nc greši tako lahko, ker sramožljivost je del vere; sramožljiv ost ino vera ste zmiraj združeni, ce se ena zgubi, ste obe zgubljeni. Kteri so pobožni? Sra-
možljivi. — Kteri so pravi sramožljivi? kteri se pred Bo-gam ravno tako sramujejo, kakor ko bi jih ljudje vidili.—
(T o v ar A i j e/) Odtegni se slabim tovaršijam. ne pečaj ne z njimi, zderži svoje noge od njih srede, ker v njih zanjke «e utegneš zaplesti.
(Dar.") Malo ali veliko, če je le serce k nebesam obernjerio, ker ne gleda se na velikost dani, temuč le de se z dobro voljo da.
(Blagor človeku), kteriga smertna ura je kakor ura njegoviga rojstva, to je. kteri tako nedolžen svet zapusti. kakor je na svet prišel.	J. K.
Duhovske zadere.
V	ljubljanski škofii. Fara Studeno je bila izpraznjena, kjer se je gosp. Jak. Kušlan, ondotni fajm.. podal v pokoj, in je zdaj g. Jož. Germek-u. dohovškiinu farnimu vikarju, podeljena. Dobovec pa je s 30. u. m. razpisan.
V	t e r ž a š k o - k o p c r s k i škofii. Po odstopu v pokoj v. č. stolniga dekana g. Petra Aleša, ki so skoz 30 let neutrudeno iu v blagor duhovstva in šolstva dekanii i litra in e.xtra mu ros opravljali, so zvoljeni dekan intra mu ros v. č. g. korar Jožef D' An dri; dekan in šolski nadglcdnik evtra mu ros pa v. č. g. .lakop K o man. fajm. v Servoli; oba sta I. t. m. nastopila. Dalje so postavljeni m prestavljeni čč. gg.: Fel. Si kič fajm. v Pirani; Jož. Bratulich fajm. v Cepiču; Korl I.. II u t vodja, učenik in kat. v Kastvi; Jož. Princ iz Klanca v Klano za adm.; Mark. Andolšek z Bcrd v Klane ekspoz.; Mat. Sešik s Krošic na Bcrda ekspoz.; Jan. Ferjau z Boruta v Krašico ekspoz.; Jan. Gergurina s Cepiča v Boruto ekspoz.; Mat. Su plina s Pazua v Vranje za farn. namest.; Jan. S ust. n. p., v Pazen duh. pom.; Ani. Nesič. n. p., v Giuiino duh. pom; Jož. Fonda, klerik, po izverš. bogosl. za učenika k solinskim šolam v Pirano.
Spremembe v lavantinski škofii. Prečastiti gospod Jožef Rozman, korar stolne cerkve in višji ogleda ljudskih šol. so prejeli nadfaro v KonjicaL. — Gosp. Jožef Katič pride za namestnika v Roje (Rojach). — g. Jožef lla jšek za kaplana v Vuzenice. — Umeri je č. g. Jakop Dobra ve c. fajmešter v Rojah. R. I. P.!
Ji iti darovi.
Za misijon gosp. Lavtižarja:
Neimenovana dobrotniea po g. M. 6 gold. G. A. P. 3 gld. Njegova družina in nekteri občani 2 gold. Pridne čbelice: ..Hvaljen bodi Jezus in Marija!" 67 gold. 14 kr. G. Peter Leben 3 gold. Čast. duhovšina v Postojni z vo-šilara: Božja roka naj podpira gosp. misijonarja Lavtižarja v Ameriki 22 golo. G. A. F. 2 gold. G. Jož. Aliančič, kapi. v Dolu 2 gold. Mar. Železnikar 2 gold. Pridi k nam Tvoje kraljestvo 9 gold. 24 kr. G. J. Lavrač iz inoravške fare 1 gold. Zapoška podfara 11 gold. G. J. V. 1 gold. G. f. K. L. 5 gold. G. k. A. P. 3 gold. G. Mart. Narobe 4 gl. S sv. Gore gosp. J., de bi se molilo za pastirja in far-mane. v namen sv. leta 6 gold. Tri dobrotne roke 1 gld. V spomin sv. leta 50 kr. G. J. J. 5 gold. G. Levi Stih (?) 5 gold. Žulnate roke 40 kr. J. B. in Th. 2 gold. M. Ž. 1 gold. M. K. 30 kr. G. K T. 2 gold. 27 kr. G. A. G. 1 gold. 27 kr. Bog usliši vašo in našo molitev ! J. O. v M. 2 gold. 48 kr. G. J. A —o 3 gold. Iz dobriga namena 1 gold. G. Valentin Pretnar, fajmošter pri sv. Križu poleg Turna 5 gold. (i. Janez Sajovic. kaplan ondi 1 gold. Neimenovan po g. G. K. 1 križ. tol. = 2 gold. 12 kr. G. Fr. Košar 5 gold. Bog nam odpusti grehe! 6 gl. 50 kr. n. d.
Za misijon gosp. Olivieri-a:
A. F. 2 gold. Mar. Žel. 2 gold. G. J. V. 1 gold.
5	sv. Gore, de bi se molilo za pastirja in farmane, v namen sv. leta 6 gold. Iz R. 20 st. in 2 n. kr.
Za afrikanski misijon:
G. P. Leben 2 gold. G. A. F. 3 gold. S sv. Gore, de bi se molilo za pastirja in farmane, v namen sv. leta
6	gold. Iz šent - Lamprehta 5 gold. 42 kr. Dobri duši 2 gold. Z Ježice 1 gold. J. P. 5 gold. O K. 1 gold. M. V. 1 gold. 52 kr. O. S. 6 gold. G. A. G. 1 gold. Iz dobriga namena 26 kr. G. Ant. L. 45 kr. n. d.
Za kat. cerkev in bolnišnico v Jablunki:
S sv. G. v namen sv. leta in de bi se za pastirja in farmane molilo 2 gold. G. J. A — o 1 gold.
Obraj t.
5 gold. od Mar. Z rza mile darove in razširjanje sv. kat. cerkve" poslane, smo takole razdelili: za misijon g Lavtižarja 2 gold., za g. Oiivieri-a 2 gold., za druge reve 1 gold. G. J. V. ostanek od naročila 2 gold. 26 kr. in 2 solda takole: 1 gold. za g. Lavtižarjev mis., 1 gold. za mis. g. Olivieri-a. drugo za razne reve. G. J. J.: Od G. prejeli 4 gold. 52 kr. za naše zamurce. Danti detur ut abundet! 20 gold. iz več nedolžnih rok — obernili Vašiinu blagiinu in namenu sv. leta primerno. Božja roka plačaj in poveriti! Z Ježice 1 tolar: 1 gold. za mis. g. Olivieri-a, 1 gold. v Jablunko. „lz dobriga namena" pol cekina :zz 2 gold. 26 kr. st. d.: 1 gold. za g. Lavtižarjev mis., 26 kr. za afrik. mis., 1 gold. za take. ki Vam bodo druzih cekinov 7. nebes prosili. Iz Celja 7 gold. 47 kr.: Za g. Lavtižarjev misijon 5 gold., za afrikanskiga 1 gold., drugo za g. Olivieri-a.
Za dr. Mnobiekerfev spominek.
Prenesek od 1.—12. naznanila 4 cek. in 889 gold. 26 kr.
G. J. Rebo!, 1 gold. G. J. Gruden 2 gold. M. Ri-har 53 kr. G. A. F. 2 gold. Anton Favet 30 kr., Ant. Ruštja 30 kr., drugi Ant. Ruštja 30 kr., in J. V. 30 kr.; vsi 4 iz Skril. G. Jož. Aliančič, kapi. v Dolu 1 gold. G. Mart. N. v V. g. 1 gold. Z Dunaja 3 gold. Iz dobriga namena pol cekina ~ 2 gold. 26 kr.
Skupej: 15 gold. 19 kr.
S poprejšnjim: 4 cek. in 904 v 45 „
Pogovori z gg. dopisovavci.
Nebeški blagor v. č. g. K. L. za tisto, kar so dom. zamurci za jaslice dobili. Ravno tako dobrotnim gg. J. V., H. N., in Katter hejrak-u na Isterskim. — G. A. F.: Blagor blazimu sercu! — Iz Kamnika prejeli 5 gold. 24 kr. za brat. sv. Detinstva. — Č. O. V.: Serčin pozdrav in hvala! —G. P.: Bo; za uno mi nič ni znano. — Z Loke dobili 5 gold. (od koga; v kak namen? Prosimo odg..). — V. č. g. d. K.: Vse s posebno hvaležnostjo sprejeli in o-pravili. Cerni svoje dolžnosti ne bodo smeli pozabiti. — G. J. V.: Hvala! — G. M.: Se bo spolnilo prej ko prej.— G. B.: Tudi prav; Bog poverili! — G. G.: Upamo, de zdaj ste že saj prejeli? — G. J. V—k: Opravili. — Na sv. G.: pastirju iu ovcam: Bog poverni! — G. H.: Prejeli. Se bo vse vravnalo. — G. Levi: Nam bo prav ljubo, le pošljite!
—	G. P—c: S posebno hvaležnostjo prejeli. — G. J. B.: Fiet. Za poslano hvala! Sicer: Tu ne cede malis, sed con-tra audacior ito! — G. Jož. R. kram.: Sveto pismo nove zaveze je natisnjeno in se dobi v knežješkofijski pisarnici.
—	G. B.: Prav primerno času. — G. A. N. v K.: Naročili; ostanek 18 šestič po Vaši dobroti v kaso černih; Bog plati! - G. G. v G.: Naročili in odrajtali. — G. J. O. v M.: Vse opravili. — G. J. M. v R.: Za oba opravili; ostanek 20 st. kr. in 2 solda g. Olivieri-u. — G. J. A.: Trije trikrat hvalo! Naročili. — O. M.: Vse opravljeno. — G. Ant. 11. pri M. B. na Jez.: Danica velja za celo leto 2 gold. 70 kr. n. d. Smo jo Varil poslali. — G. Š.: Ostanek 45 kr. za g. Olivieri-a. — G. K.: Gratias!
Odgovorni vreduik: Luka JeraD- — Založnik: Joief Blaznik