PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 131 (13.362) Trst, sreda, 7. junija 1989 Tristo tisoč vojakov 38. armade obkolilo 27. armado, ki je zakrivila pokol na Tienanmenu Zametki civilne vojne V ljudski armadi kot v dobi vojskovodij - Protest prebivalstva se naglo širi po Kitajski - Na stotine mrtvih v Chengduju, napetost je že zelo visoka v Šanghaju in Nankingu - Tujci zapuščajo državo PEKING — Na Kitajskem vlada najpopolnejša zmešnjava. Peking je prizorišče prave civilne vojne, saj je vojska odprla ogenj na odrede, ki so se uprli represiji, in so se najvišji čini letalstva uradno ogradili od stališč vojaške komisije, drugod po Kitajskem pa so izbruhnili neredi in poulični spopadi, ki so menda terjali na stotine žrtev. V tolikšnem kaosu je največ zmešnjave prav znotraj kitajske vlade, ki shizofrenično nastopa v javnosti, zdaj s povzdigovanjem »nujne represije« in »zatiranja kontrarevolucije za vsako ceno«, zdaj z nastopom tajnika držane-ga sveta Yuan Muja, ki trdi, da je represija povzročila 300 žrtev, od katerih naj bi bilo le 23 študentov. Tudi državna televizija se je izkazala z reportažo o nemirih, na ekranu pa so se pojavile le slike vojaškega tovornjaka, ki je gorel sredi samotne ulice. TV dnevnik je tudi sporočil, da so štiri kitajska mesta izrazila solidarnost vladi, ki je tako odločno in učinkovito nastopila proti »kontrarevolucionarnim zvodnikom«. Prav v teh mestih, predvsem v Chengduju in Tijanjinu pa je vojska že udarila po prebivalstvu in povzročila nove žrtve. Televizija in radio sta tudi demantirala vesti o smrti Deng Xiaopinga ter o atentatu, ki naj bi ga premier Li Peng čudežno prživel. V obeh primerih, trdijo uradni viri, je šlo za gnusno protivladno propagando, ki jo širijo hongkonški reakcionarji. Deng Xiao-ping naj bi bil še živ, čeprav je vsem dobor znano, da že nekaj tednov hira v bolnišnici. Še najbolj presenetljive pa so vsekakor vesti, ki prihajajo iz Pekinga, kjer se na mestnih ulicah in trgih nadaljujejo spopadi. Mesto je v večernih urah obkolilo menda 300 do 350 tisoč vojakov. Po neuradnih vesteh je to 38. armada, ki se pripravlja na direkten spopad s 27. armado, to je z motoriziranimi divizijami, ki so materialno izvršile strašno represijo na Tienanmenu. V Pekingu naj bi se po dobi vojskovodij ponovno pojavile »dinastije« vojščakov. Armada, ki je napadla študente in tako izvršila vrhovno povelje Deng Xiaopinga in predsednika Yang Shankuna, ima na čelu komandanta Yang Shena, ki je nečak kitajskega predsednika in obenem sin Yang Bai-binga, ki je mlajši brat predsednika Shankuna. Kitajski predsednik pa je po funkciji še šef političnega komiteja vojske. Član predsednikove družine je tudi šef vojaškega generalštaba Chi Haotian, ki je poročil eno od Shan-kungovih hčera. Na pragu drugega tisočletja se Kitajska skokoma vrača v srednji vek, ko so si prostrano deželo, predvsem pa ljudi, delile družine mogočnih vojskovodij. Demonstracije študentov naj bi po menju nekaterih opazovalcev le zaostrile notranje trenje v vojski, represija pa naj bi bil prvi korak na poti obračunavanja na samem vrhu največje vojske na svetu. Bushev embargo za prodajo orožja je še posebno težko prizadel vrhove ljudske armade, ki so se pripravljali na impozantno obnovo strateškega materiala. Novi obrisi kitajske krize povzročajo še dodatne težave prebivalcem in tujcem, ki zapuščajo državo na pragu civilne vojne. Veleposlaništva nekaterih držav so že poskrbela za umik svojih državljanov, z vsega sveta pa prihajajo vesti o postopnem izoliranju Kitajske. Edino Kuba je včeraj izrazila kitajski vladi solidarnost in podprla represijo, ker je bila izvedena v duhu »samoobrambe«. so se lz Pekinga, kjer je v teku obračunavanje med 38. Soli1 tudl na dru9a vellka Kitajska mesta. V Chengduju so vojaki napadli 9WZ,C°. ki je demonstrirala na ulicah, vojska pa je vsekakor v krizi in a delJena. Slika, ki je bila posneta v Šanghaju, bi lahko potrjevala PtMl. ea v tem mestu vojska ni ubogala vladne ukaze in ni streljala na ^ Nalce. (Telefoto / in 27. armado. (Telefoto AP) Od Homeinija se je poslovila večmilijonska množica Verska histerija na pogrebu Hamenei utrdil svoj položaj TEHERAN — Iransko glavno mesto je bilo včeraj priča splošni verski histeriji milijov Irancev, ki so hoteli za vsako ceno pospremiti k poslednjemu počitku imama Homeinija. Pritisk množice je bil tak, da so morali za nekaj ur odložiti pokop, v nepopisni zmedi je Homeinijevo truplo padlo na tla, iransko zastavo, v katero je bilo truplo zavito, so »pobožne« roke raztrgale na najmanjše koščke, vsaki pa je za verske fanatike relikvija neprecenljive vrednosti. Medtem ko so včeraj popoldne končno pokopali Homeinija, je marsikateri politični analitik z začudenjem in presenečenjem ugotavljal, da so Homeinijevi dediči zakopali bojno sekiro in se poklonili Aliju Hameneiju, novemu »vali-ju fakihu«, duhovnemu vodji iranske revolucije. V ajatulaha povišani Hamenei je med prvimi veljaki, ki so se mu poklonili, sprejel imamovega sina Ahmada Homeinija, ki mu je solznih oči obljubil enako spoštovanje in pokorščino, kot ju je imel do svojega očeta. Hamenei pa ga je nagovoril kot »dragoceni spomin velikega vodje«. Ah-mad Homeini je torej le »dragoceni spomin«, ki se mora odpovedati svojim težnjam, da bi nasledil očeta Homeinija na čelu Irana. Hameneiju se je poklonil tudi njegov največji sovražnik, predsednik iranskega parlamenta Hašemi Rafsadžani. Vsekakor pa so politični opazovalci prepričani, da se bo politično prizorišče razjasnilo šele po političnih volitvah 18. avgusta. lesarska dirka po Italiji ^dersonu 17. etapa ^nes na kronometer □ □ □ ^vi ob 20.30 v Trstu ^alija-Jugoslavija ^ igralce C lige □ □ □ etl*Ško prvenstvo Francije ^0lrika Seleš (Jug.) anes proti Grafovi 10. STRANI Drevi v Trstu Jadran ■ Malaguti lir .teff-, { DJJRIE. [E * ■-f'm'fyIH»/ Drevi ob 20.30 bo v Trstu druga tekma play ofi košarkarske B-2 lige med Jadranom in Malagutijem. Na sliki: Klavdij Starc med polaganjem na koš. Več o drevišnji tekmi na 11. strani. Medetnični spopadi v Fergani terjali več kot 50 življenj MOSKVA Prvi sekretar uzbeš-ke partije Rafik Nišanov, ki so ga včeraj izvolili za predsednika sovjeta narodov in narodnosti, je priznal, da je v medetničnimi spopadi v Ferganski kotlini izgubilo življenje več kot 50 ljudi. Nišanov je obsodil »vandalizem mladih Uzbekov« in povedal, da se je meshis-kim Turkom že oprostil in jim izrazil sožalje za padlimi. Položaj v Ferganski oblasti je skrajno napet. Policijska ojačenja in prihod specialcev je trenutno zaustavil pogrome Uzbekov proti turški manjšini. Oblasti pa so skrajno zaskrbljene ob tem izbruhu medet-ničnega sovraštva. Uzbeki so večinski in avtohtoni narod, ki na vse ostale narode in narodnosti gledajo kot na vsiljive prišleke, ki jim odje-majo borni kruh. Turško manjšino je v te kraje izgnal iz Gruzije leta 1944 Stalin pod pretvezo, da so nacistični petokolonaši. Poleg njih pa so v Uzbekistanu še Rusi, Ukrajinci, Korejci, Židje in manjše skupine Kirgizov, Tadžikov, Kazahov in Kara-Kalpakov. Včeraj so Uzbeki skušali opravičevati svoj poseg na bazarju v Fergani, češ da so priskočili na pomoč kirgiškim in tadžiškim trgovcem, ki so jim Turki očitali, da imajo predrage jagode. Incident na bazarju pa je bil le pretveza, da so Uzbeki sprožili pravi pogrom proti Turkom. Specialci so vzpostavili red, niso pa pomirili duhov. Turško vprašanje bodo morali čimprej rešiti, saj tudi oni podobno kot krimski Tatari zahtevajo vrnitev v rodne kraje, odkoder jih je izgnal Stalinov teror. To pa bo vse prej kot lahka zadeva. Occhetto obtožuje mafijo, da na jugu države odžira glasove komunistom Spadolinijeva raziskovalna misija se nadaljuje ne da bi zabeležila nobenega vidnega napredka RIM — Tudi včerajšnji dan ni prinesel nič bistveno novega na področju razvozlavanja politične krize. Kvečjemu je še nekoliko pomagal zaplesti klobčič. Medtem vsi ugibajo, kaj bo v ponedeljek ali torek ukrenil predsednik republike, potem ko mu bo Spado-lini v soboto vrnil raziskovalni mandat. Bo poslal razpuščeno De Mitovo vlado spet pred parlament, ali pa bo poveril nekomu (De Miti ali Forlaniju) mandat za sestavo nove vlade? Kaže, da socialističnemu tajniku ne diši ne ena ne druga rešitev. Sicer pa se mu očitno ne mudi, kot se ne mudi de-mokristjanskemu tajniku Forlaniju. Oba želita počakati na izid evropskih parlamentarnih volitev, ki bo najbolj nazorno pokazal, kaj jima je ukreniti. Nobena skrivnost ni, da štarta Craxi na predčasne volitve. V primeru volilne zmage seveda, v katero pa nima velikih dvomov. Nekaj podobnega se dogaja tudi v demokristjanskem taboru, čeprav so tam mnenja nekoliko bolj deljena. Andreotti je včeraj sporočil iz Benetk, da se zavzema za trdno vlado, ki bo trajala do konca zakonodajne dobe. V tem pogledu se strinja z La Malfo, ki je že večkrat zagrozil (in včeraj ponovil to grožnjo), da ne bo vstopil v vlado, ki ne bo jamčila trajnosti in stabilnosti. Toda Forlaniju zadržanje republikanskega tajnika ni všeč in se je včeraj dokaj odločno zagnal proti tako imenovani četrti laični (in antiklerikalni) sili. Kot vidimo, vlada popolna zmešnjava. V tej igri vseh proti vsem se dviguje predvolilna mrzlica. Glavna žrtev predvolilnih napadov je Occhetto, proti kateremu so se vladne stranke, zlasti po tragičnih kitajskih dogodkih, zagnale z neverjetno silo. Komunistična partija pa je včeraj odgovorila z napovedanim protinapadom. Izdala in predstavila je namreč dosje, v katerem so v podrobnostih opisani razni primeri v dokaz, da na volilne izide na jugu Italije odločilno vplivajo mafijske in klientelarne metode. To je v grobih obrisih politična kronika včerajšnjega dne, ki jo je seveda dopolnjevala (čeprav ni nanjo bistveno vplivala) raziskovalna dejavnost pooblaščenega predsednika Spadolini-ja, ki že poldrugi teden išče v džungli najrazličnejših političnih, družbenih in gospodarskih interesov neki skupni imenovalec za prebroditev politične krize. Včeraj so bili na vrsti sindikati. Vsedržavni tajniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL Trentin, Marini in Benvenuto so se zelo pohvalno izrazili o pobudi predsednika senata, ki je pokazal zanimanje tudi za mnenje sindi- kata v tej nelahki in zapleteni fazi italijanskega političnega življenja. Te izjave izzvenijo nekoliko smešno, če upoštevamo, da se Spadolini sestaja z vsemogočimi predstavništvi, samo da bi na neki način opravičil nesmiselno izgubljanje časa v pričakovanju volilnih izidov. Predvčerajšnje ironiziranje demoproletarca Russa Spene, ki je Spadoliniju zbadljivo predlagal, naj pokliče na posvet poleg deželnih predsednikov še predstavnike občin, pokrajin, zdravstvenih enot itd., se namreč začuda uresničuje. Poleg sindikatov je Spadolini včeraj sprejel v Palači Giustiniani še predstavnike Združenja italijanskih občin, Zveze italijanskih pokrajin, Coldiretti in Confa-pi. Danes pa bo imel vrsto pogovorov s predstavniki organizacij kmetovalcev, trgovcev in industrij cev. Če se povrnemo k včerajšnjemu srečanju s sindikati, moramo reči, da se Trentin, Del Turco, Marini, Benvenuto in drugi niso spuščali v kakšne predloge o tem, kako reševati vladno krizo, poudarili pa so, da je treba to krizo rešiti čimprej, ker sedanji kritičen gospodarski položaj zahteva trdno, trajno in učinkovito vlado. S Spadoli- nijem so nato obravnavali probleme zdravstva, družbenega skrbstva, davčne politike, zaposlovanja ter obnovitve delovne pogodbe za uslužbence javnega sektorja. Največ pozornosti pa so posvetili problematiki javnega primanjkljaja. Sindikati so še enkrat poudarili, kar je bil sicer leit-motiv vseh pogajanj z razpuščeno De Mitovo vlado, kako pomembno je omejevanje javnih izdatkov, a kako še bolj pomembno je zagotoviti državni blagajni tudi več dohodkov s pametno davčno politiko, ki pa ne sme sloneti na utajah. Drugi krog Spadolinijevih poizvedovanj bo v prihodnjih dneh spet obsegal tudi stike s strankami, v soboto pa bo, kot rečeno, vse skupaj predal predsedniku republike Cossigi, ki se bo znašel pred skrajno kočljivo in nezavidljivo nalogo. Prepustitev naloge parlamentu, da razčisti zadevo, bi lahko imela hude posledice za stranke večine in prav gotovo ne bi prispevala k utrditvi petstrankarske koalicije. Glavno vprašanje bo potemtakem to, kako izgubiti še en teden časa in se resno lotiti zadeve šele po izidu evropskih parlamentarnih volitev, ko bo jasno, kdo pije in kdo plača. Nič novega torej v taboru vladnih sil, kot ni sicer nič novega tudi v opozicijskih vrstah, kjer trmasto ponavljajo zahtevo, da je treba krizo čimprej razčistiti. Novost je le dosje o tako imenovanih »onesnaženih glasovih«, ki so ga včeraj predstavili v tisku v Ul. Botteghe oscure. Člani vodstva KPI Tortorella, Violante in Veltroni so namreč nudili dokaze za nedavne trditve tajnika Occhetta o vplivu organiziranega kriminala na volilne izide v južnih predelih države. Komunistični dosje je opremljen tudi s podatki neke ankete, ki je ugotovila, da se več kot 45 odstotkov Italijanov strinja z Occhettovimi trditvami, 20 odstotkov se ne strinja, 34 odstotkov pa se noče izraziti. Sam dosje je razdeljen v dva dela. V prvem delu je seznam vseh občin, v katerih so bili zabeleženi primeri volilnih goljufij, raznih mafijskih pritiskov ter drugih volilnih sleparij. V drugem delu pa so objavljene razne izjave politikov, sodnikov, državnih funkcionarjev. Iz teh izjav jasno izhaja, kako vplivajo mafijske metode (večkrat tudi nasilne in ustrahovalne) na volilne izide. DUŠAN KALC Preiskava o Ustici zdaj v parlamentu RIM -— Parlamentarna preiskovalna komisija za terorizem se je včeraj prvič formalno ukvarjala s primerom Ustica. Komisija je razpravljala o vzrokih, zakaj doslej še niso odkrili odgovornih za strmoglavljenje letala nad Ustico 27. junija 1980. Ob koncu včerajšnjega zasedanja je bila tudi soglasno sprejeta resolucija, ki določa, da je treba ugotoviti, če je kdo kriv za težave, s katerimi so se srečevali preiskovalci v posameznih preiskavah, če so organom, ki so bili zadolženi, da odkrijejo resnico o nesreči, nudili vso potrebno pomoč in končno, če niso morda tudi državni organi s svojim ravnanjem pripomogli k neuspehu dosedanjih preiskav. V resoluciji je tudi zapisano, da so si rezultati posameznih preiskav o tem primeru večkrat v nasprotju. in je zato celotno zadevo potrebno podrobneje preiskati. V ta namen si bo parlamentarna komisija skušala zagotoviti vse potrebna pričevanja in razpoložljivo dokumentacijo. Doslej je komisija že zbrala dokumente najrazličnejših preiskovalnih komisij, ki so se s tem primerom ukvarjale od 27. junija 1980 pa do danes. Solidarnost poziva Poljake k zmernosti VARŠAVA — Zmaga opozicije na nedeljskih volitvah na Poljskem je s svojo prepričljivostjo močno presegla predvolilne napovedi, s tem pa je povzročila tudi precej težav tako opoziciji kot vladajoči poljski partiji. Zato ne čudi včerajšnji poziv Solidarnosti, naj se Poljaki ne predajo triumfu zaradi volilnih rezultatov, ki zagotavljajo opoziciji absolutno večino v 100-članskem senatu, v sejmu pa 161 poslancev, kar je toliko kot predvideva dogovor med vlado in opozicijo. Predsednik Solidarnosti Lech Walesa je tudi zagotovil predstavnikom oblasti, da bo opozicija spoštovala vse dogovore in volilnih izidov ne bo izkoristila za pritisk, da bi dosegli kaj več, kot je bilo dogovorjeno na »okrogli mizi«. Wa-lesa je volilne izide ocenil kot zmago Solidarnosti, pri tem pa je poudaril, da so volilci s tem glasovanjem izrazili zahtevo po uvedbi ta- kih rešitev, ki so že uveljavljene v demokratičnih državah. Po mnenju voditelja Solidarnosti pa je mogoče do teh sprememb in vedrejše prihodnosti priti le ob sodelovanju vseh političnih dejavnikov v državi. Ob tem pa je Lech Walesa tudi odklonil možnost sodelovanja opozicije v vladi, izključil pa je tudi vsako možnost kandidature za predsednika republike. Nedeljske volitve pa je včeraj obravnaval tudi politični biro poljske partije. Podrobnosti s tega zasedanja niso znane, uradna poljska tiskovna agencija Pap je le sporočila, da je kasneje prišlo tudi do srečanja med predstavniki partije in Solidarnosti. Obe strani naj bi potrdili pripravljenost na izpolnjevanje dosedanjih dogovorov, pogovarjali pa so se tudi o balotaži, ki bo 18. julija. Agencija Pap je še sporočila, da bodo uradni izidi volitev znani najkasneje danes zvečer. JAT bo posodil 2 milijona $ BEOGRAD — Jugoslovanski aerotransport (JAT) je sklenil, da bo sodeloval v posojilu za gospodarski razvoj Srbije z dvema milijonoma dolarjev. Sredstva bodo zagotovili iz devizne bilance tega največjega jugoslovanskega letalskega prevoznika. JAT ustvari letno za 350 milijonov dolarjev deviznega prometa, od tega je netto devizni učinek 35 milijonov dolarjev. To pa ni edini način udeležbe JAT v tem posojilu. Strokovnjaki te organizacije namreč nameravajo ponuditi tudi zelo privlačne programe za vlaganje zbranih sredstev, ki bodo hitro prinesli velike devizne učinke. Glede na to da JAT največje devizne zaslužbe ustvarja s prevozom romarjev v Medjugorje, bi lahko rekli, da Miloševiču pri obnovi srbskega gospodarstva pomaga tudi Marija... Jorg Haider napada Slovence ki so prispevali bistven delež k osvoboditvi Avstrije izpod nacifašizma, dejanski agresor proti samostojni in svobodni Avstriji? Vsekakor pa se da taka izjava razlagati tudi s tem, da je avstrijska nacija za Haiderja - kakor je sam dejal - itak samo »ideološki spaček«. Taka ocena pa je tudi jasno potrdilo za politično stališče novega deželnega glavarja. Prav v tem sklopu pa postaja tudi jasno, kaj je Haider dejansko mislil, ko je v svojem nastopnem govoru kot deželni glavar govor-o »nemški večini«, ne pa o nemško-gc voreči. . _ ANDREJ MOHAR CELOVEC Novi koroški deželni glavar Jdrg Haider tudi nekaj dni po svojem nastopnem govoru ni prenehal z napadi na koroške Slovence, še predvsem na zvezo slovenskih organizacij ne. V radijskem pogovoru je namreč po stari navadi »deli in vladaj« skušal vnesti ponoven spor med obe slovenski osrednji organizaciji. Medtem ko je ponudil Narodnemu svetu »roko pri reševanju manjšinskega vprašanja«, pa se je zagnal v ZSO: ta da direktno sledi iz »partizanske organizacije, ki nikakor ni ravnala v avstrijski zavesti«. Torej so za Haiderja bili partizani, Ogorčenje v Jugoslaviji ob krvavih dogodkih, ki pretresajo Kitajsko BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je na včerajšnji seji izrazilo veliko zaskrbljenost zaradi dogodkov na Kitajskem in objavilo naslednjo zjavo: »Predsedstvo CK ZKJ ob najnovejšem dogajanju v Ljudski republiki Kitajski izraža veliko zaskrbljenost in obžalovanje zaradi tragičnih dogodkov in nedolžnih človeških žrtev. Takšen potek dogajanja pomeni veliko nevarnost, da bodo prekinjeni demokratični procesi in gospodarske in politične reforme, ki jih je sprožila Komunistična partija Kitajske in ki imajo velik pomen za razvoj te velike države, za socializem kot svetovni proces in za krepitev miru v svetu in mednarodno sodelovanje. Predsedstvo CK ZKJ izraža upanje, da bodo te nevarnosti odpravljene in da bo Komunistična partija Kitajske s političnimi prizadevanji, v demokratičnem in odprtem dialogu v družbi in skupaj z vsemi demokratičnimi progresivnimi silami zagotovila nadaljevanje gospodarskih in družbenih reform in s tem vsestranski napredek države.« Predsedstvo CK ZKJ razpravlja o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji in pripravlja zasedanje centralnega komiteja, ki bi moralo biti sredi junija, menda pa ga bodo nekoliko odložili. Mednacionalni odnosi so izredno zaostreni, že na zadnji seji CK ZKJ o Kosovu je prišlo, do zelo hudih napadov na Slovenijo, češ da vodi separatistično politiko, podpira kosovske iredentiste in separatiste in podobno. Stvari so se še zaostrile zaradi grobega odgovora predsednika Srbije Miloševiča na vabilo slovenskega predsedstva, da bi se obe strani sestali. Zato sta tudi razumljivi takojšnja in izredno ostra reakcija slovenskega partijskega predsedstva na kitajske dogodke in povezava s položajem v Jugoslaviji. Tudi v Jugoslaviji bi namreč nekateri hoteli s silo zatreti demokratične procese, v določenem primeru pa se sila že uporablja in njena posledica so krvave žrtve. Zanimivo je, da je na temelju te pobude in spodbude včeraj sprejelo načelno stališče osrednje jugoslovansko partijsko predsedstvo, čeprav sta oblika in vsebina bistveno omiljeni. Razumljivo pa je tudi, da je bil uvodni del včerajšnje seje republiške konference Socialistične zveze Slovenije posvečen prav Kitajski in da je uvodno izjavo obrazložil Borut Šuklje, član predsedstva, ki je hkrati tudi član zveznega centralnega komiteja ZKJ, kjer je imel vidno vlogo v obrambi Azema Vllasija. Izjava se glasi: »Trg Tiananmen ne bo nikoli več Trg nebeškega miru. Je trg usode in izgubljenih iluzij. Na njem so v imenu ideološkega ekskluziviz-ma preprečili biti drugim in drugačnim, odvzeli človeku dostojanstvo njegove osebe, svobodo njegovega mišljenja, vredost njegovega življenja. V imenu uničevalnega nasilja, ki naj bi uresničil in vzpostavil ravnotežje strahu, so bili ubiti tisoči. V imenu absolutne pravice do nedeljene in nedeljive oblasti so morale biti besede, kot sta svoboda in demokracija, katerih možnost se je začela naznanjati, pokopane in pobite. Pobite z najenostavnejšo, pa najkrutejšo obliko oblasti, s terorjem in orožjem, z vojaki in sovraštvom, z norostjo in brezupom. Človeško življenje je enkrat in nič več. Zato tudi slovenski socialisti, kot vsa demokratična javnost, ob brutalnem pokolu, ob množični usmrtitvi, ne smemo molčati, pa čeprav bi bila molk in tišina sveta najstrašnejša obsodba blaznosti kitajskih oblastnikov. Zaradi prepričanja o svojski človškosti obsojamo politiko avtoritarnosti, reda, discipline, ideološkega narcisizma in terorja. Obsojamo ne samo zaradi usmrtitev v Pekingu, temveč tudi zaradi spomina na podobne dogodke v državah socializma, pa tudi zato, ker razumemo socializem kot individualistično in ne kolektivistično idejo, kompleksno in ne monolitno, decentralizirano in ne centralizirano, heterogeno in ne homogeno, umetniško in ne nasilno idejo. Vemo, da nihče in nikakršna plitika ne posedujeta resnice, v imenu katere more in sme odvzeti človeku njegovo življenje.« Predsedstvo SZDL je nato obsežno razpravljalo o ustavnih spremembah v Sloveniji in se odločno zavzelo za uvedbo samoodločbe, vključno z odcepitvijo. Zavzeli so se za ukinitev vseh političnih členov v kazenskem zakoniku, ukinitev smrtne kazni in podobno, prevladalo je tudi mnenje, da naj bo »Zdavljica« slovenska himna. Obsežna in mestoma polemična razprava pa se je razvnela o položaju Neslovencev, ki žive v Sloveniji, njihovi enakopravnosti in zaščiti. Socialistična zveza je obravnavala še pereča vprašanja šolstva, zaradi česar je bila v ponedeljek splošna stavka vseh slovenskih šolnikov. Govorili so tudi o pripravah na volitve in novem volilnem zakonu, ki mora biti dosledno demokratičen. BOGO SAMSA Bivša ministra v težavah zaradi prodaje orožja BENETKE — Preiskovalni sodnik iz Benetk Carlo Mastelloni je svojim rimskim kolegom posredoval nekatere sodne akte v zvezi z domnevno vpletenostjo nekdanjih ministrov za zunanjo trgovino v letih med 1969 in 1976 Mattea Matteottija in Riccarda Misa-sija v nedovoljeno prodajo orožja v tujino. Po trditvah beneškega sodnika naj bi Riccardo Misasi dovolil prodajo orožja Nizozemski, čeprav naj bi vedel, da je končni naročnik Južnoafriška republika, Mattea Matteottija pa Mastelloni dolži prodaje orožja nekaterim bližnje vzhodnim državam, ki so ga nato posredovale Organizaciji za osvoboditev Palestine. Bivši minister naj bi bil o dejanskem naročniku orožja seznanjen. Sodni akti, ki zadevajo oba nekdanja ministra za zunanjo trgovino, so sestavni del širše preiskave o nedovoljeni prodaji orožja v tujino, ki jo vodi beneški preiskovalni sodnik Carlo Mastelloni. Grozno: obsodba Slovenije ni dovolj odločna! BEOGRAD Beograjska časnika Politika in Politika ekspres sta včeraj poročala o protestu delavcev iz ZTO Titograd, ki so od predsedstva CK ZK Črne gore zahtevali, da se javno ogradi od pisanja Pobjede in Radia Titograd o pismih srbskega in slovenskega predsedstva. Po mnenju delavcev v teh komentarjih Srbijo povsem izenačujejo s Slovenijo. V njih niso našli ene same besede razumevanja za pravilno politiko Srbije, ki jo slovensko vodstvo vztrajno ovira že več kot tri leta, kolikor se ta republika poskuša konstituirati tako kot druge jugoslovanske republike. Beograjska časnika pišeta tudi o mnenju delavcev, da ni več mogoče tolerirati stališč Slovenije o Kosovu. Splošna obsodba kitajskega režima RIM — Po vsej Italiji so se tudi včeraj vrstile demonstracije proti zločinskemu kitajskemu režimu in v znak solidarnosti s kitajskimi študenti, ki se za ceno življenja borijo za svobod0 in demokracijo. Množične demonstracije so bile v vseh večji'' italijanskih mestih, začenši z Rimom, kjer se je v včerajšni1 večernih urah'velika množica spet zbrala pred kitajskim vete poslaništvom. -j Nešteto je bilo včeraj iz vseh strani tudi zahtev po takojšni^ prekinitvi vseh diplomatskih, gospodarskih in drugih odnosa s Kitajsko. Žal pa je imela tudi včeraj večina izjav razn političnih predstavnikov tipičen predvolilni priokus. • Posebno agresivnost do KPI je pokazal demokristjanski nik Forlani, ki že nekaj dni govori v stilu volitev pred štI[r'as0 sedmi leti. Med drugimi demokristjanskimi predstavniki, k’ obsodili komunistično ideologijo, so bili tudi zunanji Andreotti ter Formigoni, ki je dejal, da prej ali slej vsi ko0° lični režimi vodijo v krvave razplete. Za urednika glas‘. Popolo Fontano pa je en sam način izražanja solidarno* tajskim študentom, in sicer z obsodbo ideologije komLinI brez rezerv. . . . »jjj Tudi druge stranke so odločno udarile po KPI. Sociali*1 ^ tajnik je po enominutnem molku v počastitev žrtev nasul ^ Pekingu začel sejo vodstva svoje stranke z ugotavljanjem, je komunistični sistem zabredel v globoko krizo in da zo voj sodobne industrijske družbe ni mogoča nobena °^.ysgi-munizma. Enzo Betdzza pa je za današnjo številko sociali ^ nega glasila Avand zapisal, da ne more razumeti demag ^ Occhettove obsodbe kitajskega režima in njegove solidar ^ z umorjenimi študenti, potem ko se je KPI od upora leta ^ Berlinu vedno opredeljevala za nasilne in zločinske m komunističnih režimov. , nišnjU1' Na napade je Occhetto včeraj odgovoril med vcera] i.^ zasedanjem Cespe. Dejal je, da se je te dni sestal z ose p svetovalcem~sovjetskega voditelja Gorbačova Dobnnin se mudi v Italiji, in na tem srečanju naglasil potreba d .j. jetska zveza čimprej izreče jasno stališče do kitajskih Jackov, kar je Gorbačov včeraj tudi storil. Occhetto je tudi p ^ ril, da je KPI neštetokrat apelirala na kitajske oblasti, g^. uporabljajo sile proti demonstrantom. Njegov P0ZIV l^pVliik0‘' javljen celo na prvi strani pekinškega* »Ljudskega <^orejo se. ne spoštujejo dveh osnovnih načel: demokratične dia svobodnega izraza opozicije. , kol*111' Hude očitke drugih strank je zavrnil tudi Predsf ne P°n nističnih senatorjev Pecchioli. KPI je treba ocen] . ^jan^ njenem imenu, temveč po tem, kar je naredila z a r\r\ liti lrr\ Hoinl tCT iZTOZll prepnC^J j. politiko in demokracijo, je dejal ter izrazil PrJPrgasJdU ^ bodo znali volilci odločati s svojo glavo in ne 00 :DOZnav0 grobo propagando, kajti KPI se v ničemer ne prip tem, kar počenja kitajska partija. (DK) Kitajska vlada prav zares tvega gospodarsko ograditev od sveta? Ce v najkrajšem ne pride do pozitivnih premikov v Pekingu, bodo dogodki na Tie-nanmenu močno ogrozili trgovinske odnose in sploh gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in Zahodom. Že Busheva ukinitev vojaških dobav Kitajcem bo za več sto milijonov dolarjev okrnila dvostransko izmenjavo, kaj pa, ko bi podobno ukrepali, recimo, tudi Japonska ali EGS! Tuje naložbe v LRK dosegajo milijarde in milijarde dolarjev: se bodo vrnile na ničelno točko izpred 10. let, ko Deng ni bil na oblasti? Ne, kajti reformni postopek je ne-povrnljiv; pač pa se lahko upočasni, kar je odvisno tudi od protiukrepov Zahoda nasproti vladnim (in partijskim) možem v Pekingu. Tokio je na odločitev Washingtona reagiral, češ, mi vzdržujemo z LRK zgolj gospodarske odnose... Zaenkrat čaka, kaj bo, toda podminister za industrijo in trgovino je že rekel, da bo "vojaški napad na demokracijo" v LRK negativno učinkoval na dvostransko izmenjavo blaga in naložb. Lani je ta menjava dosegla skoro 19,3 milijarde dolarjev, japonske naložbe na Kitajskem pa 300 milijonov dolarjev (leto prej 1,2 milijarde). Odločneje je nastopila Azijska razvojna banka (ADB): zamrznila je vsa posojila Kitajski "vse dotlej, dokler se položaj ne normalizira". Nasprotno je mednarodna gospodarska skupnost potrdila dosedanje obveze do Kitajske, ne bo pa "do nadaljnjega" sprožala novih pobud. Italija je prav tako oprezna: njena izmenjava z LRK je lani znašala 3.600 milijard lir (1987 - 2.700 mrd), izvoz na Kitajsko je dosegel 1.703 mrd (1.407), uvoz pa kar 1.863 mrd ( + 41%), a v italijansko-kitajska mešana podjetja je bilo vloženih 70 milijard lir. Vsa zadeva pa najbolj buri duhove v Hong Kongu, kjer varčevalci naskakujejo okenca Kitajske banke: če se bo to nadaljevalo, utegne zmanjkati likvidnih sredstev, temu pa slediti panika, saj bi spodkopali finančno stabilnost britanske kolonije. Včeraj je Bank of China zamrznila tekoče račune tujcem. D. G. Danes na sedežu zavoda ICE v Rimu Predstavili bodo zakon o tujih naložbah v SFRJ Na sedežu Zavoda za zunanjo trgovino (ICE) v Rimu bo danes srečanje med pomočnikoma zveznega sekretarja SFRJ za gospodarske odnose s tujino Č. Kovačevičem in S. Savičem ter italijanskimi gospodarstveniki oz. podjetniki. Navzoči bodo tudi jugoslovanski veleposlanik v Italiji D. Strbac, gospodarski svetnik pri rimski ambasadi F. Kovač in prvi sekretar za gospodarske posle pri isti ambasadi Domljanovič. Ob tej priložnosti bo Čedomir Kovačevič obrazložil vsebino in značilnosti novega zakona o tujih naložbah v Jugoslaviji. Kakor je znano, bo ta zakon dovoljeval ustanavljati na jugoslovanskih tleh tudi podjetja, ki bodo docela v rokah tujih investitorjev. Zakon predvideva namreč ustanavljanje družb z omejeno zavezo in akomandit-nih družb, ki jih bodo lahko tujci stoodstotno nadzorovali, ustrezna vladna pooblastila pa bodo prišla avtomatično 30 dni po vložitvi prošnje, sicer na podlagi načela o tihem soglasju. Takšna podjetja tudi ne bodo podvržena predpisom, ki veljajo za jugoslovanske samoupravne organizacije, tako bo mogoče dobiček in kvote nanovo izvoziti v devizah, a davek na profite - različen od območja do območja -ne bo smel presegati 10%, medtem ko dosegajo zadevni količniki drugje v Evropi zlahka tudi 50%. Od 1. julija novi valutni predpisi UIC Dne 1. julija bodo začeli veljati novi predpisi Italijanskega menjalnega urada (UIC) glede valutnega poslovanja. Če bo uvozno-izvozno podjetje opravilo več zunanjetrgovinskih operacij v enem mesecu, bo za razliko od prakse, ki je bila uvedena marca letos, predložil samo eno, obnovitveno izjavo o valutnih poslih. Okrožnica UIC (objavljena v Uradnem listu dne 18. maja) določa namreč, da lahko podjetnik predloži banki v preverbo skupno izjavo o več valutnih operacijah - doslej je bila potrebna za vsako operacijo ločena izjava - in to do 7. dne meseca, ki sledi mesecu, na katerega se izjava nanaša. Kompenzacijske posle bodo podjetja sporočala bankam na novih obrazcih. Okrožnica UIC med drugim še navaja, da je ministrstvo za zunanjo trgovino poverilo uradu UIC izstavljanje posebnih pooblastil za večstranske operacije v režimu factoringa in clearinga (ali nettinga). Banke znižujejo pasivne obresti Številni italijanski denarni zavodi so včeraj sklenili za pol odstotka znižati pasivne obresti. To so obres-ti, ki jih banke plačujejo posestni-kom tekočih računov in hranilnih g ližic. Nekateri zavodi, kakor npr. aj kakor doslej, čeprav, kot reče-. ne povsod. Sicer pa je treba polniti, da ukrep ne velja, recimo, za e2ane vloge, pri katerih kaže, da so Se ali se bodo mestoma obresti celo Malenkostno povišale. Odločitev o Nižanju pasivnih obresti, ki bo še fazpela škarje med temi obrestmi in aktivnimi obrestmi - ki jih banke za-t4čunavajo pri izposojanju denarja -'JMtneljujejo z manjšim povpraševa-ajem po posojilih. Posvet o predoru skozi Brenner Na Trgovinski zbornici v Bocnu bo danes posvetovanje o 55 kilometrov dolgem železniškem predoru skozi Brenner, ki bo najdaljši na svetu. Posvet priredijo sindikati gradbincev v bo-censki pokrajini FILLEA-CGIL/AGB, FILCA-CISL/SGB, FE-NEAL-UIL/SGK in ASGB/BAU, udeležili pa se ga bodo tudi avstrijski in zahodnonemški sindikalisti. Namen zasedanja je ta, da se preučijo vsestranski, torej ne samo gospodarski, marveč tudi socialni in ekološki učinki, ki jih bo ta infrastruktura imela na prebivalstvo krajev, ob katerih bo izpeljana, in na siceršnje naravno ravnovesje. Sindikalni predstavniki bodo ob tej priložnosti seveda tudi opozorili na vprašanje, kako bo uresničitev pobude v zdravstvenem pogledu vplivala na delavce, ki bodo pri tem angažirani. Trojanski konj? Kje pa! Dogovor ITALTEL - AT&T ni Trojanski konj, s katerim naj bi ZDA nadvladale evropski telekomunikacijski sistem, je dejal podpredsednik evropske komisije F. Maria Pandolfi in dodal: »Kvečjemu je to dokaz, da Evrope nočemo spremeniti v trdnjavo.« Združena Evropa torej ne bo "tretji blok"... Bančniki iz vsega sveta na posvetu v Dubrovniku Danes se bo v Dubrovniku sešlo 500 uglednih bančnikov z vseh celin na 3. svetovnem bančniško-strokovnem zasedanju, ki bo trajalo do sobote. Obravnavali bodo "strateške probleme bančništva v sodobnem svetu". Posvet, ki se ga udeležijo voditelji največjih komercialnih bank in guvernerji številnih emisijskih zavodov, bo odprl predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek. Uvodni referat bo imel eden najbolj podkovanih svetovnih ekonomistov, bivši japonski minister za finance oz. zunanjo trgovino dr. Saburo Okita, spregovoril pa bo med drugimi tudi predsednik Meda-meriške banke za razvoj Enrigue Igle-sias. Kavna borza v Trstu? Sledila naj bi ji tudi še lesna Tržaška trgovinska zbornica se sporazumno z deželnimi upravitelji in ob zaslombi strokovnjakov že delj časa zavzema za to, da bi tudi v Trstu uvedli blagovno borzo, in sicer za kavo in les. Gre pač za blagovni zvrsti, ki pomenita za tržaško pristanišče nekakšen cvet v gumbnici, saj ga že po tradiciji povzdigujeta med najpomembnejše evropske luke. Borza - v prvi vrsti kavna, kajti lesna naj bi prišla v poštev, kot kaže, pozneje - bo seveda avtomatizirana, to se pravi, da se bodo kupčije odvijale s pomočjo informatičnih sredstev. Zanimivo pri tem pa je, da zbornični predstavniki s predsednikom Giorgiom Tombesijem na čelu takšne informatične službe niso zasledili ne na čikaški žitni borzi, kjer so se mudili nedavno, niti ne na kavnih borzah v New Yorku, Londonu in Parizu -tam se kupčije še zmeraj odvijajo s klicanjem. Zamisel o terminski blagovni borzi v Trstu je Zbornica osvojila pod pritiskom krajevnega združenja trgovcev s kavo, sicer pa je pristojno ministrstvo tudi že izdalo dekret, s katerim dovoljuje njeno odprtje. 5.6. 6.6. 'Madne kotacije S#*.::::::: 40625 40550 9650 4®^ 12850 “S™C,;,p.::::::: 7600 2133 1260 ^1;; Snia lsP- nc 3290 3220 1900 sn|! v:::::: p-'Lr,sp- nc :: 1500 5400 3200 3200 2150 1500 n,e risP C^da ■■■ SipMPda risp Sip • ■ 5420 3190 3180 2150 1500 2915 Sp' ■ • 2400 413 3220 2400 414 3220 5.6. 6.6. Fidis........................ 6780 6940 Gerolimich.................... 120 120 Gerolimich risp............. 101,5 101 SME ......................... 3890 3880 Štet......................... 3790 3920 Stel W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — _ Štet risp.................... 3280 3340 Tripcovich .................. 8800 9000 Tripcovich risp. nc.......... 3850 3950 Att. Immobiliari ............ 4350 4360 FIAT ........................ 9475 9560 FIAT priv.................... 6290 6345 FIAT risp.................... 6355 6440 Gilardini................... 17600 17600 Gilardini risp.............. 14400 14400 Dalmine ...................... 400 420 Marzotto..................... 8350 8350 Marzotto risp................ 8340 8300 Marzotto risp. nc............ 6100 6150 NEURADNO TRŽIŠČE _ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO................. 1000 1000 _____________________________6.6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP maj 1989 10,5% .............. — — BTP junij 1990 10,5% .... 98,05 +0,05 BTP maj 1990 ................ 98,65 +0,05 BTP marec 1989 12,5% ... — BTP januar 1990 ............ 101,00 —0,10 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA________________ CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,75 +0,30 CCT ECU 1982/89 14% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,05 —0,78 CCT ECU 1984/91 11,25% . 103,02 +0,15 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,03 +0,20 CCT ECU 1985/93 9% .... 97,07 —0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,07 +0,15 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,02 +0,52 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,95 — CCT april 1992 10%........... 94,07 +0,11 CCT julij 1992 IND........... 97,05 —D,05 CCT januar 1991 IND........ 99,03 —0,05 CCT julij 1993 IND .......... 95,04 —0.05 6.6. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,65 — CCT februar 1991 IND_______ 99,15 —0,05 CCT februar 1997 IND_______ 92,60 —0,11 CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,45 — CCT marec 1991 IND......... 99,25 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND_______ 95,06 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,15 — CCT avgust 1992 IND........ 97,05 —0,05 CCT avgust 1993 IND........ 95,00 —0,05 CCT 1983/93 TR 2,5% ............. — — CCT avgust 1988/93 IND . . — — CCT avgust 1990 IND........ 99,45 — CCT avgust 1991 IND........ 99,85 — CCT avgust 1995 IND........ 93,05 +0,11 CCT avgust 1996 ................. — — CCT april 1991 IND ......... 100,25 — CCT april 1992 .................. — — CCT april 1995 IND .......... 92,03 — CCT april 1996 .................. — — CCT december 1990 IND . . 101,35 —0,05 CCT december 1991 IND . . 99,09 +0,10 CCT december 1995 IND . . 93,55 +0,11 Carnica Ass.............. 10100 10400 m MILANSKA BORZA; VODILNE DELNICE i::; ■ iliBjglB liiijisiiililli _______6.6. spr. % - KMETIJSTVO --- 8850 — . . . . 6320 —0,55 ^le^T^STVO - BANČNIŠTVO Assan*a ASS................. 36550 AuJMlia Ass' rlsp' por' ■' ■ 37780 Latina ' • ■................ 14500 G« 2211 ltain6ra|i A 0rd............ 17005 N„eSS-...................... 10580 kn>aria,................... 110600 Llou>icW.spa................ 57300 ffAs Adrfa1e ............... 24100 fUit M* at'CO .............. 18100 V;Vri'...................... 27750 ll„i° Ora Pod............... 12851 C01 Priv' ■................. 19380 Ba-ja Zrl .................. 16950 di ^ Italiana .... 4448 'tC0 ltai0ma ................ 9860 MNnčalla"o .................. 2135 VgPpnv................... 35200 “Ap,^ 21100 Lt^ Bh/^USTRIJA - CEMENT Snda6ss9d°rd................ 14000 Mon^dori ' ■ 23300 ................. 29250 CeiMf. Ed?.nv............... 17950 'Mlc^Mir Mriale...... 5740 Manj/ ■ ■ 3368 •................. 111150 + 1,55 + 0,83 —1,73 —1,64 —0,12 —1,12 + 0,54 —0,13 + 0,41 —0,11 + 0,54 + 1,99 + 0,15 + 0,88 + 1,06 + 1,38 + 0,93 —0,42 + 0,95 + 2,18 —1,18 —2,17 —0,17 + 0,38 —0,44 6.6. spr. % Unicem Unicem risp 11180 —0,35 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp Fidenza Vetrar 1000 8510 + 0,76 Italgas + 0,65 Mira Lanza 43490 — Montedison 1000 . . 2134,50 —0,02 Montefibre 1460 + 1,17 Pirelli 3243 + 0,71 Pirelli risp 3220 —2,12 Recordati ord. 12650 —2,31 Saffa + 1,24 Siossigeno —0,13 Snia BRD 2699 + 1,42 Snia Fibre 1530 + 0,32 Snia Tecnopolimeri 6890 + 1,24 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 5400 _ Silos Genova .... Standa .... + 0,19 Standa risp. port. 9900 + 4,21 Alitalia cat. A 2079 Alitalia priv 1300 —0,83 Italcable 12400 + 0,32 SIP 2903 + 0,10 SIP risp. port 2439 + 1,20 Sirti 9070 + 0,22 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5045 _ Tecnomasio.................. 2420 +0,20 Bastogi................... 409,00 —0,72 6.6. spr. % Bonifiche Siele 44850 —0,33 Bonifiche Siele risp 11840 — CIR - Comp. Ind. Riunite . 5775 —0,60 CIR risp 5720 —1,29 Cofide 5960 — Comau Finanziaria 3220 + 0,03 Editoriale SpA 3760 —0,26 Euromobiliare 6051 — Ferruzzi Agric 2137 —0,37 Fidis 6951 + 1,69 Fimpar 2335 —1,89 Finarte 5130 + 0,78 Fiscambi Holding 6470 —1,96 Fiscambi risp 2360 —2,68 Fornara 3115 + 0,32 Gaic 22690 + 0,39 Gemina 1829 + 0,49 Gemina risp 1778 + 1,60 Gerolimich . 119,25 —0,20 Gerolimich risp. port. . . . . 101,00 —0,24 IFI priv 18550 + 0,81 IFIL fraz 5175 + 3,08 IFIL risp. port. fraz 2828 + 3,17 Iniziativa Meta — — Iniziativa Meta risp — — Italmobiliare 163825 + 0,50 Pirelli & C 7795 + 0,58 Riva Finanziaria 9990 + 1,93 Sabaudia Finanziaria . . . . Sabaudia risp. nc . — Saes 2650 —1,66 SME 3870 + 0,51 SMI Metalli 1635 —0,60 SMI Metalli risp 1399 —0,42 SOGEFI 5070 + 3,04 Štet 3930 + 1,34 Štet risp. port 3350 + 1,82 6.6. spr. % Tripcovich 9000 + 2,27 Tripcovich risp. nc 3965 + 2,72 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4360 + 0,46 Calcestruzzi 15410 + 1,11 Cogefar 5695 — Del Favero 6010 + 2,38 Grassetto SpA 15520 —3,54 IMM Metanopoli 1518 + 1,87 Risanamento Napoli . . . 32500 + 0,30 Vianini . . . 4600 —0,64 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3321 —0,56 Danieli & C 8920 + 0,22 Data Consyst 13589 —0,44 Fiar SpA 22700 + 1,11 Fiat 9528 + 0,55 Fiat priv 6330 + 0,95 Fiat risp 6400 + 0,80 Franco Toši 28200 + 0,14 Gilardini 18080 + 1,00 Magneti Marelli 3040 + 0,52 Merloni 3355 + 3,23 Necchi ord 3800 —2,06 Olivetti ord 9120 —0,32 Olivetti priv 5611 + 0,19 Pininfarina .... 11500 + 0,52 Rodriguez SpA 11050 —0,36 Safilo 9345 + 0,59 Safilo risp 8800 — Saipem 3330 + 0,18 Saipem risp 3170 —0,93 Teknecomp 1570 + 2,28 6.6. spr. % CCT december 1996 IND . . — — CCT ECU febr. 1994 ................. — — CCT ECU maj 1994 ................... — — CCT EFIM avg. 1988 IND . . — — CCT ENI avg. 1988 IND . . . — — CCT februar 1991 IND .... 100,95 +0,15 CCT februar 1992 IND______ 97,45 +0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 101,05 — CCT februar 1995 IND______ 95,02 —0,05 CCT februar 1996 ................... — — CCT februar 1997 IND______ — — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,07 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,65 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,65 — CCT januar 1991 IND....... 101,05 — CCT januar 1992 IND....... 98,05 +0,10 CCT januar 1992 11%____ 97,07 — CCT januar 1993 IND....... 97,01 — CCT januar 1996 CV IND . . 97,04 —0,10 CCT januar 1997 IND....... — — CCT januar 1995 IND....... 93,07 — CCT januar 1996 IND....... — — CCT INAM jan. 89 12,5% . . — — CCT jul. 88 EM 83 IND_____ — — CCT julij 1990 IND ....... 99,06 —0,05 CCT julij 1991 IND.......... . 100,00 — CCT julij 1995 IND ............. 94,25 +0,05 CCT julij 1996 ..................... — — CCT maj 1991 IND.......... 100,45 +0,05 CCT maj 1992 ...................... — — CCT maj 1995 IND.......... 93,05 — CCT maj 1996 ....................... — — CCT maj 1997 IND.................... — — CCT marec 1991 IND........ 100,02 — CCT marec 1995 IND........ 92,04 +0,22 CCT marec 1996 ..................... — — CCT marec 1997 IND........ — — CCT nov. 1990 IND......... 99,08 +0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,00 +0,05 CCT nov. 1991 IND...... 100,00 — CCT nov. 1992 IND...... 97,04 —0,05 CCT nov. 1995 IND......... 93,00 —0,11 CCT nov. 1996 IND........ — — CCT oktober 1993 IND ... . 97,03 — CCT okt. 88 EM 83 IND . . . — — CCT oktober 1990 IND______ 99,04 +0,10 CCT oktober 1991 IND______ 99,75 —0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 93,05 — CCT oktober 1996 IND______ — — CCT sep. 88 EM 83 IND . . . — — CCT sep. 1990 IND...... 99,04 — CCT sep. 1991 IND......... 99,75 —0,05 CCT sep. 1995 IND...... 93,02 —0,05 CCT sep. 1996 IND......... — — CTS marec 1994 IND........ 70,09 +0,42 CTS april 1994 IND ....... 71,00 +0,21 ED SCOL 1975/90 9% ____________ 100,03 — ED SCOL 1976/91 9% .... 99,09 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,05 — REDIMIBILE 1980 12% ... 105,03 +0,05 RENDITA — 35 5% .......... 70,03 — Prevzel je mesto bivšega socialdemokrata Gonana Demokristjan Angeli od včeraj novi efektivni deželni odbornik Po zagotovilih z Dežele Prvi letošnji podatki obetajo mirno kopanje Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj dopoldne izvolil porde-nonskega demokristjana Armanda An-gelija za novega efektivnega odbornika. Angeli, ki je bil doslej odbornik suplent, je prevzel mesto dosedanjega efektivnega odbornika Nema Gonana, ki je pred kratkim polemično zapustil socialdemokratsko stranko in prestopil v novoustanovljeno Demokratično socialistično zvezo (UDS), ki bo baje po evropskih volitvah postala sestavni del PSI. Poteza odbornika Gonana je spravila v velike težave odbor predsednika Biasuttija in politično koalicijo, ki ga podpira. Prišlo je vsekakor do kompromisa, ki je preprečil deželno krizo, o kateri bo sedaj morda tekla beseda po evropskih volitvah. Deželna koalicija je sedaj sedemstrankarska, Gonano pa bo do političnega razčišče-nja, če bo do njega seveda sploh prišlo, le navadni svetovalec. Deželni odbor šteje tako od včeraj poleg predsednika še 14 odbornikov, 11 efektivnih in tri suplente, ki so sedaj republikanec Barnaba ter socialista Francescutto in Mattioli Lamberti. Z izvolitvijo Angelija je Krščanska demokracija dejansko pridobila enega efektivnega odbornika in s tem dodatno politično moč v Biasuttijevi upravi, kjer ima sedaj absolutno večino. Gonano je vodil resorja za ljudske gradnje in za tehnične službe, ki ju bo sedaj skoraj gotovo prevzel Angeli, ki je doslej vodil odborništvo za zaščito okolja in za obnovo potresnega ob- močja. Gre, kot rečeno, za začasno rešitev, ki bo veljala vsaj do evropskih volitev. Potem bo marsikaj odvisno od razpleta vladne krize ter predvsem od volilnih rezultatov na deželni ravni. Angeli je bil za efeketivnega člana deželne vlade izvoljen v drugem glasovanju, ker v prvem ni prejel po deželnem statutu predpisane absolutne večine glasov. V prvem glasovanju so očitno nekateri svetovalci sedemstran-karske koalicije mimo navodil večinskih strank oddali belo glasovnico, tako da je Angeli prejel le 30 glasov, medtem ko je bilo v sejni dvorani takrat 35 predstavnikov večinskih sil. Po en glas so prejeli tudi demokristjan Bomben, nekdanji odbornik za javna dela, ki je bil vpleten v znani škandal o vodenju nekaterih odlagališč v Furlaniji, ter socialista Blasig in Zanfagni-ni. Komunist, misovci in zeleni so oddali belo glasovnico, svetovalec Proletarske demokracije Cavallo in melo-narja Cecovini in Gambassini pa so se vzdržali pred glasovanjem. Cavallo je v kratkem posegu podčrtal, da izvolitev Angelija le maši politično luknjo v deželni vladi, ki je dejansko že nekaj tednov v krizi. Angeli je šele v drugem glasovanju prejel potrebno absolutno večino (34 glasov) in tako postal efektivni odbornik. Do kdaj bo sedel na tem mestu, pa ostaja prava neznanka. S. T. Včeraj smo poročali podatkih ministrstva za zdravstvo, po katerih naj bi bile morske vode ob obalah naše dežele po onesnaženosti v samem vrhu oziroma na nečastnem drugem mestu vsedržavne lestvice. Deželno ravnateljstvo za okolje Furlanije-Julijske krajine pa je nanje nemudoma odgovorilo s sporočilom o razmerah, v katerih se nahaja naše morje in o načinih njihovega nadzorovanja, tudi zato, da bi pomirilo turiste na začetku poletne kopalne sezone. Zbiranje in analiziranje vzorcev morske vode, odvzetih na kopaliških območjih v globini 80 do 120 centimetrov, poteka tako, kot predpisuje zakon, in sicer v obdobju med aprilom in septembrom. Zanj skrbijo večcon-ska nadzorništva za preventivo posameznih krajevnih zdravstvenih enot. Danes tako razpolagamo s kompletnimi podatkih za poletno sezono 1988 -pravi deželno ravnateljstvo za okolje -znani pa so že prvi podatki za letošnjo. Po njih so na primer obalne morske vode vzdolž Barkovelj, Grinjana in Sesljana popolnoma znotraj zakonsko predpisanih meja, medtem ko na ostalih območjih od časa do časa registrirajo primere bakteriološke onesnaženosti čez predpisano mejo, povzročajo pa jo neprimerni kanalizacijski iztoki. Znano je namreč - nadaljuje deželno ravnateljstvo - da je dovolj že majhno število odtočnih kanalov vzdolž obale za to, da postane za kopa- nje neprimerno široko obalno območje, saj voda hitro prekorači predpisane mikrobiološke vrednosti. Za primer naj navedemo, da znaša veljavna zgornja meja 100 fekalnih koliformov na 100 kubičnih centimetrov morske vode, medtem ko ena sama oseba proizvede povprečno 200 milijard koliformov na dan. Tudi če je protibakteri-loška moč morske vode k sreči zelo visoka (običajno je dovolj že en sam dan za razkužitev), pa tudi skromni greznični iztoki neizbežno povzročijo prekoračenje predpisane zgornje meje v vodah okrog njih. Vsekakor pa je celovita slika, ki izhaja iz prvih letošnjih podatkov - za- | ključuje nota deželnega ravnateljstva za okolje - zelo dobra in priča o veljavnosti izbir deželne uprave na področju varstva obalnih voda, usmerjenih predvsem v sistematično koncentriranje grezničnih iztokov in njihovo oddaljevanje od kopaliških območij. Še ena vest s področja skrbi za morje: v ponedeljek, 12. junija, bo v Trstu mednarodni znanstveni simpozij z naslovom »Alge v službi okolja in človeka«, ki ga prireja Konzorcij za raziskovanje in uporabo alg. Strokovanjaki poudarjajo, da so bile alge v zadnjem času po krivici na zatožni klopi, saj je za njihovo prekomerno množenje krivo onesnaženje morja, medtem ko so te rastline sicer dragocena industrijska surovina, še zlasti v tekstilni, farmacevtski in prehrambeni industriji. Pokrajinski svet o upravnih zadevah Tržaški pokrajinski svet je posvetil ponedeljkovo sejo izključno tekočim upravnim zadevam. Med drugim je odobril nekatere sklepe, ki zadevajo nakup opreme in pohištva za nekatere italijanske višje srednje šole. Zadnji del seje pa so pokrajinski svetovalci posvetili obravnavi nekaterih proračunskih resolucij, ki jih je predložili svetovalec Zelene alternativne liste Capuzzo. Med drugim je skupščina s široko večino glasov zavrnila predlog o ustanovitvi pokrajinske naravovarstvene konzulte, ki jo je predlagal Capuzzo. Tržaški pokrajinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, medtem ko bo občinski svet ponovno zasedal šele po evropskih volitvah. Jutri zvečer ob 20. uri pa se bo po dolgem premoru sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu med drugim sklep o metanizaciji občinskega ozemlja, za katero bo poskrbelo tržaško podjetje ACEGA, in to na podlagi konvencije med obema občinskima upravama. Na predstavitvi rezultatov MRT Devinčani so izvedeli tudi kaj novega o domačem kraju Nekateri udeleženci in voditelji mladinskega raziskovalnega tabora »Devin 87« so se pretekli ponedeljek po skoraj dveh letih vrnili v Devin, da bi uradno predstavili rezultate svojega dela. V dvoranici Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin so krajevni javnosti predstavili brošuro »Tabor Devin 87«, v kateri je sedem raziskovalnih skupin strnilo rezultate svojega dvotedenskega dela na terenu. Brošuro sta izdala Slovenski raziskovalni inštitut in Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, uredil pa jo je prof. Aldo Rupel. »Že bežen pogled pove, da je brošura plod ne samo mladostne vneme, ampak tudi skrbnega raziskovalnega dela,« je dejal devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar v pozdravnem nagovoru. Brezigar je tudi opozoril, da se brošura lepo vključuje v niz publikacij, ki so bile v zadnjih časih posvečene ijekaterim zanimivostim devin-sko-nabrežinske občine, zlasti Timavi in nabrežinskim kamnolomom (prav v teh dneh prihaja iz tiskarne knjiga Nabrežinski kamnolomi, ki so jo napisali Aleš Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič, izdalo pa Založništvo tržaškega tiska). Brošuro »Tabor Devin 87«, ki je napisana v slovenščini in italijanščini, je nato dvojezičnemu občinstvu kratko predstavil raziskovalec SLORI Pavel Stranj. Poudaril je misel, da brošura ne samo dokumentira opravljeno delo, ampak nudi tudi možnost, da se rezultati opravljenega dela nadalje preverjajo in izpopolnjujejo. Stranj je govoril tudi o vzgojno-izobraževalnem pomenu raziskovalnih taborov, ki jih od leta 1981 vsako leto prirejajo izmenično v eni izmed treh pokrajin, v katerih živimo Slovenci v Italiji, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Slovenski raziskovalni inštitut, Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice in Društvo slovenskih narovoslovcev in tehnikov Tone Penko. Letošnji mladinski raziskovalni tabor bo avgusta v Reziji. Ponedeljkov večer v Devinu se je zaključil s predvajanjem videokasete z »Devinske razglednice«, ki je nastala med raziskovalnim taborom v Devinu in ki poleg brošure predstavlja zanimivo dokumentacijo o opravljenem delu in življenju na njem. (mb) Na sliki (foto Križmančič) predstavitev rezultatov predlanskega mladinskega raziskovalnega tabora, ki je bila v ponedeljek v Devinu. V povezavi z bližnjimi volitvami Jutri v Trstu zanimivi prireditvi o vprašanjih združevanja Evrope Jutri bosta v Trstu dve zelo zanimivi prireditvi, ki sta tesno povezani z bližnjimi evropskimi volitvami. V dvorani v Ul. Madonnina 19 bo ob 17. uri srečanje pod naslovom »Vloga mladinskih sil za Evropo brez pregrad«, ki jo skupno prirejajo Zveza komunistične mladine Italije, Zveza socialistične mladine Jugoslavije, Zveza socialistične mladine Avstrije in Demokratična mladina Madžarske. Na zborovanju, na katero je množično vabljena slovenska in italijanska mladine iz vse Furlanije-Julijske krajine, bodo govorili vsedržavni tajnik ZKMI Gianni Cuperlo, predsednik ZSMJ Branko Gregano-vič, predsednik Demokratične mladine Madžarske Imre Nagy in predsednik avstrijske socialistične mladine Alfred Gusembauer. Evropsko federalistično gibanje pa vabi jutri v Peterlinovo dvorano (Donizettijeva ulica 3) na javno razpravo o novih političnih gibanjih v Sloveniji in o gradnji federalistične Evrope. Na srečanju, ki se bo začelo ob 20.40, bosta govorila Dimitrij Rupel v imenu Slovenske demokratične zveze in Matjaž Šinkovec v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije. K pobudi so doslej pristopili Krščanska demokracija. Zelena lista, Laična in zelena mestna lista, Radikalna stranka, PSI in Slovenska skupnost. Drevi ob 20.30 bo volilno zborovanje Slovenske skupnosti tudi v Bazoviškem domu, na njem pa bosta o pomenu evropskih volitev govorila rajonska svetovalca za vzhodni oziroma zahodni Kras Vinko in Peter Ozbič. Razstava najnovejših Spacalovih del Jutri ob 18. uri bodo v galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotto 8 (prvo nadstropje) odprli razstavo najnovejših del priznanega tržaškega slovenskega likovnega umetnika Lojzeta Spacala. Slikar bo dal na ogled svoja zadnja dela v olju, tapiserije, silografije in stvaritve na leseni podlagi. Galerija Bassanese je za obisk odprta vsak delovnik med 17. in 20. uro. Na današnji tiskovni konferenci SKGZ predstavi svojo zgibanko in poglede na sožitje Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je v teh dneh med italijansko prebivalstvo ob meji kapilarno razdelila posebno zgibanko, s katero želi opozoriti čim širši krog večinskega naroda na nerešene probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Hkrati želi na tak nevsakdanji način v strnjeni obliki izraziti poglede Slovencev v Italiji na vprašanja sožitja in sodelovanja med narodi, ki postajajo v vidiku nastajajoče združene Evrope vedno bolj aktualna. V zvezi s temi vprašanji in za predstavitev zgibanke je Slovenska kulturno-gospodarska zveza pripravila za danes tiskovno konferenco z naslovom »SOŽITJE ZA DANAŠNJO IN JUTRIŠNJO EVROPO«. Tiskovna konferenca bo danes ob 11. uri v dvoranici Granzotto na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA, Ulica Guido Reni št. 1. Pretekli petek v Škednju V kulturnem društvu Ivan Grbec družabni večer z domačimi pevkami V prostorih KD Ivan Grbec v Škednju je bil v petek zvečer družabni večer, posvečen članom in prijateljem društva. Šlo je za prireditev, ki je želela v prijetnem in prijateljskem razpoloženju združiti vse, ki v društvu tako požrtvovalno delujejo, in občinstvo, ki tej dejavnosti zvesto sledi. Protagonistke večera so bile seveda pevke domačega zbora, ki tokrat niso nastopale uradno na odru, temveč kar pri mizi, kjer so zapele vrsto lepih narodnih in umetnih pesmi. Obiskovalcem so predstavile tudi video kasete z izletov, ki so jih opravile letos na Plitvička jezera, lani pa na otok Korčulo. Prvemu delu večera je nato sledil drugi, zelo zabaven in vesel, v katerem so se pevke predstavile s pevskim skečem »Malo za šalo, malo zares«. Skeč je pripravila in naštudirala pevo-vodkinja Boža Hrvatič, ki je v smešnem in veselem tonu nekako predstavila potek pevskih vaj. Točka, s katero so se pevke že predstavile na letošnjem srečanju ženskih pevskih zborov na Opčinah, je tudi med domačim občinstvom požela lep uspeh. Udeležence te prijetne prireditve je pozdravila predsednica Devana Černič, ki je navedla še nekaj za dejavnost zbora in društva pomembnih datumov in nastopov v tej sezoni. Tako bo pevski zbor nastopil 17. in 18. junija na srečanju pevskih zborov v Stični. 21. junija pa bo prav v društvu Ivan Grbec predstavitev knjige Ignacija Ote o ženskih pevskih zborih. Zbor Ivan Grbec ima v svojem programu namreč lepo število pesmi Ignacija Ote in tako si je avtor zaželel, da bi ta pomembni dogodek potekel prav v Skedju, med tamkajšnjimi pevkami in občinstvom. 23. junija bo ženski zbor nastopil v Kopru, kot gost tamkajšnjega moškega pevskega zbora »Ciril Kosmač«, 25. junija pa bo z izletom v Dobrovo zaključil letošnjo uspešno sezono. (N. L.) V soboto slovesen konec tečaja o novem kazenskem postopniku V soboto, 10. junija, bo ob 9.30 v dvorani porotnega sodišča v sodni palači na Ul. Coroneo slovesnost ob zaključku študijskega tečaja o novem zakoniku kazenskega postopka. Tečaj je priredil Deželni zavod za poklicno usposabljanje v sodelovanju z Deželno kazensko zbornico. Na sobotni svečanosti bodo najprej počastili spomin na odvetnike, ki so padli v eni izmed svetovnih vojn. Sledili bodo pozdravi predstavnikov oblasti, nato pa bodo o novem kazenskem postopniku — po štirih mesecih od njegovega vstopa v veljavo — govorili: senator in odvetnik Nereo Bat-tello, dr. Sebastiano Cossu in prof. odv. Sergio Kostoris. Njihovim poročilom bo sledil poseg predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriana Bisuttija, slovesnost pa bo zaključil minister za pravosodje, prof. odv. Giuliano Vassalli. V Društvu slovenskih izobražencev Predstavitev dvojezičnega zbornika o 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža V ponedeljek so v Društvu slovenskih izobražencev predstavili zbornik ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža. Predstavila sta ga odbornik goriške pokrajinske uprave Mirko Spazzapan in Rafko Dolhar, ki sta spregovorila o pomenu poblikacije, v kateri najdemo prispevke s simpozija o Lojzetu Bratužu, ki so ga priredili v Gorici ob 50-letnici njegove mučeniške smrti. Na predstavitvi zbornika, ki ga je izdalo odborništvo za šolstvo Pokrajine Gorica, so poudarili, da pomeni smrt Lojzeta Bratuža simbol za vse antifašiste, slovenske in italijanske. Knjiga je namenjena vsem, predvsem pa šolski mladini, ki bi se morala seznaniti z nedavno preteklostjo, da bi znala ceniti osnovne vrednote demokracije in sožitja med različnimi narodi in ljudmi. V razpravi so poudarili, dA pomembno tudi to, da je v Gorici zbornik izšel pod pokroviteljstvom krajinske uprave. V tržaškem ozt^a bi bilo kaj takega zelo težko. Zbornik je dvojezičen, njegov 1 sj slov pa je »Lojze Bratuž po 50 letih“^, njem lahko beremo spise Mirka zapana, Branka Marušiča, Luigij8. ^ vana in Zorka Hareja, gre torej. g osrednje prispevke na sim] Bratužu. Nadalje sta v knjigi po- WL,__________ »fj. na govora Albina Sirka in Silvi^fti- letta ob 50-letnici Bratuževe /^igve Knjiga prinaša tudi časopisne na slovesno proslavljanje ob Bratuževe smrti. reds,a Na sliki (foto Križmančič) Pr vitev zbornika v DSI. Solidarnostna manifestacija na Goldonijevem trgu Ostra in ogorčena obsodba režima ki nad študente pošilja tanke Volilno soočanje združenja ACLI Kadar ni listarske publike se Camberju mudi drugam... Včeraj je bila na Goldonijevem trgu solidarnostna manifestacija s kitajskimi študenti, ki plačujejo s krvjo svojo veliko željo po demokraciji. Na trgu se je zbralo precejšnje število ljudi, predvsem mladih, čeprav bi bilo pričakovati večjo udeležbo. Izstopala je skupina mladih Kitajcev, ki so v znak žalovanja nosili na prsih črn kartonček z belimi črkami kitajske abecede. Mladi Uang je novinarjem povedal, da je že štiri leta v Miramarskem centru za teoretsko fizike, kjer končuje podiplomski študij. O dogodkih v domovini je izvedel iz televizijskih vesti. Ogorčeno obsoja to, kar se dogaja v Pekingu in drugih mestih. Žalosten je in zaskrbljen, čeprav ga bo življenjska pot peljala v ZDA. V Centru študira z njim še manjša skupinica študentov, ki so prišli na Goldonijev trg. Kitajski izobraženec je med drugim povedal, da so nad pekinške študente poslali vojake iz oddaljenih krajev, kot sta Mongolija in Mandžurija. Ti vojaki ne razumejo jezika pekinških prebivalcev, še več, med tako oddaljenimi ljudmi obstajajo stara nasprotja, ki segajo globoko v zgodovino. Vse to pa ne zmanjšuje grozote dejstva, da kitajski vojaki streljajo na svoje sonarodnjake in na vrstnike. Tudi dolinska KPI in deželna SSk proti nasilju Tajnik Boris Kocjančič je v imenu dolinske sekcije KPI naslovil na župana Edvina Švaba pismo, v katerem ga poziva k skupni obsodbi zverinskega početja v Pekingu, kjer so »vladne sile brez pomisleka ukazale pokol večtiso-čere množice kitajskih državljanov, med katerimi je bilo največ študentov in mladine«. Nadalje mu predlaga skupen poziv italijanski vladi, naj prekine vse diplomatske stike z odgovornimi za ' genocid in predlaga, naj bi izrazili solidarnost kitajskemu ljudstvu ^ z željo, da »spodi sedanjo vlado oziroma odgovorne za genocid, ki nimajo nič skupnega s socializmom.« Tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti v tiskovni noti odločno obsoja vojaško nasilje proti mirnim demonstrantom v Pekingu. Krvava represija, za katero se je odločilo tamkajšnje komunistično vodstvo — pravi SSk — ugaša še eno upanje in nas potrjuje v zvestobi vrednotam demokracije, strpnosti in miroljubnosti. Na odru je množico nagovoril kitaj-ski študent. Glas se mu je tresel od Sanotja, ko je bral poziv, ki so ga podali kitajski študenti pred pričetkom Sadovne stavke. Poziv je bil krik po demokraciji, v njem je bilo veliko ■anj. Študenti so predlagali dialog z *ado in zahtevali rehabilitacijo vseh tistih študentov, ki se borijo za demokracijo. Mladi so pravili, da se bojijo smrti in da so se odločili za težak korak, ker želijo demokratično Kitajsko. To željo plačujejo danes s krvjo. Svoje ogorčenje in obsodbo kitajske vlade so izrekli tudi sindikati CGIL, CISL in UIL, predstavnica je po nagovoru kitajskega študenta prebrala izjavo, v kateri sindikati brezkompromisno obsojajo odločitev vlade, ki je poslala tanke nad neoborožene študente. Pokol študentov je z enotno resolucijo obsodil tudi deželni svet Furlani- je-Julijske krajine. Resolucijo so podpisali predstavniki vseh trinajstih skupin, ki so zastopane v tem najvišjem deželnem telesu. Proti krvavi represiji so dvignila odločen glas krajevna tajništva strank, organizacije in posamezniki. Nepravično bi jih bilo naštevati, ker je glas proti temu, kar se dogaja na Kitajskem enoten in občuten, saj so daljave vse manjše, svet pa vedno bolj povezan v sklenjen in nedeljiv sistem odnosov. Na sliki (foto Križmančič) manifestacija na Goldonijevem trgu. Združenje katoliških delavcev ACLI je včeraj popoldne priredilo javno soočenje tržaških katoliških kandidatov za evropski parlament. Vabilu so se odzvali zeleni Luciano Benini, neodvisni kandidat na listi KPI Luciano Ceschia in melonarski voditelj, neodvisni kandidat na listi PSI Giulio Chamber, medtem ko se je rektor krajevne univerze Paolo Fusarolli raje udeležil političnega zborovanja z ministrom za odnose s parlamentom Ser-giom Matarello, ki je bilo na sporedu uro kaneje v bližnjem hotelu Savoia. Združenje ACLI je že pred časom poslalo kandidatom vrsto vprašanj v zvezi z aktualnimi problemi, kot sta na primer razorožitev in nezaposlenost, ter v zvezi z vlogo Trsta v bodoči združeni Evropi, njihove odgovore pa smo slišali na včerajšnjem srečanju. Pobuda žal ni izpolnila vseh pričakovanj prirediteljev, ki so upali predvem v odkrito in živahno izmenjvo mnenj med Camberjem in Ceschio. Listarski prvak se je namreč uvodoma opravičil, da ima druge predvolilne obveznosti, precej na hitro in površno odgovoril na vprašanja in po približno četrturnem posegu zapustil dvorano. Občinstvo na Pomorski postaji očitno ni bilo njegova običajna publika, ki je od njega vajena demagoških gesel proti tako imenovanemu bilingvizmu in proti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Značilno je, da so takoj po Camberju zapustili dvorano tudi nekateri njegovi pristaši. Športna dejavnost na Tržaškem v rezultatih zanimive raziskave Na sedežu pokrajinskega odbora CONI so včeraj predstavili raziskavo o značilnostih delovanja športnih organizacij in društev v tržaški pokrajini. O izredno zanimivi pobudi so spregovorili predstavniki Pokrajine, ki je študijo finansirala, predstavniki družbe Proteo in raziskovalci inštituta SWG. Naj takoj pojasnimo, da je družba Proteo nastala pred kratkim in da povezuje skupino strokovnjakov, ki imajo skupne izkušnje na športnem področju. Njihov cilj je nuditi javnim ustanovam in športnim organizacijam sklop storitev, s katerimi bi tudi športna dejavnost pridobila tisti manadžerski utrip, ki je dandanes nujno potreben, da se vloženi trud prelevi v zaželene rezultate. Od 335 evidentiranih društev jih je raziskava zajela 218, med njimi tudi precejšnje število slovenskih. Predsednik Pokrajine Crozzoli je poudaril, da je tovrstna raziskava edina v Italiji in da je pokrajinska uprava dala pobudo zanjo, ker bo z novo deželno zakonodajo imela nove pristojnosti na športnem področju, torej na področju, ki je tesno povezano z mladinskim. Toda preidimo k bolj konkretnim značilnostim študije, ki zajema kar tri debele knjige. Njen bistveni cilj je bilo ugotavljanje razmer, v katerih delujejo športne organizacije, in pa potrebnih izboljšav, da bi postalo delovanje optimalno. S pomočjo dveh vprašalnikov in direktnega intervjuja z odgovornimi so raziskovalci za vsako društvo zabeležili njegove ekonomske značilnosti (finansiranje, sponsorizacije, davčne in računovodske razmere), organizacijsko in upravno strukturo (upravni odbor, vodstvo, odnosi z javnostjo), značilnosti tehničnega osebja (izkušenost, pripravljenost in izpopolnjevanje), področje, razširjenost in teritorialno razsežnost delovanja, skrb za zdravje športnikov, probleme v zvezi z objekti, posest športnih pripomočkov in drugih tehnično-znanstvenih naprav. Posebno poglavje je bilo namenjeno tudi odnosom med športnem in šolo. Rezultati raziskave so kompleksni in zelo razčlenjeni, zato jih na včerajšnji tiskovni konferenci niso omenjali v podrobnostih. Predstavnik družbe Proteo Franco Del Čampo pa je v svojem posegu poudaril predvsem nekaj bistvenih ugotovitev. Trst je med najbolj »športnimi« mesti v Italiji, saj je športna dejavnost razvita na skoraj vseh področjih in to zelo kapilarno. Ob tej pozitivni plati pa je omenil tudi senčno: večina športnih vodstev bi se odločila za bolj manadžerski pristop, denimo tako, da bi sama zgradila športne objekte in jih nato upravljala, vendar so vsa v isti sapi tudi prepričana, da sodi to v pristojnost javnih ustanov. Kot je poudaril Del Čampo, gre torej za neke vrste provincializma, ki bi utegnil biti med krivci za razkorak med vloženim trudom tržaških športnih delavcev in altetov in med skromnimi rezultati. Glede strokovne pripravljenosti je raziskava ugotovila, da so tehniki in trenerji dobro pripravljeni (kar 90 odstotkov se jih je strokovno usposobilo v okviru CONI). Zelo zadovoljiv je tudi podatek v zvezi s športno medicino: le dva odstotka zaobjetih društev ne deluje v skladu s pravili o zaščiti zdravja športnikov. Veliko manj razveseljivi pa so podatki o odnosih med šolo in društvi. Več kot dve tretjini društev sodi, da tega sodelovanja sploh ni, velika večina (82 odst.) pa je mnenja, da ni niti povezave med telesno vzgojo in izvenšolskim športnim udejstvovanjem učencev. Medf težavami pri delovanju so društva v prvi vrsti naštela pomanjkanje športnih objektov, stisko pri iskanju novih atletov in probleme pri strokovnem usposabljanju tehnikov. Velike težave imajo tudi z birokratskimi zapleti, (nf) Tržaški karabinjerji zasačili organizirano tolpo ki je tihotapila čez mejo begunce iz tretjega sveta s^kah z leve: Marino Paoletti in Francesco Colja, aretirana v preteklih dneh, in včeraj aretirani Giorgio Barbaria, Mario Civida, Josip Martinčič, Theo Matas in Sandro Cardone ■j. karabinjerji so v borovem gozdiču pr Pila" j u zajeli organizirano tolpo ljudi, ki je "tihota i® Zuaez mejo begunce iz raznih azijskih držav. Ko iz številnih časopisnih zapisov in iz televi Pč>Va za aovo delo, vaza s čo-,[9a /e ®e marsikaj. In sredi vsega 'N po/e n sam z rokami v žepu, kot bi lertiala ustvarjalna sila, s kate- ro je prišel v svojo delavnico, da bi kaj ustvaril. Nekako moreče vpliva na človeka na primer motiv, kjer v mrakobnem lokalu, v katerem prevladuje rjav odtenek, sedi pri mizici starejša ženska. Mojster je njen obraz močno osvetlil, verjetno zato, da se v obrazu še bolj opazi potrtost. In spet smo v veliki kavarni. Dolga vrsta praznih mizic, na koncu lokala v eni in drugi smeri pa sedita dva gosta, seveda vsak zase. Sicer pa ni nikakršna novost, da je danes človek pogosto sam, pa tudi tedaj, če se drenja v družbi. Psihologi so to osamljenost označili kot odtujenost. S tem naštevanjem in opisovanjem bi lahko nadaljevali. Na razstavi je dvajset del. Pa ne bomo, ker bi se sicer ponavljali. In vendar ne moremo te beležke z obiska Rosignanove razstave končati tako. Čeprav nam ogledovanje posameznega dela vsili nič-kaj veselo razpoloženje, se po ogledu vse razstave nekako sproščeno oddahnemo. Seveda tedaj, če so nas obšla enaka ali podobna občutja, v kakršnih je zelo tenkočutni Livio Rosignano gradil in izpeljaval svoja odlična nova dela. Razstava bo trajala do 9. junija. Ponedeljkov protestni literarni večer v Društvu slovenskih pisateljev bo verjetno še dolgo ostal v spominu zaradi izrazite doživetosti in aktualnosti. Odseval je namreč ne samo odprte rane iz domačih logov, ampak tudi zaskrbljenost zaradi tragičnih mednarodnih dogodkov iz zadnjih dni. Tema večera z naslovom Literatura in nenasilje je bila kot za nalašč izbrana, številna prisotnost občinstva pa je pokazala, da je publika to tudi zelo dobro razumela. Protestni večer se je začel z enominutnim molkom v znak žalovanja s pekinškimi žrtvami, takoj zatem pa je moderator srečanja, Marko Uršič, povedal nekaj bistvenih misli o literarnem večeru. Dejal je, da je literatura v svoji biti oz. jedru nenasilna, saj ni vpeta v voljo do moči in divjanje ideologij. Po drugi strani odnos med literaturo in angažiranostjo ni izkjučujoč, kajti znano je, da se literatura, in to posredno, zavzema za pravico, individualnost in človekove svobodšči-ne. O tem konec koncev pričajo tudi protestni literarni večeri v podporo Janezu Janši in t.i. slovenski pomladi. Za tem so imeli besedo književniki. Pisatelj Dane Zajc je prebral dva odlomka iz dela Kepa pepela, Veno Taufer pa je recitiral pet svojih pesmi. Slavko Kvas je nato prebral pesem Pekinški krvavi zid, ki jo je napisal malo pred tem; problem nasilja je obravnaval tudi naslednji književnik, tj. pesnik Jure Detela, ki je deklamiral najprej pesem o Kosovskem vprašanju, nato pa povedal nekaj o satvugrahi, aktivni metodi upora, ki jo je uspešno uporabljal utemeljitelj nenasilja Mahatma Gandhi. Sledili so Milan Jesih, Niko Grafenauer, Jože Snoj (ta je prebral rigkaj pesmi iz še neobjavljene zbirke), Boris A. Novak in (v srbohrvaščini) Aleš Černivec. Manca Košir (imela je zadnji poseg pred razpravo) je naposled prebrala pesem Noč čarovnic, tj. pesem, ki jo je v vojaških zaporih junija lani napisal Janez Janša, v priložnostnem eseju pa ni mogla niti ona obiti kitajske tragedije m krivic, ki se dogajajo v socializmu. Razmišljanje, na katerega se je navezala, je izzvenelo povsem prepričljivo, zlasti v tistem delu, ki pravi, da literatura (vsaj tista, ki zasluži oznako umetniška) ne vsiljuje projektov, povrhu pa se niti ne spreneveda. "Ker literatura ni neumna, ampak umna, služi življenju, obenem pa noče, da bi bila smrt v oblasti njenega jezika". IVAN VOGRIČ Letos veliko obletnic naših društev Mnoga naša društva so letos praznovala razne obletnice obstoja, kar zgovorno kaže na veliko tradicijo, ki jo ima ljudska ali polumetniška kultura v naših krajih. Ta kultura je tudi ena izmed redkih, a vrednih stvari, ki vnaša v ljudi pojem in zavest slovenske pripadnosti, brez nje bi najbrž bili za to prikrajšani, če že ne povsem oropani intimnega človekovega bistva, to je jezika in narodne pripadnosti. Zato je vsak društveni praznik praznik celotne naše skupnosti, vseh naših ljudi, pa naj bodo še tako ideološko ali svetovnonazorsko navzkriž. Ko gre za vprašanje naroda, bi bilo treba pozabiti na ta navzkrižja, kot pozablja nanje kultura, ki je lahko samo ena - narodna. Tudi na to bo treba pomisliti, ko bomo v prihodnje praznovali še veliko rojstnih dnevov naših kulturnih društev. Na sliki; Ena izmed prireditev v okviru 90-letnice bazovskega društva Lipa Med svojimi skladbami je Grillo predstavil druge tri avtorje. Stockhau-sen je v svoji Awake 7. VII. 70 popolnoma opustil "običajni" zvok kontrabasa in se posvetil igri zvokov v tremolu, ki ne gre nikoli čez mezzolorte in se zaključi v neslišnosti. Skladbo se da res vključiti v Stockhausovo meditativno obdobje po titanskih prijemih šestdesetih let. Meditativno vzdušje ustvarja tudi Klaus Huber v svoji Fin Hauch Von Unzeit (1985), kjer se zvoki kontrabasa oglašajo kot vzdihi iz druge časovne dimenzije, lannis Kenakis pa gradi svojo Thera-pas (1975) na enem samem elementu: glisandu, ki se dviga in končuje v državljanskem ritmičnem utripu. Navdušeni publiki je Grillo priskrbel še dodatek. Predstavil je svojo Ta-iaces (1984) in še enkrat spremenil svoj kontrabas v generator, iz katerega lahko izvabi kakršenkoli zvok. Drevi ob 20.30 bo naslednji koncert tega hvalevrednega ciklusa. Aleš Kacjan, Katerina Gariup, Patri-zia Punis, Neva Merlak, Elisabetta Buffulini in Aleksander Rojc bodo izvajali Gentilejeve, Sofianopulove, Vidalijeve, Viozzijeve in Gelmettije-ve skladbe. CORRADO ROJAC Uspela revija mladih kitaristov Združenje "Produzione mušica" je pod pokroviteljstvom tržaške občine pripravilo prvo revijo mladih kitaristov, njen prvi gost pa je bil v soboto zvečer v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili mladi srbski kitarist Uroš Dojčinovič iz Beograda. Mojster je v uradnem delu sporeda predstavil nekak antološki pregled jugoslovanske literature za kitaro od renesanse do danes tako v kronološkem kot slogovnem oziru. Tako smo za uvod poslušali v DojčinovičeVi transkripciji skladbo bosanskega renesančnega avtorja Franciscusa Bossinensisa iz cikla "Iskanja" (Ricercare) št. 23 v A-duru, pisanega za lutnjo, predhodnika klasične kitare, potem pa dve polonezi hrvaškega avtorja Ivana Padovca iz prvih desetletij prejšnjega stoletja, ko je kitara že prišla v veljavo kot družabni in folklorni inštrument, v dvajsetem stoletju pa presegla ljubiteljski značaj in postala eminentno profesionalno glasbilo. Iz tega sklopa smo poslušali skladbo slovenskega kitarista, koncertanta in pedagoga Stanka Preka "Nocturno", 'Vojvodinsko suito", in "Makedonsko rapsodijo" vojvodinskega avtorja Jovana Jovičiča, skladbo Tamnogorie" črnogorskega avtorja Miograda Cupiča, "Andante largo" in "Nocturno" hrvaškega avtorja Slavka Fumiča ter The 01d-City suito v E-duru in Petrovaradinsko suito Uroša Dojčinoviča. Uroš Dojčinovič je pokazal, da je v kitarskem muziciranju dosegel visoko mojstrstvo. S suverenim obvladanjem prstne tehnike obeh rok mu kitara poje v najrazličnejših zvočnih odtenkih, od skrajno mehkih do briljantno živahnih, zvok strun je (z redkimi trenutki največjih težavnostnih stopenj) vedno čist, jasen, kot na primer v Prekovem in Fumičevem Nocturnu, ko se obarva z romantično milino, ali pa sočno barvit v nacionalno motivno in ritmično zasnovnih suitah in rapsodijah, v katerih se s prefinjenim podajanjem vrstijo znane melodije iz ljudskega melosa. In če je bil mladi umetnik v uradnem delu svojega programa kljub pestri motiviki skladb še nekako klasično stilno zadržan v demonstriranju koncertantne profesionalnosti, se je v dodatkih njegovo muziciranje sprostilo v vsej vehementni bohotnosti, barvitosti in ritmičnosti v izvajanju Španskega plesa, Ruske suite, Plesa Morov in nazadnje še v eni od Villa Lobosovih kitarskih mojstrovin. Skoraj neverjetno, kakšne in koliko najrazličnejših zvočnih efektov zna mojster izzvabiti iz kitare, kako lahkotno je poigravanje njegovih prstov po strunah, kako izvablja melodijo samo s prsti leve roke na način nekakšnega pizzicata ali kako se mu zvok kitare spremeni v imitacijo bisernic na primer v Ruski suiti ali v lastni Petrovaradinski suiti. Škoda le, da je tako vrhunskemu muziciranju na kitaro prisostvovala le peščica ljubiteljev, koncertantu v čast in priznanje pa je, da se je kljub temu na navdušeno ploskanje s simpatičnostjo velikodušno odzval s svojimi virtuoznimi dodatki izven sporeda. j. k. Na »Giru« se včeraj niso mučili Danes na kronometer Italijanski nogometni pokal Danes prva finalna tekma Napoli-Sampdoria NEAPELJ — Za obe ekipi je osvojitev tega pokala le prestižnega pomena, saj sta si tako Napoli kot Sampdo-ria že zagotovili nastop v pomembnejšemu pokalu UEFA (kot pokalu pokalnih zmagovalcev). Maradona in tovariši pa so v tej sezoni že osvojili pokal UEFA in naj bi bili manj motivirani od nogometašev Sampdorie, ki jim prav italijanski pokal pomeni še zadnja priložnost, da »rešijo« ne preveč uspešno sezono. DANAŠNJI MOŽNI POSTAVI (tekma bo ob 20.30): NAPOLI: Giuliani, Corradini, Fran-cini, Fusi, Alemao, Renica, Crippa, De Napoli, Careca, Maradona, Carnevale. SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Car-boni, Pari, Vierchowod, L. Pellegrini, Victor, Cerezo, Vialli, Dossena, Mancini. Povratno srečanje bo 28. t. m. v Genovi. MEDA (Milan) — Za kolesarji sta praktično dva dneva počitka: predvčerajšnjim sploh niso vozili zaradi slabega vremena, a včerajšnja etapa ni vredna tega imena. Glavnina je prevozila složno 121 km. Tedaj, do cilja je manjkalo 16 km, je pobegnil Avstrale-ce Phil Anderson, kateremu so se pridružili Argentin, Bugno, Fondriest in Jarmann. Ko je manjkalo še 1200 m, pa je Anderson pustil na cedilu vse tri Italijane in sam prišel na cilj. Danes bo na vrsti etapa na kronometer posamezno z vzponom od Mendrisia na Monte Generoso (10,7 km). VRSTNI RED 17. ETAPE: 1. Anderson (Avs.), ki je 137 km (Sondrio -Meda) prevozil v 3.44'25" s poprečno hitrostjo 36,628 km na uro (odbitek 10"); 2. Bugno (It.) po 4" (ddbitek T)-, 3. Argentin (It.) i.č. (odbitek 3"); 4. Fondriest (It.) i.č.; 5. Jarmann (Švi.) 6"; 6. Martinello (It.) 15" (odbitek 2"); 7. Joho (Švi.); 8. Di Basco (It.) ; 9. Cimini (It.); 10. Gambirasio (It.), vsi isti čas. SKUPNA LESTVICA: 1. Fignon (Fr.) v 73.52T9"; 2. Giupponi (It.) po T50"; 3. Hampsten (ZDA) 2'31"; 4. Chioccioli (It.) 2'51"; 5. Zimmermann (Švi.) 3'03"; 6. Giovannetti (It.) 3'43"; 7. Roche (Ir.) 4 01"; 8. Breukink (Niz.) 5'00"; 9. Conti (It.) 5'25"; 10. Lejarreta (Šp.) 5'33"; 11. Criguielion (Bel.) 5'46"; 12. Anderson (Avs.) 7'40"; 13. Fondriest (It.) 7'57"; 14. Schepers (Bel.) 8'26"; 15. Vona (It.) 8'27"; 16. Argentin (It.) 8'45"; 17. Ugru-mov (SZ) 8'51"; 18. Pulnikov (SZ) 9'02"; 19. Herrera (Kol.) 9'08"; 20. Skibby (Dan.) 10'07". »Giro« za amaterje MEDA (Milan) — Na 6. etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje (Sondrio - Meda, 137 km) se je v sprintu uveljavil Italijan Manzoni. Na skupni lestvici vodi Sovjet Ozols pred Parolinom in Cattaiem (oba iz Veneta). Amaterji so prevozili isto progo kot profesionalni, vendar so zanjo potrebovali 30 minut manj (poprečna hitrost Manzonija je bila 42,269 km/h). Teniško prvenstvo Francije Seleševa v polfinalu PARIZ — Jugoslovanka Monika Seleš se je z zmago proti Bolgarki Manu-eli Malejevi prebila v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Francije. V polfinalu pa Seleševo čaka morda nepremostljiav ovira, Zahodna Nemka Steffi Graf. Vsekakor doslej na turnirju v Parizu ni manjkalo presenečenj (glej poraz Lendla proti 17-letne-mu Changu), tako da Seleševe ne gre vnaprej odpisati. Tudi včeraj je tekmovanja precej oviral dež, tako da niso izpeljali vseh četrtfinalnih srečanj. Izidi: MOŠKI: Edberg (Šve.) - Mancini (Arg.) 6:1, 6:3, 7:6; Becker (ZRN) - Berger (ZDA) 6:3, 6:4, 6:1. ŽENSKE: Šanchez (Šp.) - Novotna (ČSSR) 6:2, 6:2; Fernandez (ZDA) - Ke-lesi (Kan.) 6:2, 7:5; Seleš (Jug.) - M. Malejeva jBol.) 6:3, 7:5; Graf (ZRN) - Mar-tinez (Šp.) 6:0, 6:4. Zanimiv košarkarski turnir v Atenah ATENE - Od danes do petka bo v Atenah zanimiv mednarodni košarkar- ski turnir, na katerem bo nastopila tudi italijanska reprezentanca. Za az-zurre in za zveznega trenerja Gambo bo to zelo pomembna preizkušnja pred skorajšnji pričetkom evropskega prvenstva v Zagrebu. Veliko pričakovanje seveda vlada za nastop v italijanski reprezentanci veterana D' Antonija. SPORED TURNIRJA DANES: Grčija - Nizozemska; Italija - Atlantic Coast. JUTRI: Grčija - Atlantic Coast; Italija - Nizozemska. PETEK: Grčija - Italija; Atlantic Coast -Nizozemska. Paschini pri Fantoniju VIDEM — Pomožni trener Giovan-nija Piccina pri videmskemu Fantoniju, ki nastopa v A-2 košarkarski ligi, bo Lino Paschini, ki je pred leti več kot 10 sezon igral pri videmskemu li-gašu. Drevi v Trstu za nogometaše C lige Italija - Jugoslavija Na državnem finalu MI v namiznem tenisu Krasovka Katja Milič osvojila tretje mesto Od 14. do 28. t. m. na Opčinah ŠD Polet prireja kotalkarski tečaj V Trstu bo drevi (ob 20.30) prijateljsko nogometno srečanje med reprezentancama Italije in Jugoslavije, kateri sestavljajo igralci iz C lige (under 23). Italijansko moštvo je včeraj vadilo v Vižovljah. Trener Guglielmo Giovannini bo v prvem polčasu poslal na igrišče naslednjo postavo: Ouironi (Trento), Poloma (Triestina), Fiondella (Lucchese), Sordo (Trento), Torrisi (Modena), Ta-rantino (Catania), Caramel (Carpi), Marini (Montevarchi), Ravanelli (Perugia), Pasgualini (Triestina), Simonetta (Triestina). Za Italijo bo to zadnje srečanje v tej sezoni. Na prejšnjih dveh tekmah je najprej v La Spezii igrala neodločeno proti Angliji, zatem pa je z 2:1 izgubila proti Bolgariji. Jugoslovanska reprezentanca bo v Trst dopotovala šele danes. Stavka nogometašev še ni preklicana MILAN — Na včerajšnjem sestanku predsednikov italijanskih nogometnih društev v A in B ligi je vladalo optimistično razpoloženje, da ne bo prišlo do stavke, ki jo je združnje italijanskih nogometašev oklicalo za nedeljo, in sicer v zvezi z vprašanjem »parametrov« (odškodnine ob prestopu igralcev ob izteku pogodbe iz enega društva v drugo ter znižanje te odškodnine v skladu z merili UEFA). Predsednik sindikata nogometašev Campana pa včeraj ni hotel dati nobene izjave in je le pripomnil, da je edini sobesednik združenja nogometašev zvezni predsednik Matarrese. Položaj se torej po mnenju Campane po včerajšnjem sestanku predsednikov društev ni v ničemer spremenil, čeprav so slednji menili, da je kompromis možen. Vsekakor so doslej vedno našli rešitev in težko si je predstavljati, da je tokrat ne bodo (pomislimo samo na reko denarja, ki jo nogomet napaja). V štiričlanski ekipi, ki je predstavljala našo deželo na državnem finalu mladinskih iger v Orteju, je bila sestavni člen tudi mlada Krasova igralka namiznega tenisa Katja Milič. Na finalu mladinskih iger je sodelovalo 17 deželnih reprezentanc: reprezentanca FJK se ni uvrstila v polfinale, pač pa so posamezniki v nadaljevanju tekmovanja dosegli dobre uspehe. Oba dečka Fabio Bellardi in Mattia Folla sta se uvrstila med prvih osem, Francesca Gambini iz Vidma pa je bila zmagovalka med osnovnošolkami. Krasova predstavnica Katja Milič je dosegla tretje mesto, kar je spodbuden uspeh, saj je bila Katja najmlajša udeleženka med osnovnošolkami, finalni del mladinskih iger v Orteju pa je njena prva tovrstna izkušnja. Miličeva je izgubila v polfinalu s petošolko iz San Marina v igri, ki je trajala tri sete. Krasovka se je ustrašila (telesne) velikosti svoje nasprotnice (Katja je sicer med najmanjšimi v razredu), medtem ko ji je bila v tehniki igre enakovredna. Osvojeni bron je priznanje in dosežek - tako za mlado krasovko, kot za njenega požrtvovalnega trenerja Matjaža Šercerja - Katji Milič pa spobudfa na komaj začeti športni poti. (J. J.) Bliža se konec šolskega leta in z njim začetek počitnic. Vsi tisti, ki ne bodo odšli takoj na oddih, lahko izkoristijo prvih 14 dni počitnic zato, da vpišejo svoje otroke v začetniški kotalkarski tečaj, ki ga ŠD Polet prireja od srede, 14., do srede, 28. t. m. Tečaj je namenjen otrokom otroških vrtcev in prvega razreda osnovih šol. Kotalkarski tečaj, ki bo pod nadzorstvom priznanega trenerja Petra Brleča, bo trajal vsak dan (razen sobote in nedelje) po eno uro in pol. Med tečajem se bodo otroci naučili osnovnih kotalkarskih prvin in če jim bo kotalkanje všeč, se bodo lahko jeseni vpisali v nadaljevalni tečaj. Vsekakor pa bodo lahko v poletnih mesecih brezplačno kotalkali na kotalkališču na Pikelcu ali na ploščadi Prosvetnega doma na Opčinah. Cena tečaja je 20.000 lir, za kar je vključena tudi sposoj-nina za kotalke. Na koncu tečaja bo vsak udeleženec dobil spominsko medaljo in priložnostno darilce. Vpisovanje za začetniški kotalkarski tečaj je na kotalkališču Poleta na Pikelcu in v baru Prosvetnega doma na Opčinah od danes do sobote med 18. in 20. uro, zaključi pa se v ponedeljek, 12. t. m. Ta dan ob 19.30 bo sestanek vseh prijavljenih otrok, oziroma njihovih staršev, da se bodo pomenili o vsem, kar zadeva tečaj. Finale 1. moške divizije Tretji poraz slogašev CUS - SLOGA SAGOR 3:1 (15:4, 4:15, 15:10, 15:9) SLOGA SAGOR: Čač, Jercog, Ker-pan, David in Marko Kralj, Pahor, Sain, Sgubin. Proti ekipi, ki si je s to zmago malodane že matematično zagotovila napredovanje, slogaši nikakor niso odigrali podrejene vloge, razen v prvem setu, ko so jih domačini povsem nadigrali. V drugem je Sloga Sagor domačinom vrnila milo za drago, zadnja dva pa sta bila polna lepih in za gledalce tudi atraktivnih akcij na obeh straneh mreže. Vendar so slogaši zagrešili več napak od domačinov, zaradi česar so morali tudi že tretjič v tem play offu poraženi z igrišča. (INKA) LESTVICA PO 4. KOLU: CUS 8, Prevenire 4, La Marmotta 2, Sloga Sagor 0. (Sloga Sagor in Prevenire imata tekmo manj) Na turnirju društva DLF Kontovelkam prvo mesto V nedeljo se je končal odbojkarski turnir, ki ga je tržaško društvo DLF priredilo, da bi proslavilo napredovanje svoje ženske šesterke v D ligo. V finalu sta se pomerili Sloga Koimpex in Kontovel Electronic Shop. Obe sta nastopili okrnjeni, saj so Kontovelke razpolagale le s šestimi igralkami, Sloga Koimpex pa je na finale prišla s svojo mladinsko ekipo in kapetanko Grgičevo. Vse je kazalo, da bo tekme kmalu konec, saj je Sloga Koimpex osvojila prvi set in v drugem že vodila s 13:5, vendar so Kontovelke zaostanek nadoknadile in niz osvojile, nato pa poskrbele še za končni preobrat. FINALE ZA 3. MESTO: Dlf - Orna 3:1; FINALE ZA 1. MESTO: Kontovel Electronic Shop - Sloga Koimpex 3:2 (8:15, 15:13, 8:15, 15:6, 15:10) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava Legiša, Garbini, Pertot, Conestabo. SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabri-zi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Mijot, Škerk. (INKA) V širšem seznamu dvanajst naših Kar dvanajst slovenskih odbojkarjev je bilo izbranih v širši seznam kandidatov za deželno reprezentanco under 16, ki se bo udeležila turnirja v Dolini Aoste. Med kandidati so: Paoletti, Flo-renin, Kovic (Val Naš prapor), Dornik, Terpin, Belloni, Klede, Pellegrin (Soča), Cilberto in Furlanič (Bor), Rio-lino in Maver (Sloga). Odbojkarice under 14 na Tržaškem končale kvalifikacije Tri naše ekipe v četrtfinalu Na Tržaškem se je minuli konec tedna končal kvalifikacijski del ženskega prvenstva under 14. Od osmih slovenskih ekip, kolikor se jih je udeležilo bojev v treh skupinah, so se v četrtfinale uvrstile tri naše šesterke. Sloga Sagor in Bor Friulexport A sta premočno zmagala v skupinah A in C, Bor Friulexport B pa se je v naslednji del prebil kot drugi od najbolje tretje-uvrščenih, saj ima v primerjavi z ekipo L’Arcobaleno ob enekem številu osvojenih točk boljši količnik v nizih (10:9 oziroma 10:10). SKUPINA A IZIDI ZADNJEGA KOLA: Ricreatori - Sloga Sagor 0:2, Kontovel - Club Al-tura 0:2. KONČNA LESTVICA: Sloga Sagor 16, Ricreatori in Club Altura 10, Kontovel in Sokol Indules 2. SKUPINA B SLOGA SKLAD MITJA ČUK - DLF 2:1 (16:17, 15:8, 15:12) SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Ber-toli, Čuk, Ferluga, Gojča, Hrovatin, Kosmina, Race, Spetič. Druga Slogina postava je v svojem zadnjem nastopu prišla do druge zmage* Potem ko se jim je prvi niz za las izmuznil, so v preostalih dveh le dokazale, da so boljše od svojih nasprotnic in so tudi zasluženo slavile. Sloga Sklad Mitja Čuk je v tem prvenstvu igrala s spremenljivo srečo, mimo rezultatov pa je pomembno predvsem to, da so igralke čimveč nastopale in tako obogatile svojo pravkar začeto odbojkarsko kariero z vrsto tekmovalnih izkušenj, ki jim bodo v bodočih nastopih še kako dobrodošle. OSTALI IZID ZADNJEGA KOLA: Prima Scuola - Virtuds 2:1. KONČNA LESTVICA: Virtus in Prima Scuola Pallavolo 12, Bor Friulexport 8, Sloga Sklad Mitja Čuk 2, DLF 0. SKUPINA C BREG - LIARCOBALENO 1:2 (15:11, 5:15, 9:15) BREG: Pettirosso, Braini, Bandi, Kosmač, Laurica, Corbatti, Zobec, Sonja in Alenka Mauri, Martina in Fede-rica Sancin. Tudi zadnjo tekmo so Brežanke izgubile. V prvem set so vodile in tudi zasluženo zmagale. V drugem setu pa se niso izkazale. V tretjem so se trudile na vso moč, bile so tudi vodstvu, toda nasprotnice so jih znova premagale. (Elena Braini) OSTALI IZIDI ZADNJEGA KOLA: OMA - Sloga neodigrana. KONČNA LESTVICA: Bor Friulex-port 16, OMA 10, L'Arcobaleno 8, Sloga in Breg 2. (OMA in Sloga imata tekmo manj) ČETRTFINALNI PARI Bor Friulexport A - Ricreatori (petek, 9. 6., ob 19.30 na 1. maju); Virtus -Club Altura; Sloga Sagor - Bor Friu-lexport B (sobota, 10. 6., ob 16.00 na Opčinah); Prima Scuola Pallavolo -OMA. Polfinale in finale za določitev pokrajinskega prvaka oziroma dveh udeležencev deželne faze bo že v nedeljo, 11. t. m., v telovadnici šole Zandonai s pričetkom ob 9.30. Uspeh namiznoteniških igralk Bor Farco v B ligi Ženska namiznoteniška ekipa Bora Farco bo prihodnje leto nastopala v B ligi. To je sporočila italijanska namiznoteniška zveza, potem, ko so borovke v promocijskem prvenstvu v svoji skupini osvojile prvo mesto. Napredovanje naših igralk predstavlja nedvomno novo uveljavitev slovenskega zamejskega namiznega tenisa, (-boj-) DeMeta Bora Friulexport prvakinje 2. divizije BOR FRIULEKPORT - BREG 3:0 (15:8, 15:7, 15:6) BOR FRIULEKPORT: Del Piero, Bandelj, Gregori, Pernarčič, Callega-ris, Sancin, Gulič, Bandi. BREG: Giorgi, Sancin, Glavina, Kral, Ota, Gaburro, Canziani, Seganti. Varovanke trenerke Silve Meulje so s to zmago osvojile naslov prvaka 2. ženske divizije, skupaj z Brežankami pa so hkrati napredovale v 1. divizijo. Potem ko so prejšnjo nedeljo v Dolini zmagale s tesnim 3:2, so borovke v sobotni povratni tekmi play off nadigrale svoje nasprotnice in jih odpravile po tričetrturni igri, tako da za določitev prvaka ni treba odigrati še tretje tekme. Zmaga gostiteljic tokrat ni bila nikoli vprašljiva, saj so vodile v vseh treh nizih in prikazale tudi dokaj zanesljivo igro. Tudi prvenstvo 2. ženske divizije se tako končuje s premočjo slovenskih ekip in v naj višji pokrajinski ligi bomo v prihodnji sezoni imeli kar tri ekipe, saj poleg omenjneih tam že igra tudi Sloga Sagor. Borova ekipa, ki je napredovala v 1. žensko divizijo s trenerjema Silvo Meuljo in Markom Marego. Na sliki manjkata Bandljeva in Sancinova obvestila OBČNI ZBOR ŠZ BOR Športno združenje Bor sklicuje v ponedeljek, 12. t. m., svoj redni občni zbor v prostorih Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu s prvim sklicanjem ob 20.00 in z drugim ob 20.30. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev delovnega predsedstva; 3. Poročilo predsednika; 4. Razprava o poročilu in pozdravi; 5. Razno. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje v petek, 9. junija, na predavanje znanega slovenskega alpinista SILVA KARA na temo: Peklenske stene Cerra Tor-reja. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Kulturnem domu na PROSEKU ob 20.30. Karo bo prikazal svojo plezarijo po prvenstvenih smereh v vzhodni in južni steni tega patagonskega očaka. Vabljeni! REKREACIJSKI ODSEK KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira teniški turnir v spomin na Renca Faganela. Tekmovanje bo zadevalo igre posameznikov v moški in ženski konkurenci. Prvi dvoboji se bodo začeli že v soboto, 10. junija, zato se bo vpisovanje zaključilo danes, 7. t. m. Prijave sprejemajo Bojan Makuc (tel. 20734), David Mučič (tel. 83271) in Valter Nanut (tel. 21852). SMUČARSKI ODSEK SPDT vabi člane in vse ljubitelje smučanja na sestanek za obnovitev organizacijske strukture odseka, ki bo jutri, 8. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Dnevni red sestanka predvideva poročilo referenta za smučanje in predloge za novo organizacijske strukturo, razpravo, izvolitev novega vodstva odseka, predloge za sezono 1989-90 (rekreacija in tekmo' vanja) ter razno. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 8. t. m., urad ZSŠDI zaprt. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 14. t. m., o® 20.30 na sedežu ŠD Primorje na Pc°' seku seja nogometne komisij®' Dnevni red: delovanje komisije za sezono 1988/89 in razno. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET e vabi vse minikošarkarje in njihov starše, sedanje in bivše Poletove k šarkarje in vse tiste košarkarje, igrajo pri drugih društvih, bivajo Pj na Opčinah, na Poletov košarkar dan, ki bo v nedeljo, 11. t. m. v prre. vetnem domu na Opčinah. Na sP?ev, du bodo tekme minikošarkarj^ mladincev, članov in veteranov družabne igre. . ko- Začetek prireditve bo ob 9.30. nec pa predvidoma ob 13.00. Drevi ob 20.30 v tržaški športni palači druga tekma play off košarkarske B-2 lige Popravni izpit za jadranovce Podviga torej v soboto ni bilo. Jad-ranovi košarkarji bodo drevi odigrali tekmo, ki jim lahko povrne možnosti za nadaljnji boj, ki pa lahko tudi nepreklicno naznani uradni sklep letošnje sezone, ki je kar pošteno razburila duhove košarkarskih zasvojencev. Morebiti je morala po sobotnem neuspelem gostovanju v San Lazzaro na nekoliko majavem mestu, vendar zgrešeno bi bilo dopuščati drsenje do točke, po kateri je samo še strmoglavljenje. Kruta privlačnost te končnice sestoji prav iz neposrednega izločanja. Toda prvi spopad še ne daje slike o splošnem poteku te miniserije dvobojev. Pomislite samo na dejstvo, da ste v nedavnem play offu za italijanski naslov tako Philipps kot Enichem po enkrat zmagala na tujem. Zaskrbljenost za Jadranovo nadaljevanje je bolj vezano na počutje naših košarkarjev, ki jih je enomesečna prisilna prekinitev očitno uspavala bolj kot njihove nasprotnike, katerim prav nič ni mar, da bi vsaj v tem pogledu ravnali, kot se pač novincem spodobi. Škoda, da "modri bojevniki" niso izkoristili od-stotnosti Bergonzonija, prvega strelca bolonjskega moštva, vendar to še ne pomeni, da je za karkoli prepozno. Bržkone potrjujejo fantje svoje temeljne slabosti, ki so po drugi strani tudi njihove naj zanesljivejše vrline. Morda so od sobote do danes jadranovci le "premerili" svoje iskre in čvrste tek- Bo S. Rauber (št. 13) tako drevi preprečil košarkarjem Maiagutija pot do koša? meče in že to bi še predstavljalo pol jamstva za uspeh. Drugo polovico pa si je treba tako ali tako priigrati na parketu. Vsi vemo, da so Brumnovi košarkarji lani izrazili ves svoj bojevniški duh prav v končnici. Ne verjamemo, da se jim je ta glavna značilnost naenkrat odtujila, nasprotno: koristiti bo treba še nekaj sobotne rezerve in se potrdu-ti, zato da se bo Malaguti vrnil v domače kraje s prazno vrečo. Prav je, da se ta dvoboj na razdaljo dokončno reši v soboto. Jadranovim košarkarjem želimo, da bi se vsaj še dvakrat peljali z avtobusom. Od prerokovanj pa preidimo kar k operativnim geslom. Jadranov trener Peter Brumen je o tem spopadu povedal naslednje: »Dokler igramo v play-offu, je upanje še tu in dokler obstaja upanje, je živo tudi veselje. Z veseljem v igri lahko nadoknadimo zamujeno, to veselje pa naj se odraža v maksimalni angažiranosti vsakega posameznika v obrambnih nalogah. To sem sicer že rekel po sobotni tekmi in glede tega se mnenja igralcev krešejo z mojim. Toda prepričan sem, da bo obramba edini ključ do zmage. Malaguti je tako homogena celota, ki se vrh tega ne boji Jadrana, saj je dokazal, da mu naša igra leži. Če mi dovolite, menim, da morajo naši igralci do potankosti izpolniti vse dogovorjene obrambne obveze, to pa pomeni, da če smo v San Lazzaru to storili s 75-od-stotnim učinkom, mora na drugi tekmi vsakdo prispevati najmanj sto odstotkov. Trenutno nismo v najboljši formi, s tem se strinjajo igralci sami, pa smo kljub temu dosegli 90 košev v gosteh. Doma v prijateljskem okolju in s krasnim vzdušjem, ki ga pričakujem, bo seveda, vsaj moralo bi biti, mnogo bolje za nas. Vendar ponavljam: za zmago je conditio sine qua non to, da nasprotnikom dovolimo največ 40 košev na polčas.« Drevišnje srečanje Jadran - Malaguti v tržaški športni palači se bo pričelo ob 20.30. CANCIA Mednarodni atletski miting Borova tekmovalca sta se dobro odrezala V soboto sta se dva atleta Bora In-fordata udeležila mednarodnega mitinga v San Vito al Tagliamento, kjei sta dosegla dobre uvrstitve ne pa tudi želenih rezultatov. Vreme se je namreč zarotilo proti tekmovalcem, ki so nastopali v pravem nalivu, mrazu in vetru. Claudia Kozlovič je sicer opravila vseh šest metov in za nemogoče tekmovalne razmere je z 39,42 m v kopju zasedla drugo mesto. Igor Sedmak je v skoku v daljino zaradi strahu pred poškodbo opravil samo en skok, ki mu je navrgel 645 cm in 6. mesto. V nedeljo je ad hoc izbrana ekipa članov kluba nastopila na deželnem ekipnem prvenstvu skupine B v Trstu. Nepopolna ekipa ni imela nobenih ambicij za vidno uvrstitev in je tekmovala zgolj iz želje po snidenju. Večina članov, ki je v tem trenutku zaradi zahtev študija na univerzi daleč od atletske steze, pa je kar solidno tekmovala. Zlasti so solidno tekmovali metalci kopja (Alan Oberdan z 49,14 m in Borut Race s 46,04 m), medtem ko so se šprinterji morali boriti ne le proti slabi formi, pač pa tudi proti močnemu nasprotnemu vetru. Izjema je samo nastop Jara Kozloviča na 400 m, ki je iz sebe iztisnil, več kot je bilo pričakovati. V tem trenutku ne poznamo uvrstitve naše ekipe, ki bi se po naših predvidevanjih morala boriti za 3. ali 4. mesto z tržaškim Prevenirejem. (I. P.) Predsedniško poročilo Oda Kalana na 19. deželnem rednem občnem zboru ZSŠDI Spoštovani delegati in gostje, z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vabilo pomorskega kluba Sirena, ki danes gosti naš redni volilni občni zbor. To je prvič, da gostujemo v stavbi, ki je last nekega društva. Tudi občani, obiskovalci tega predela tržaške obale, so lahko ugotovili rast objekta; popolna goličava in zapuščeno zemljišče sta se počasi spreminjala v pomorski center, ki je postal zbirališče ne samo jadralcev in drugih ljubiteljev pomorskega športa, ampak je postal - posebno v poletnih mesecih - kraj, kjer se srečujejo in zbirajo prijatelji. Člani so vložili mnogo truda in dela in zaradi tega jim iz srca čestitamo, a istočasno se jim zahvaljujemo za gostoljubnost. Dejstvo, da smo danes tu, nas smiselno veže na neko našo tradicijo. Pred mnogimi desetletji, ko je pojem telovadbe ali telesne kulture prodiral v zavest ljudi, je bila prva skrb starost in drugih odbornikov, da so ustvarili sklad in mislili na Sradnjo svojega doma ali lastnega telovadila. Očitno je, da nismo izgubili teh navad, da je v naši duši - kljub temu da so f6 popolnoma spremenile priložnosti, v katerih živimo - le del stare slovenske tradicije: tu so naše korenine, na katere ne kletno pozabiti, če želimo popolnoma oir!'Unetl vlo9° in Pomen ne samo našega 9 banja, ampak celotnega našega delovala v zamejstvu. Omenil sem našo preteklost, sai letos Poteka celih 120 let od trenutka, ko je kupina entuziastov predložila takratnim vstroogrskim oblastem prošnjo po usta-',Ju*ltV1c<^ovadn-e9a društva' imenovanega se m1 S°n01"- Zelie teh zanesenjakov so druno5111^1 e .mno9° let kasneje, a zopet so ske" oblasti, ki so zamenjale avstroogr-Orik favrle in popobmma zadušile našo nisem delovanie' A tudi u okrepi nas so uklonili, uporno smo vztrajali in ponovno smo se zasidrali na naši zemlji, po-mvno so zaživela naša društva. Gibanje e se vedno širi zajema vedno širša pod_ ocja m privlači vedno širše plasti mladici a razvoj je ponoven dokaz naše volje, nse vztrajnosti, našega hotenja. Obstoja-s ° Ie' ker smo to želeliin to želimo, ker (J?° se oprli pritiskom oblasti, ki nam niso (j e nikoli naklonjene in nam niso tudi (jb®3- In prav ta mačevski odnos oblasti su.nas Slovencev nas čudi: v Evropi po-9ov vedn0 močnejše gibanje manjšin; vsi njonjo o pomembnosti manjšin in o važ-1)7(0' da se ohranijo vse značilnosti teh p0 obnostnih otokov, a za naše potrebe ni Prej a. Vlade pridejo in odhajajo; vsaka ab slej obljubi, da bo naš problem No0neno reSen’ a zadeve se ne premak-vi^12 mrtve točke. No, tokrat je prišlo do SlPe?e9a osnutka, a ta je, blago rečeno, Pa Nf če ne poniževalen. Takega zako-htev e Pioremo in nočemo sprejeti, saj za-Tbto, da se upoštevajo naše pravice, kar vsebujemo milosti, ampak samo to, *'v*i ri1 Pr*Pada' kar pripada narodu, ki blas'tj ®Ja, se razvija in ki ne išče nado-da Ne zahtevamo privilegijev, ampak ki naJ1®111 povrne škoda, če ne drugega, Ptav sn )e bila prizadeta. To lahko trdimo J1«. t)ri.t{e9a mesta, iz sedeža društva Sire-'pvdo vStv° je obstajalo že pred prvo sve-Jbu je £>mo, imelo je lastno imovino, a ta *e9a Sn 1 a nasilno odvzeta. In prav zaradi v*f ^ btMali sedanji člani vložiti toliko Nt°j a *n sredstev, da so prišli do svoje kar je h!] '.zato da bi ponovno zgradili to, , 0men‘0 ze njihovo. h SbsnoH Sem: da se spreminjajo politični .°ve oblii?18^’ tokovi v Evropi, nastajajo si? 0Vania. ? meddržavnega ali obmejnega th?e,tlemho 6 7plošne družbene in socialne b; i na ra