Napeta strnna. Da si naše sedanje ministerstvo in pa nemško-liberalni možje niso dobri, to ni nič več skrivno ali zakaj niso ti možje z ministerstvom zadovoljni, to pa zastopimo mi, ki ga več ali mauj vendar-le podpiramo, sila težko. Nam še ono dosehmal ni najmanjše želje izpolnilo, unim pa še, če gre za pravo, le lasu ni skrivilo. Kakor prej, tako še imajo vsepovsod vsajr pri nas ti nesrečni liberalci prvo besedo, člo-š vek torej res ne v6, čemu da je toliko repen-1 čenje zoper ministerstvo od njih straai. Ali to repenčenje se godi in je nekaj čaaa sem že sila drzno. Ti ljudje se ti zažen6 zoper mininistra kar na lepem, malo drugaee, kakor se kje pesje ščene včasih zažene zoper gospodarja. Clovek ni si mogel misliti, da bi ona odredba ministra za pravosodje, barona Pražaka, ki meri samo na višji sodniji v Pragi in Brnu, tedaj za česko in moravsko deželo, kedaj prišla v štajarskem deželnem zboru v razpravo. Praga in Brno še doslej nista blizu Grradca in torej, kar velja za sodnije v onih mestih, ne velja še zato ob euem že tudi za višjo sodnijo v Gradcu. Škoda bi v tem se vč, da ne bila na nobeni strani. Kaj namreč odreduje ondi minister? — Malo, edino to, da se naj zapiše feski. kar se je česki vršilo v sodniji in nemški, kar se je govorilo nemški v njej. To je naravno in to se godi povaodi lehko, ako gospodje. ki sede pri tacih mizah, znajo nemški pa tudi česki. Zoper to bi tudi nihče kaj ne imel, ko bi namreč nemški gospodje znali ('eski, toda v tera grmu tiči zajec. Večina teh gospodov ne zna česki, zakaj ne? — Nemške krvi so in niso se marali, ko so bili mladi, učiti češčine. To je edino, v čemer tiči uzrok, da se toliko govori iu še več piše zoper odredbo gospoda ministra. Odredba pa je pametna, pravična in njej je to lastno, da se skrajša delo in torej tudi stroški za veliko. Po pameti bi se torej sodilo, da je take odredbe vsak človek, dokler se ni s pametjo skregal, vesel. Ali temu ni tako. Vsi liberalni Nemci in sploh ljudje, ki sedč pod košem nemškega liberalizma, vidijo v tem nekako krivico za Nemce. Sinovi nemških starišev bi vsled te odredbe bojda po času prišli ob kruh. Mogoče je to že ali potrebno — ne, potrebno ni. Ako znajo česki — za to samo velja ona odredba ministra —, sede čisto lehko gospodje, naj so potlej že nemške ali česke ali tudi slovenske krvi, pri tnizi najvišje sodnije v Pragi in Brnu Ako pa česki ne znajo, ni .sodnija, oni sami so si krivi, da ne sed.6 pri njej, čemu pa se niao učili, česar bi se lebko bili naučili? Ali ona odredba velja samo za česko ia moravsko sodnijo in ne sega nikam drugam, najmanje pa do višje sodnije v Gradcu. Težko je torej umeti, kako da pride v štajarskem dež. zboru v razpravljanje. rOb5e spoštovani poslanec" za mesto Ptuj in tov., g. dr. Ausserer ima to na rovašu. Mož, ki ni, če gre za pravo, pri nas doma in torej tudi le toliko ve, kaj je za naa prav, kolikor se zajec izpozna na bobenj — ta mož se sili našim nemškim liberalcem za vodjo in čudno, ti možje mu pustijo v časih prvo besedo. Tako tudi pri seji dne 21. januvarija v dež. zboru v Gradcu. In mož se je spravil na ono odredbo g. n.inistra; kar je minister odločil za višji sodniji v Pragi in Brnu, to je, Bog večni vž, po kateri poti prenesel kar za višjo sodnijo v Gradcu. V tem je v potu svojega obraza gg. poslancem dokazoval, da je za Nemce ogenj v strehi ter da se jim bode tudi v štaj. c. kr. službah trda godila, ako se ne postavijo sedaj na noge zoper odredbo g. ministra. _esnica, ,,obče spoštovani poslanec" za Ptuj in tov. ni v tem čisto krivo sodil, toda eno je vendar-le sam rad prezrl — to, da Gradec ni Praga, in da slov. ljudstvo ni česko. Pravica bi to že bila ali sedanje ministeratvo še menda ui nikoli na to le mislilo, kamo-li da bi hotelo slov. ljudstvu dati, kar veleva zdrava pamet, Vae eno pa je nemška goapoda v štaj. dež. zboru potegnila za dr. Aussererjem in je vzprejela neko izjavo glede one odredbe gosp. miniatra. Ces. namestnik je sicer možem namignil, češ, da so v tem na krivi poti, ter da se vtikajo v reči, ki jih nič ne skrb6 Knez Liecbtenstein. vodja nemških konservativcev, jim je celo dokazal. da minister ni druga storil, kakor da je odločil, kar se je že doslej več ali manj na onih sodnijah godilo. Vse zastonj. Naš poslanec g. M. Vošnjak jim je bil jasno dokazal, da je le slamnat mož, po katerem tepo ter bi storili bolje. ko bi ga pustili na miru, to je naj bi opustili izjavo zoper odredbo g. ministra, saj bi je še brž ko ne nič ne poznali. Čudno je v tem bilo, da mu je dež. glavar ni pustil prebrati, ali pa se je kje bal, da bi se gospodje premislili, ko bi poznali odredbo? Po tem pa ae lehko vŁ, kaj da je ta izjava nemških liberalcev vredna. G. dr. Dominkuš jitn je v izbrani in prisrčni besedi, kakor je to že njemn lastno, razodel, kaj sodi o celi stvari slov. ljudstvo. Besede velezaslužnega poslanca za Celjsko skupino kmečkih volilcev prinese naša denešnja priloga; iz njih se prepriča lehko vsak, kdor le hoče, da ima nemška liberalna gospoda debela ušesa, kjer gre za reanico in pravico. Izjavo ali kar je že biio to, kar jim je bil besedljivi poslanec za Ptujsko mesto predložil, zoper odredbo g. ministra so se seveda vzprejeli.