Posamezna številka velja 6 v. Posamezna številka velja 6 v. DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik, dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit vrsta 24 v, cela stran 60 K. - Pri večkratnem oglašanju znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v pritličju. Štev. 15. V Ljubljani, dne 21. junija 1913. Leto I. Cenjenim naročnikom in prejemalcem lista ,,Domačina", naznanjamo, da je priložena danes položnica (ček), s katero naj tisti, ki naročnine še niso vposlali, isto takoj dopošljejo, kajti naročnina se mora vedno v naprej plačati. Koliko naročnina znaša, stoji na prvi strani lista. Naročnina je tako malenkostna, da si lahko vsakdo drži ta list, ki prinaša za kmeta važne stvari, ter se z nikako politiko ne peča. Razširjajte povsod ,,Domačina". Upravništvo. Svečanost ob petindvajsetletnici »Društva za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani". Po vsej pravici imenujemo Kranjsko hranilnico največjo dobrotnico naše kranjske dežele, zakaj ona pospešuje vse človekoljubne in občekoristne naprave v mestu in na deželi, ona je vedno izpodbujala k ustanovitvi novih naprav in jih tudi sama oživotvorila. Tu sem prištevamo tudi ustanovitev „ Društva za zgradbo cenih in zdravih delavskih stanovanj", najvažnejše naprave na socialnem polju. V trajen spomin na navzočnost našega cesarja na Kranjskem leta 1883. je sklenila Kranjska hranilnica na svojem občnem zboru dne 29. maja 1884. leta darovati za zgradbo cenih in zdravih delavskih stanovanj znaten znesek 50.000 goldinarjev = 100.000 K. V izvršitev tega sklepa se je ustanovilo društvo. Društvo, kojemu je bila z ustanovnim darilom Kranjske hranilnice dana možnost, da izpolni glavni pogoj, je kupilo za zgradbo mnogih delavskih stanovanj dovolj Podlistek. Tragična desetletnica. (Ob jubileju kraljevega umora v Belgradu dne 11. junija 1903.) Prišla je noč od 10. do 11. junija ali po gregorijanskem koledarju od 28. na 29. maj. V belgrajski gostilni, ki nosi ime velikega srbskega reda, „Pri belem orlu", je bilo tisto noč mnogo življenja. Navdušeni govori o svobodi so se slišali, sablje so se bliskale v zraku in enoglasno je odmevalo: Smrt izdajalcu Aleksandru 1. To je bila predigra velike žaloigre, ki je še isto noč dosegla svoj višek in konec. Polnočna ura se bliža. 26 izbranih se dvigne. Na-vduševani od vzklikov ostalih se odpravijo ti, da iz-vrše obsodbo zarotniškega tribunala. Njih pot pelje v stari konak. Ostali pa se razidejo po vojašnicah, da urede zadnje predpriprave. Kot previdni strategi so zarotniki postavili na vseh štirih cestah, ki vodijo v konak, infanterijske bataljone. Pred ruskim poslaništvom stojita dve bateriji topničarjev. Zarotniki se bližajo malim vratom konaka. Vrata so odprta, kajti službujoči častnik pripada zarotnikom. Na dvorišču nalete na stražnika, zvestega, preprostega moža. Zarotniki ga napadejo. Nekdo ga potegne v stran, da ga pregovori. Preden pa more osupnjeni odgovoriti, mu krogla iz samokresa prebije glavo. To je bil signal za napad. Zarotniki planejo k notranjim vratom, ki bi morala biti po dogovoru odprta. Zarotnik polkovnik Nauinovič pa se je bil vsled omotljive pijače, ki so mu jo ponudili kralju zvesti oficirji, opijanil. To je plačal s svojim življenjem. V tem je ugasnila električna luč. Po temi so se podili zarotniki, ne da bi mogli najti kraljevo spalnico. V tem je prinesel neki stotnik sveče. Z dinamitom so nato razstrelili vrata. Zadaj na hodniku stoji vojak: straža pred kraljevo spalnico. „lmam strog ukaz ...“ Revež ni dokončal stavka, kajti njegova kri je že obrizgnila stene. Kralj in kraljica sta se prebudila. Iz različnih predznamenj sta slutila, kaj vse to pomenja. Zarotniki so se ustavili pri vratih. Pri pogledu na prazni postelji se zasliši krik: Saj tu ni nikogar! Kralj Aleksander in Draga sta stala nepremično v nočnih oblekah pri oknih. Skoro bi bila kraljeva dvojica rešena, kajti zarotniki so že divjali naprej. V tem je bila vsa belgrajska garnizija v uporu. Ko je masa izvedela, da kralja še niso našli, je pričela besneti. Pričeli so v palači razbijati vse, kar so dosegli. Po pripovedi nekega zarotnika je izgledalo v konaku kakor na krompirjevi njivi, če jo razrijejo divji prešiči. Kralj in kraljica sta medtem zbežala obsežno zemljišče ob Dunajski državni cesti za tako-zvanim „Bežigradom“, nasproti sedanji topničarski vojašnici. Na tem zemljišču je sedaj deset dokaj velikih stanovanjskih hiš, v katerih prijaznih in zdravih stanovanjih prebiva 81 delavskih družin s 400 osebami. Skoraj polovica najemnikov pa si je že pridobila v pravilih zajamčeno pravico do brezplačne porabe stanovanja za vse svoje življenje. To dovolj jasno govori o blagodejnem delovanju tega društva. Gradnja prvih dveh delavskih hiš je bila spomladi leta 1888. končana in s tem je bil preteklo nedeljo društvu dan povod, da proslavi petindvajsetletnico svojega obstoja. Ob krasnem vremenu se je to slavje razvilo v ljudsko veselico v pravem pomenu besede. Delavska naselbina za Bežigradom se je slavnostno okinčala s cvetlicami, z zastavami in s slavoloki. Na slavnostnem prostoru je bilo vse pripravljeno za veselo ljudsko slavnost, pri kateri so bili najemniki in njih rodbine pogoščeni. Oddelek vojaške godbe pa je neumorno sviral poskočnice, tako da so bili vsi udeleženci dobre volje. Povabilu na to slavnost so se odzvali tile gospodje: župnik Hugolin S a 11 n e r , deželni poslanec dr. Ferdinand E g e r , predsednik Kranjske hranilnice Oto-mar Bamberg, podpredsednik Henrik Maurer, kurator Anton Luckmann, ravnatelj Kranjske hranilnice dr. Ant. pl. S c h o e p p I, ravnatelj Artur M a h r in še mnogo drugih dostojanstvenikov. Gospod deželni predsednik baron Schwarz in gospod župan dr. Ivan T a v č a r sta svojo odsotnost pismeno opravičila in društvu v presrčnih besedah čestitala k svečanosti. Vsi so se podali na slavnostni prostor, kjer je društveni predsednik podpolkovnik Karel Kasti plem. Traunstatt povzel besedo k slavnostnemu govoru, v katerem je orisal pomen slavnosti in blagotvomo delovanje društva, se nato hvaležno spominjal ustanovi- v loggio, ki jo tvorijo dvojna okna. Zunaj so razpostavili topove. Kraljica je v upu, da sta kralj in ona rešena, odprla okno s klicem: Sem k nam. Še živimo! Pa niti polk, ki je nosil njeno ime, ni ostal zvest. Divji smeh pobesnele množice je bil edin odgovor. V divjem neredu so planili zarotniki zopet v sobo. Kralj je čepel na tleh, kraljica pa je stala ponosno vzravnana, pol gola pred njim v blesteči lepoti, kakor da ga hoče s svojim telesom braniti. Prve vrste zarotnikov postanejo. V tem pa ustreli eden izmed najmlajših iz zadnjih vrst. V hipu se je zbudil pogum ostalih in kralj in kraljica sta padla, zadeta od neštetih strelov. Kraljevo truplo so vrgli skozi okno in množica je planila nanj. Tako se je končala drama zadnjih Obrenovičev, dejanje, ki bo ostalo kljub frazam o rešitvi domovine iz tiranskih rok in ženskega suženjstva, sramotno poglavje zgodovine srbske. Klotilda. Slučajno sem prelistaval koledar in našel 3. junija podčrtano ime Klotilda. Spomin mi je zašel nazaj, ne vem koliko let, ko se je doigrala kratka dogodbica, slučajni dogodek, ki pa hrani, vsaj zame, toliko melanholičnega hrepenenja, da bi šel do konca sveta, da jo še enkrat vidim tisto drobno, srčkano Klotildo s sanjavomodrimi očmi, svetloblondnimi lasmi in neko melanholično potezo okrog ozkih ust. teljev društva, zlasti prvega načelnika rajnkega Jožefa Luckmanna in končno prosil predsednika Kranjske hranilnice gospoda Otomarja Bamberga in nje člane, da bi društvo tudi zanaprej dobrotno podpirali, da bo tako mogoče nadaljnje delovanje v zmislu ustanoviteljev v blagor in prid delavstva in v čast društva, ki ne pozna nobenega strankarstva in zasleduje edinole dobrobit svojih hišnih najemnikov. Govornik je končal s „Slava“-klici na cesarja, katerim se je občinstvo navdušeno odzvalo, medtem pa je godba zasvirala cesarsko himno. V istem zmislu je nato govoril v slovenskem jeziku podpredsednik gospod tovarnar Peter K o s 1 e r. Poudarjal je zlasti, da spada gotovo med največje skrbi, ki jih ima delavstvo, skrb za stanovanje. To čutijo posebno delavci v mestu. Majhna in vlažna stanovanja brez zdravega zraka in svetlobe so njihova stanova-lišča po večurnem trudapolnem delu. Da se izboljšajo te razmere v prid ubogemu delavstvu, se je ustanovilo pred 25 leti društvo za gradnjo delavskih hiš. Skoro nemogoče bi bilo premagati vse ovire in doseči popoln uspeh, ako bi ne bila te izvršitve omogočila slavna Kranjska hranilnica, ki je v teku let darovala nad 140 tisoč kron v ta plemeniti namen. Nato se je v svojem govoru spominjal onih mož, ki so s plemenitim namenom, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo omogočili izvršiti to človekoljubno napravo in se končno zahvalil sedanjemu načelniku gospodu Karelu pl. Kastlu za njegov nesebični trud in ljubeznivost v imenu vseh članov in najemnikov. V imenu najemnikov se je gosp. Weinberger najtopleje zahvalil vsem dobrotnikom. Po slavnostnih govorih so si gostje ogledali zračna stanovanja in vsi so pohvalili njih praktično ureditev, vzorni red in snažnost. Nato se je razvila ljudska veselica. Na slavnostnem prostoru se je začelo živahno življenje ob godbi, Na belgrajskem kolodvoru me je pričakovala prijateljica Fanika v družbi z elegantno mlado damo, ki je vodila s sabo malega presrčnega fantka. Po pozdravu s Faniko sva se pogledala z damo. Začutil sem v prvem hipu vtis, ki ga je napravila name. Tiho brez besed sem stal, skoro četrt minute, tudi ona je uprla nepremični pogled v me. Živahna Fanika ni opazila tega in z običajno lahkoto predstavila: Moja prijateljica, gospa Klotilda. Tako sva se spoznala in tekom par dni ožje seznanila. Ko sem ob svojem slovesu obžaloval, da jo ne bom tako kmalu več videl, mi je dejala, da namerava itak tekom meseca priti v Trst, da se odpelje preko morja k svojemu soprogu. Ne glede na njene razmere, mi je ostala globoko v spominu in tudi iz njenih par pisem veje duh iskrene prijaznosti dveh duševno popolnoma skladnih ljudij, katerih pozno seznanjenje je le prazna forma že dolgo sanjane instinktivne harmonije. Z neko vznemirjenostjo sem bral njeno pismo, da pride 22. maja 19 .. v Trst, da se odpelje z velikim transatlantskim parnikom. Kri mi je poganjala v glavo vest, da jo bom zopet videl, ali misel, da je Klotilda omožena in da jo na poti k možu zadnjikrat vidim, me je delala tako ne-sigurnega in neodločnega, da sem prepustil način svojega občevanja s Klotildo popolnoma slučaju in razpoloženju. petju in plesu, ki se ga je zlasti mladina pridno udeleževala. Končno naj še omenimo, da je izmed najemnikov 86 odstotkov slovenske narodnosti, gotovo dokaz, da deli Kranjska hranilnica svoje dobrote vsem prebivalcem dežele, ne oziraje se na njihovo strankarstvo in narodnost. Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 14. junija 1913. Deželni glavar dr. Šušteršič poroča, da je deželni odbornik dr. Karel Triller odložil svoje mesto v deželnem odboru in da je vsled tega skušal dr. Trillerja pripraviti, da bi preklical svoj odstop, kar se inu pa ni posrečilo. S toplimi izrazi priznanja poudarja deželni glavar, da je dr. Karel Triller opravljal svoj deželnoodborniški posel ves čas svojega poslovanja v deželnem odboru nad vse vestno in marljivo, da je pri vsi objektivnosti, s katero se je odlikoval, znal vsekdar do skrajnosti varovati in zastopati opozicionalno stališče narodno-napredne stranke, pri tem pa s svojimi sposobnostmi ter vztrajnim delom služil deželi v korist, za kar mu izreka zahvalo ter predlaga, da se ta njegova izjava zabeleži v sejni zapisnik. Z odobravanjem vseh članov deželnega odbora soglasno sprejeto. Nato predstavi deželni glavar deželnemu odboru naslednika dr. Trillerja, deželnega poslanca dr. Fr. Novaka, ki je vstopil kot njegov namestnik v deželni odbor. Za provizornega strokovnega učitelja na kmetijski šoli na Ormu se imenuje Franc M a 1 a s e k , za sup-lenta pa Ladislav G o 1 m a j e r. Zastopnikom deželnega odbora v upravnem svetu dolenjskih železnic se ukaže, da z vso vnemo podpirajo v upravnem svetu prošnjo krajevnih činiteljev za napravo postaje v Žlebiču. Pozno popoldne je dospel vlak na južni kolodvor. Pričakoval sem Klotilde in njenih dveh otrok. Nekoliko razburjena se mi je zdela ob pozdravu in tudi jaz sem slabo fingiral svojo mirnost. Prijel sem malo Klo-tildico za roko, dočim je ona vodila Angjela, spremljevalka je šla za nami. Ker je parnik odhajal že drugi dan, sva napravila kratek načrt. Najprej sva v hotelu zanjo najela dve sobi, uredila potrebno pri paroplovni agenciji in prosti čas sklenila porabiti za izprehod proti Miramaru. Težko srčno čuvstvo, ki naju je obvladovalo spočetka, se je počasi umikalo tisti srčni zaupnosti, ki se občuti tedaj, kadar se nahajamo v družbi nezavestno ljubljenega bitja. Samotna pot ob morju zunaj mesta je bila zelo pripravna za razgovor. Solnce je z zadnjimi žarki zlatilo griče na zahodu in od morja je vel gorak veter. Ri biške barkete so se zibale po gladini, ki je izgledala kakor sestavljena iz temnih in rdečih točk, ko je odsevalo solnce ob malih valčkih. Tam spodaj na levi pa je bilo odeto mesto v rdečkastosivo meglo. Midva sva šla v pogovor zatopljena dalje. Klotilda mi je pravila svojo zgodovino. Njen brat je kapitan na veliki trgovski ladji, ona pa žena bančnega uradnika, ki je dobil sijajno službo v južni Ameriki. Z neprikrito žalostjo je govorila o disharmoniji v farni-liji. Konvencijsko možitev jo je vrgla v roke neljubljenega moža, ki je umoril vse tiste lepe misli in sanje mlade žene o bodočnosti. Vsled regulacije Save se je talna voda pri Sneber-jih in Zadobrovi ponižala, vsled česar so usahnili vodnjaki in trpe tudi travniki. Sklene se, da se potem stavbnega urada izdela načrt in proračun za namakanje travnikov iz struge Save. Za pouk v poslovanju posredovalnih ur-adov se sklene izdati poučno knjigo z zgledi. Pritožba Frana Matjana in tovarišev proti sklepu občinskega odbora v Št. Vidu nad Ljubljano radi nakupa župnišča se zavrne. Sklene se z okrožnico naročiti županstvom, da opozore vsa društva na to, da plesna veselica s tem še ni dovoljena, ako se je okrajnemu glavarstvu predložil spored, ampak da je treba za godbo in ples dovolitve od županstva. Županstva naj se primerno opozore na sedanje, malo ugodne, brezupne posledice izseljevanja v Egi-pet, oziroma Ameriko. Ker potniki Rafaelovi družbi kar splošno naznanijo, da gredo v Ameriko, ne da bi natančno označili kraj, se potem županstev potniki poživljajo, da naj naznanijo Rafaelovi družbi natančni cilj svoje vožnje. Rešijo se razne prošnje in oddajo se ustanove prosilcem za zdravljenje v morskem kopališču v Gradežu. Vodovod v Mostah bo stal 92.000 K. Dežela prispeva 30 odstotkov, država se prosi za dovoljenje, da se sme takoj pričeti z delom, preden je rešena prošnja za državni prispevek. Dela za zgradbo korekture deželne ceste Ivančna gorica-Muljava se oddajo na podlagi oferta po dogovoru s stavbnim uradom Prvi kranjski podjetniški družbi za dva odstotka popusta od proračunane vsote, t. j. za 39.221 K 33 v. Stroški za osuševanje barja in regulacijo Ljubljanice se utegnejo prekoračiti za 1,900.000 K.- Sklene se naprositi lastnika zajezilne naprave, glavni močvirski odbor, oziroma komisijo za osuševanje barja, Njeno pripovedovanje je izzvenelo s tako tragično resignacijo, da nisem mogel več zatajevati vsled obzirnosti prikritega sočutja. Prijel sem jo za roko, ki je vibrirala v vidnem ganutju. „Klotilda, ti moja ubožica, ah, zaslužila bi pač lepše življenje. In vedno je tako, da pride človek, ki te ima tako srčno rad .. Končal nisem. V vidni zadregi me je prekinila. Ni pa mi izmaknila roke, ki sem jo pritisnil na svoje ustnice. „Vrniva se, Milan!“ Prvikrat me je nazvala tako. Obrnila sva se proti mestu. Pogovor je utihnil. Šla sva tiho prvikrat roko v roki. Zmračilo se je. Zarja nad grički je ugašala in prašna megla nad mestom je žarela v medli belkasti svetlobi. V velikanskem polkrogu so se ob obrežju vžigale svetiljke na parnikih in jadernicah, zasidranih ob obrežju. Tam prav na koncu pa je od časa do časa zasijal oster žarek iz visokega svetilnika. Meni je bilo tako čudno. V sto besedah bi Klotildi izdal to kar sem čutil do nje in kar me je pritezalo k nji z mogočno silo. Misel na to pa, da sva zadnjikrat skupaj, da jo bo že jutri odvedel parnik tako daleč od mene, me je mučila nepopisno. Najfantastičnejše želje so se mi porajale, zadržal bi jo v Trstu, ne pustil bi je v Ameriko, ali končno sem vedno začutil neizvedljivost svojega naklepa. Ona je šla s sklonjeno glavo poleg mene. Le težak vzdih je prekinil tišino, katere se nisem upal motiti. (Dalje prih.) da dovoli deželi izključno souporabo zajezilne naprave za deželno elektrarno proti temu, da sklene dežela zakon, po katerem bo dežela prispevala k prekoračenju proračuna za osuševanje barja v isti meri kakor k prvotnemu proračunu. V zmislu § 8. zakona z dne 15. maja 1872. leta, št. 16, se namreč lastnika zajezilne naprave ne more prisiliti k dovoljenju souporabe te zajezilne naprave. Ker delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu dobiva na leto črez četrt milijona doneskov iz Kranjskega, ne da bi en vinar na Kranjskem naložila, se sklene zavarovalnici v tem oziru ponovno pisati in vlado na ta način gospodarstva pri tej zavarovalnici opozoriti. Samostojnemu konjerejskemu odseku c. kr. kmetijske družbe se dovoli deželni prispevek pod pogojem, da povabi k svojim prireditvam tudi zastopnike deželnega odbora. _________________ Dogodki na Balkanu. Spor med Bolgari in Srbi. Spor med balkanskimi zavezniki, zlasti pa med Srbi in Bolgari se je pretekli teden tako poostril, da so skoraj vsak dan pričakovali, da izbruhne med zavezniki ljuta vojna. Obe armadi sta si že stali v orožju nasproti in vsak dan se je poročalo o spopadih med zavezniškimi četami v Makedoniji. Nameravani sestanek ministrskih predsednikov se vsled nepremostljivih nasprotstev ni mogel vršiti. V tem kritičnem položaju pa je prišla od ruskega carja brzojavka na kralja Petra in carja Ferdinanda, v kateri opominja ruski car oba vladarja na nju zavezniško dolžnost in izjavlja, da hoče v tem sporu prevzeti razsodbo, kar je tudi v pogodbi določeno. Srbija je takoj odgovorila, da sprejme razsodbo ruskega carja in obenem tudi zahtevala delno demobilizacijo obeh držav in je glede demobilizacije tudi izročila Bolgarski tozadevni predlog. Bolgarska pa je baje v svojem odgovoru na srbski predlog o delni demobilizaciji zahtevala, naj se vpostavi nad spornim in nespornim ozemljem bolgarsko-srbski kondominij, dokler se konflikt ne razreši, nadalje je zahtevala bolgarska vlada tudi, da se prizna pogodba iz leta 1912. Glede bolgarsko-grškega konflikta stoji bolgarska vlada na stališču, da se mora rešiti samostojno in ločeno od spora s Srbijo. Nadalje zahteva Bolgarska od končne uredbe obstoječih spornih vprašanj kondominij nad južno Makedonijo in nad ozemljem ob izlivu reke Vardar. Če zahteva tudi kondominij nad Solunom, ni znano. Po zadnjih 'došlih poročilih pa se je vsled neod-jenljivega stališča Srbije spor tako poostril, da je na mirno razrešitev tega kočljivega vprašanja komaj misliti. Bolgarija bo baje na poziv Sazanova na ministrske predsednike odgovorila v tem zmislu, da je „ sestanek mogoč še le tedaj, če se prej izvrši demobilizacija. Kakor vse kaže, se bo ta spor le težko mirnim potem razrešil. ________ Politični pregled. Umor velikega vezirja Mahmud Šefket paše v Carigradu. Kakor smo že poročali, je'bil turški veliki vezir Mahmud Šefket paša v Carigradu ustreljen. O zavratnem umoru poročajo sledeče podrobnosti: Veliki vezir in vojni minister Mahmud Šefket paša se je peljal 11. t. m. dopoldne v svojem avtomobilu na Porto. Ko se je peljal z Bajadoc trga na Tramwy-cesto, je moral ustaviti avtomobil, ker so tam popravljali cesto. V tem momentu so neznani individui oddali več strelov proti avtomobilu. Veliki vezir, ki je bil ranjen, se je odpeljal v vojno ministrstvo, kjer je pol ure na to izdihnil. Njegov adjutant Ibrahim paša, ki je bil tudi zadet, je tudi umrl. Atentat ni v Carigradu nikogar presenetil. 2e več dni so bili prepričani, da je Mahmud Šefket paša za- • padel smrti. Velikega vezirja so od več strani svarili, vsled česar je pomnožil svojo gardo. Vendar pa ga to ni moglo rešiti smrti. Umorjeni veliki vezir Mahmud Šefket paša je bil rodom Arabec in star 52 let. Obiskoval je vojno akademijo Idadije in dovršil svojo vojaško izobrazbo v Nemčiji. Govoril je arabsko, turško, francosko in nemško. L. 1908. je bil guverner na Kosovem, kjer je z železno pestjo udušil albansko vstajo. Leta 1909. je stal na čelu mladoturške revolucije, katerega leta je kot poveljnik mesta Soluna prikorakal v Carigrad, da je prisilil sultana Abdul Hamida k odstopu in s tem pripomogel mladoturški stranki do popolne zmage. Vzrok napadu je vsekakor političen in ga je iskati v hudem nasprotju, ki vlada med Staroturki in Mlado-turki. Morilec Topal Tevfik in njegovi tovariši so bili od nasprotnikov rajnkega velikega vezirja najeti. Topal Tevfik je Albanec, rodom s Kosovega polja. Po izvršenem umoru so morilci zapustili Štambul in zbežali v neko hišo v Peri ter se tam obupno branili proti vojaštvu. Baje so bile z morilci v zvezi odlične osebe, proti katerim so se uvedle stroge preiskave. Do sedaj je bilo aretiranih nad 400 oseb, med temi mnogo častnikov. Aretacije se nadaljujejo. Petindvajsetletnica vladanja nemškega cesarja Viljema II. Nemški cesar Viljem je praznoval 16. t. m. petindvajsetletnico svojega vladanja. Po vsem cesarstvu se je slovesno praznoval cesarjev jubilej. Mesto se je odelo v slavnostno obleko, v vseh tovarnah je mirovalo delo, vse prodajalne, obrtovališča, šole in uradi so bila ta dan zaprti. Po različnih cerkvah so se pele zahvalne službe božje. Naš cesar je izdal na vso armado dnevno povelje, v katerem se spominja jubileja 251etnega vladanja zvestega zaveznika nemškega cesarja Viljema II. O slavnosti se poročajo sledeče podrobnosti. Dopoldne je sprejel cesar s cesarico čestitke princev in princezinj ter dvora. Nato je sprejala cesarska dvojica čestitke državega ministrstva z državnim kancelarjem na čelu, zveznega sveta, predsedstva državnega zbora, gosposke in poslanske zbornice, poslanike in diplomatične zastopnike in še več drugih. Nato je sprejel cesar velikega admirala princa Henrika pruskega na čelu deputacije častniškega zbora in uradnikov mornarice, ki mu je v imenu marnarice podarila srebrnega orla za prapor cesarjeve jahte Hohenzollem. Po 12. uri je šel cesar, spremljan od svojih šestih sinov in svojega zeta, peš v Zeughaus, kjer ga je pozdravila častna stotnija 2. gardnega polka, pri čemur je oddala ena baterija 1. gardnega top-ničarskega polka 101 strel. Cesar Viljem je dal prebrati armadiTo povelje cesarja Franca Josipa. Cesar je sprejel nato v posebni avdijenci Carnegija, ki mu je čestital in kateremu je cesar odgovoril da upa, da bo minulo še 25 let v miru. Cesar je podelil povodom te slavnosti več odlikovanj, prejel pa je tudi več daril, ki reprenzentirajo ogromne vsote, skupno več milijonov mark. Dobil je nebroj čestitk tudi iz inozemstva, za katere se je posebno zahvalil. Princ Said Halim paša. Za začasnega naslednika umorjenega velikega vezirja Mahmud Šefket paše je imenoval turški sultan z lastnoročnim pismom dosedanjega zunanjega ministra princa Said Halim pašo. On je iz egiptovske vla- Prlnc Said Halim paša, začasni turški veliki vezir. » darske rodbine, koje člani stopijo čestokrat v službo padišaha. Princ Said Halim paša je zaupnik mlado-turške stranke. Bil je prej generalni tajnik odbora za edinost in napredek in je poseben prijatelj Enver beja. Daljni polet zrakoplovca Brindenjonca iz Pariza v Varšavo. Velepomemben in važen polet z zrakoplovom se je te dni posrečil znanemu francoskemu zrakoplovcu Brindejonc des Moulinais. Zgodaj zjutraj ob 5. uri 15 minut se je dvignil s svojim letalnim strojem na letališču blizu Pariza v zrak, je nato pristal na letališču Wanne pri Gelsenkirchnu na Nemškem in takoj zopet odplul dalje v Berolin, kamor je ob 12. uri 4 minute dospel, ne da bi se mu pripetila kaka nezgoda. Polet je bil zelo težaven, ker je razsajala huda nevihta. Po triurnem odmoru je svoj polet zopet nadaljeval in je prišel v Varšavo ob 7. uri 15 minut zvečer, kjer je pristal na letališču Moskotovv. Polet do Bero-lina je trajal ne popolnoma 7 ur. Daljava med Parizom in Varšavo znaša črez 750 kilometrov. Intronizacija nadškofa dr. Piffla na Dunaju. Novo imenovani dunajski cerkveni poglavar je te dni z vsemi slavnostmi, ki so ob takih prilikah običajne, prevzel svojo težavno službo. Pri intronizaciji je predvsem učinkoval slavnostni izprevod, katerega se je udeležilo mnogo cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov, akademično izobražene mladine in ljudstva. Znano je, da je bil dr. Piffl prej prošt klosterneuburškega samostana v bližini Dunaja. Porodil se je dne 15. oktobra 1864 in prišel leta 1883. kot samostanski novinec v klosterneuburški samostan korarjev. Pozneje je deloval tudi kot učitelj na katoliških učiliščih. Kot prelat in prošt samostana je dr. Piffl imel obilo priložnosti, pokazati svoje visoke zmožnosti. Naša slika kaže novega vladiko dr. Piffla v slavnostnem sprevodu. Parnik Jmperator" prvikrat v Ameriko. Velikanski parnik „lmperator“ je te dni iz Cux-havena na Nemškem prvikrat odplul v Newyork. Na morju je bil strašen vihar, ki pa velikanski ladji ne more škodovati. „Imperator“ je bil v vseh delih pre-napoljen z izseljenci. Kljub slabemu vremenu je imel „Imperator“ mirno in ugodno vožnjo, gugal se ni skoraj nič, tako da izmed potnikov ni noben zbolel na morski bolezni. Nove naprave tega velikanskega parnika so skrajno praktične. Zlasti so občudovali potniki plavališče na krovu. Mnogo potnikov se gre med vožnjo kopat v to plavališče na krovu. Med potjo je parnik vzel na krov se veliko število angleških potnikov, ki so se hoteli s to velikansko ladjo peljati v Newyork. Tedenske novice. (Imenovanja.) Justični minister je imenoval okrajnega sodnika K. Cotmanav Ljubljani za dež. sodnega svetnika v Ljubljani in avskultanta Stanislava Jenčiča za sodnika v Ložu; nadalje je premestil sodnika Ant. A v s e c a v Ložu na Brdo in Antona L a j o v i c a z Brda v Kranj. Sodnik Fran P e r -n u š je imenovan za okr. sodnika in sodnega predstojnika na Vrhniki. — Orožniški stražmojster v Radovljici gosp. Anton Planinšek je imenovan za kancelista pri politični upravi na Kranjskem. — Su-plent na drž. obrtni šoli v Ljubljani gosp. Ivan'K n a -f 1 i č , je imenovan za učitelja v 9. razredu na tem zavodu. (Srebrni zaslužni križec) je podelil cesar pazniku deželnosodne jetnišnice v Ljubljani gosp. Avgustu Potokarju. (Iz ljudskošolske službe.) Namesto obolele učiteljice Ant. Rottove je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Št. Petru pri Ljubljani suplentinja Marija Bizjakova, namesto obolelega učitelja Ludovika I v n i k a v Spodnji šiški pa suplentinja Ana K o š č a. (Razdelitev referatov v kranjskem deželnem odboru) od 16. junija 1913 dalje. Deželni glavar dr. Ivan šusteršič: vse personalije, umetništvo, gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, ustanove. — Deželni odbornik gosp. Anton grof Barbo: železnice; deželna kultura, in sicer: vinarstvo, ribar-stvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živinozdravništvo, kmetijska družba, podkovska šola, šola na Grmu, posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za zanemarjeno mladino v deželni prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. — Deželni odbornik gosp. dr. Evg. Lampe: deželne finance; živinoreja; zboljšanje hlevov; mlekarstvo; sirarstvo; deželna banka; ceste; melioracije in vodovodi; izkoriščanje vodnih sil za električne naprave; zadružništvo, agraske operacije. — Deželni odbornik gosp. dr. Vladislav Pegan: občinske stvari; gasilnostražni zaklad; stavbinske stvari; pritožbe v cestnih zadevah izvzemši administrativno tehnične zadeve; deželnozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; rekurze zoper odmero davščine od vrednostnega prirastka. — Deželni odbornik gosp. dr. Fr. Novak: vojaške zadeve; priprega: deželni muzej; bera; statistika, deželni teritorij; odgon; konsignacije in računi oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnice. — Deželni odbornik gosp. dr. Ivan Zajec: šolstvo; trgovska šola; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnice izvzemši konsignacij in oskrbne stroške za izvenkranjske bolnice; odpis bolniških oskrbnih stroškov, zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; oskrba za zanemarjeno mladino v Salezijanskem zavodu; ubožno zadeve in deželno gledališče. Berlin.