, delavska enotnost 5. 3. 1977 - ST. 9 - L XXXVI. - CENA 4 DIN glavni urednik: ^OJKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN V OKVIRU 1 Po sposobnostih Če je svoboda, ki jo uživamo, naše delo, in to je, potem mora biti tudi poglabljanje oblasti delavskega razreda, o čemer govori tudi zakon o združenem delu, delo vseh. Zakonodajalec je, ne brez vzroka, predvidel dve leti za prila1 gajanje in usklajevanje samoupravnih aktov z zakonom. V številnih primerih gre za bistvene spremembe in uveljavljanje takšnih samoupravnih odnosov, ki vodijo k resnični oblasti delavskega razreda nad celotno družbeno reprodukcijo in ki pomenijo odpravljanje delavčeve odtujenosti od pogojev in sadov njegovega dela. Te nove odnose je treba uveljaviti med vsemi delovnimi Uudmi — ne samo v neposredni proizvodnji ali-gospodarstvu, temveč v vsej družbi, povsod, kjer je združeno delo. Upošte-yaje to, je eden naših uglednih družbenopolitičnih delavcev v Pogovoru z novinarji upravičeno pripomnil: Ali se morajo samo delavci v proizvodnji boriti za socializem v tej državi? . Y tem vprašanju je tudi odgovor. V svojem praktičnem in Zlonarskem pristipu zakon o združenem delu računa na vse, združujejo svoje delo, ne glede na to, ali delajo za strojem ali e> aH ustvarjajo ali »trošijo« presežek dela. Bistvo zakona je Samoupravnost, samoupravljanje pa je skupno vsem nam. Uresničevanje zakona torej ni samo obveznost »delavcev za stroji«, temveč vseh nas, vseh naših »struktur«. To je naše skupno delo. Seveda niso vsa ramena enako široka in tako si tudi ne mo-rejo vsi naložiti enakih bremen. Socialistična misel nas uči, da utora v graditvi nove družbe vsak prispevati po svojih sposob-Uostih. Pri uresničevanju zakona o združenem delu je nor-utalno pričakovati, da morajo tisti, ki več znajo in katerih sposobnosti so večje, tudi več prispevati. To velja posebej za tisti del delavskega razreda, ki je združil svoje delo z neposrednimi Proizvajalci in katerega družbenoekonomski položaj je zelo °dvisen od tega, kakšen in kolikšen dohodek ustvarjajo ti proi-Zvajalci. V mislih imamo strokovnjake vseh vrst. Po zaslugi Ueposrednih proizvajalcev oziroma materialnih dobrin, ki so J'u le-ti ustvarjali, so se strokovnjaki lahko izobraževali, si Pridobivali znanje in sposobnosti, ki jih imajo zdaj. Zato je normalno, da to znanje in sposobnosti ne koristijo samo njim, entveč tudi vsemu delavskemu razredu — ne samo tedaj, ko Sre za razvoj proizvodnje, temveč v enaki meri tudi pri razvijanju družbenih odnosov. Delavski razred upravičeno pričakuje, da si bodo breme boja nove odnose v združenem delu naložili vsi, da bo to zares 0 pno delo, ne glede na kvalifikacijo ali delo, ki ga nekdo 'janja d iD-rUSaČe tUdi bit' ^ m°re’S° Sad°V sarnouPrav‘ ezm vsi. q VITEZ Namesto vezila za 8. marec Rojstvo otroka je prav gotovo najsrečnejši dogodek v družini. Hkrati pa se, še posebej za mater, v tem trenutku začno skrbi in težave. Kako malčku zagotoviti varstvo za čas, ko bosta starša v službi? Kako se po podaljšanem porodniškem dopustu zopet vključiti v delo? Kako pred sodelavci opravičiti izostanek zaradi bolezni otroka? In če že dobiš prostor v vrtcu, kako plačevati sorazmerno visok prispevek? Kako šolarju kljub nizkim dohodkom kupovati šolske potrebščine in obleke? In ne nazadnje, kako kljub delu z otroki in v družini najti čas in izpolnjevati dolžnost samoupravljavke ter se aktivno vključevati v vse tisto, kar rešujemo in o čemer odločamo vsak dan? O vsem tem mnogo govorimo in razpravljamo in marsikaj smo tudi že storili. Vsega seveda še ne. Naj se ob letošnjem 8. marcu ponovno spomnimo na vsa ta nerešena vprašanja in če bomo vsaj malo rešili vsaj enega od teh, bo to prav gotovo najlepše darilo našim ženam za njihov praznik, še bolj za njihov vsakdan. Marija Zver, ki je prav te dni v ljubljanski porodnišnici dočakala svoj srečni trenutek, ko ji je sestra prinesla hčerko, mnogo ve o težavah mladih mater. Po poklicu je namreč višja medicinska sestra in dela v patronažni službi zdravstvenega doma Ljubljana — Vič Rudnik. »Tudi sama ne vem, ali bom po poteku porodniškega dopusta lahko za hčerko našla prostor v vrtcu.« Foto: A. AGNIČ Pogodba o ureditvi mejnih in drugih vprašanj, sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja in številne priloge teh dokumentov, ki sta jih 10. novembra IPTS. leta v Osimu pri Anconi podpisala zunanja ministra Miloš Minic in Mariano Rumor, ki jih je decembra lani ratificirala italijanska poslanska zbornica, prejšnji teden senat, ta teden pa še jugoslovanska skupš- čina, so velikega pomena z dveh aspektov za prihodnji razvoj jugoslovansko-italijanskih odnosov in tudi za širše politične razmere in odnose v Sredozemlju in Evropi. Če se najprej ozremo na dvostranski pomen osimskih sporazumov, velja opozoriti zlasti na tri elemente. Prvič, dokončno je določena meja med državama po kopnem in tudi v Tržaškem zali- 2^zaključku redakcije HUDI ČASI ZA DOMOVE? ZLjub,jana, 3. marca — Sektor republiškega sveta Cj: *e s*ndikatov Slovenije za telesno kulturo in rekrea-nild h PnPravil danes informativni pogovor s predstav-činsk-K,0Vnib or8anizacii’ počitniških skupnosti in ob-Marih" ZVez društev prijateljev mladine iz Ljubljane, Rado °ra’ ^ove Gorice, Hrastnika, Zagoija, Gornje tešken*6 'n nekaterih drugih občin, ki imajo svoje počit-Prišln 0lno.ve na območju občine Buje. Do srečanja je širitvi Zay?*i° nevzdržnih razmer pri vzdrževanju in raz-ta polT-teiških naselij in domov, s katerimi upravljajo te)jev te^a’počitniške skupnosti in občinske zveze prija-Petečii ad'ne.’ Njihova problematika je postala zlasti Urbanic« S*dniem času, ko je dobila občina Buje nov Ijavcj _,ltni pačrt, ki je upravičeno povzročil med uprav-ttioraii ^seJij in domov precej hude krvi, saj se bodo kratkem Ce se. stvari ne bodo čimprej uredile — že v Na jnt Presejiti nekaj kilometrov od morja! Predst»v0-rin,at*vne,n Pogovoru so imenovali delegacijo ZSs i,: ,n,k°v, upravljavcev počitniških domov in RS i° ga* Sc/ 0 °biskala predsednika skupščine občine Buje nja letnih a1*1*8 * Pr°bteniatiko organiziranega preživlja-dopustov delavcev na območju bujske občine. I. V. RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 1977/78 Usmerjen vpis na visoke šole V želji, da bi še letos napravili korak naprej k uveljavitvi ciljev usmerjanja na visokošolski študij, razpisujejo visokošolske temeljne in delovne organizacije združene v univerzi v Ljubljani in Mariboru vpis v 1. letnike visokošolskega študija za študijsko leto 1977-78 drugače kot prejšnja leta. Predhodni razpis ni samo poziv neposrednim kandidatom za visokošolski študij, ampak tudi poziv vodstvom srednjih šol, organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim in ustreznim strokovnim službam, da se aktivno vključijo v usmerjanje kandidatov za visokošolski študij. Predhodni razpis bo objavljen v Delu 8. marca. Enotni obrazci za prijavo bodo pravočasno prejele vse' srednje šole, občinske skupnosti za zaposlovanje in visokošolske delovne organizacije. Tako bodo dostopni vsem kandidatom v najkrajšem času. Na predhodni razpis bodo posebej opozorjene tudi organizacije združenega dela in pa srednje šole s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu. Kandidati se morajo prijaviti najkasneje do 25. marca. Prijavne obrazce bo najkasneje do 15. aprila obdelala posebna delovna skupina pri centru za razvoj univerze. Po zaključku te akcije bo stekla nova -— nadaljnje poklicno usmerjanje. Pri tem bo treba posebno skrb posvetiti kandidatom, ki nameravajo študirati ob delu in jih doslej ne zajema nobena organizirana oblika poklicnega usmerjanja. Skupnosti za zaposlovanje bi morale v tesnem sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata in kadrovskimi službami delovnih organizacij preučiti prijave kandidatov, ki nameravajo študirati ob delu, ki ga opravljajo. Namen predhodnega vpisa je ugotoviti želje posameznikov, da bi jih tako laže usklajevali z družbenimi kadrovskimi potrebami. Tako dobljene podatke bo treba namreč soočiti, s potrebami po kadrih v srednjeročnem obdobju do 1980. leta, s podatki o razpisanih kadrovskih štipendijah in s sklepi o prednostnih in neprednostnih študijskih smereh. STANKA RITONJA vu, kjer je prej ni bilo — torej je odpravljeno mejno vprašanje, ki so ga reakcionarne sile v Italiji dolga leta po vojni izkoriščale za rovarjenje proti naši državi in za zaostrovanje odnosov na sicer najbolj odprti evropski meji. Drugič, osimski sporazumi na obojestransko sprejemljiv način urejajo varstvo narodnostnih manjšin (Slovencev v Italiji in Italijanov pri nas), saj zagotavljajo ohranitev vseh pravic, ki jih je določal posebni statut kot priloga londonske spomenice o soglasju (ki z uveljavitvijo osimskih sporazumov neha veljati), hkrati pa je uradna Italija izrazila pripravljenost, da na pozitiven način uredi položaj, pravice in varstvo naše narodnostne manjšine na vsem območju avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine (doslej je manjšinska zaščita namreč zajemala le Slovence v tržaški in delno v goriški pokrajini, v videmski pa ne). In tretjič, obeta se pomembna vsebinska obogatitev in razširitev gospodarskega sodelovanja med državama v celoti in posebej na območju z obeh strani meje, vštevši ustanovitev proste cone kot izvirne oblike za poglobitev gospodarskih stikov. Poleg teh, verjetno osrednjih vprašanj, osimski sporazumi urejajo tudi več drugih, med njimi nekatera vprašanja državljanstva, imetja in socialnega zavarovanja ter restitucije kulturnega in umetniškega blaga ter arhivskega in zemljiškoknjižnega gradiva. Pomen jugoslovansko-italijanskih sporazumov pa krepko presega okvire dvostranskih odnosov. Sporazumi so namreč pomemben prispevek Jugoslavije in Italije k uresničevanju sklepov helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, so dokaz, da je s politično voljo in obojestransko koristjo možno streti še tako trde orehe iz mračne dediščine preteklosti in stopiti na svetlo pot resnično dobrih sosedskih odnosov. Marsikatera prvina dokumentov iz Osima lahko služi za zgled, kako je v sodobni Evropi in sploh v svetu treba urejati sporna vprašanja. To velja tudi za manjšinsko problematiko, ki je urejena tako, da so narodnostne manjšine res most sodelovanja in prijateljstva med sosednjima državama, ne pa kamen spotike, kakor je to v odnosih z nekaterimi drugimi državami. Osimski sporazumi po svoji vsebini prispevajo k popuščanju napetosti v Sredozemlju, kjer so zdaj — kot je v ekspozeju v skupščini dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic — napetost, oboroževalna tekma, tekmovanje blokov in velikih sil ter nestabilnost večje kot v kateremkoli drugem delu sveta. Torej sta Jugoslavija in Italija po svojih močeh prispevali tudi k utrjevanju miru in varnosti na tem območju in v vsej Evropi in svetu, saj na jugoslovansko-itali-janski meji zdaj vihrajo zastave miru, prijateljstva in sodelovanja. VLADO BARABAŠ KAJ SMO STORILI.. Korak bliže delavcem »Sindikat ne sme postati organizacija predstavnikov delavskega razreda, temveč organizacija delavcev.« Te besede, ki jih je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Barbarič izrekel na januarskem aktivu komunistov, funkcionarjev RS, RO in mestnega sveta ZSS,najbolj jedrnato opisujejo bistvo sprememb v organizaciji in delovanju, ki jih nameravajo slovenski sindikati uveljaviti v letošnjem letu, vsekakor pa do sindikalnega kongresa v prihodnjem letu. Naloga — uveljaviti neposredno odločanje delavcev v sindikatu, ni od včeraj. Takšno usmeritev so slovenski sindikati sprejeli na svojem osmem kongresu pred tremi leti. Tedaj so slovenski sindikati dodobra razčlenili svojo organizacijo in jo tako približali delavcem. Število osnovnih organizacij ter funkcionarjev se je močno povečalo, povečalo se je tudi število sindikatov. Začeli so se uveljavljati delegatski odnosi. Čeprav so v dosedanjem razdobju med obema kongresoma sindikati pri razvijanju samoupravnih odnosov dosegli velike uspehe, se je pokazalo, da je možno sindikalno organizacijo še bolj usmeriti k temeljnim koristim delavskega razreda, jo očistiti forumskega načina dela in zapolniti vrzeli, ki so pojavljajo pri delovanju in tudi v organizacijski zasnovi. Skratka, zavoljo nekaterih nedorečenosti v sindikalni organiziranosti in pomanjkljivem delovanju, v sindikatih delavci v celoti še niso uveljavili pravice odločanja. Vzrokov za to pa je več. Predvsem osnovne organizacije sindikatov marsikje niso zaživele tako, kot so sindikati zapisali v svoj statutarni dogovor in kot terja to od sindikatov njihova družbenopolitična vloga. Premalo osnovnih organizacij, je na omenjenem sestanku poudaril Janez Barbarič, se ukvarja z vprašanji samoupravljanja, dohodkovnimi odnosi, kadrovskimi vprašanji in drugimi bistvenimi problemi delavcev. Najpomembneje pa je, da delegatski odnosi niso razviti. Ker le-ti niso zaživeli v osnovnih organizacijah, se ta slabost po načelu podirajočih se domin prenaša tudi na višje ravni sindikalne organiziranosti vse do republiških odborov in republiškega sveta ZSS. Vsebina dela teh organov potemtakem ni zasnovana na programih dela osnovnih organizacij, pač pa je delavcem odtujena, delegati pa tudi niso pravi delegati, pač pa le predstavniki. Skratka, delo sindikata na višjih ravneh organiziranosti je potemtakem forumsko, sindikati pa izgubljajo posluh za interese delavcev in jih celo lahko — umetno oblikujejo. Slaba kadrovska zasedba, zlasti na nižjih ravneh sindikalne organiziranosti, je med drugim vzrok ne le za površno delo sindikalnih organizacij, pač pa tudi za njihovo medsebojno slabo povezanost. Slovenski sindikati se bodo v dobrem letu dni, ki nas še ločijo od devetega kongresa ZSS, lotili med drugimi nalogami tudi preoblikovanja lastne organiziranosti, krepitve svoje družbenopolitične vloge in mesta. Temeljno pozornost bodo posvetili krepitvi in utrjevanju osnovnih organizacij in delegatskih odnosov v njihovem delovanju, da bodo usposobljene za uresničevanje vseh nalog, ki jih ni malo. Vse spremembe, ki jih je republiški svet že predlagal — da bodo v RS poslej izbirani še delegati iz občinskih odborov sindikatov ter tretji delegat iz RO posebnih sindikatov; da bodo kadrovsko okrepili nekatere posebne sindikate, uvedli sekretariat predsedstva RS, povečali učinek strokovnih služb republiškega sveta in republiških odborov — pomenijo korak bliže k doseganju večje učinkovitosti teh organov, hkrati pa tudi k ustvarjanju ustreznejših pogojev za ustvarjalno usklajevanje mnenj in za uveljavitev družbenopolitičnega delovanja sindikatov kot celote. Hkrati pa je to tudi prispevek k naporom sindikatov, da dosledno izvedejo delegatsko načelo delovanja in odločanja od osnovnih organizacij do republiškega sveta. B. RUGELJ RO SINDIKATA OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE Skupno do dobrih rešitev Zadnji pogovori z udeleženci 18 samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke na področju industrije in gradbeništva in v 11 drugih dejavnostih, ki sodijo v delovno področje sindikata obrtnih delavcev, so opozorili na probleme, ki pestijo obrt. Pri tem mislimo predvsem na težke pogoje pridobivanja dohodka obrtnih delovnih organizacij zavoljo neprimernih cen obrtnih izdelkov in storitev pa na ustrezno organizira- nost temeljnih in drugih organizacij združenega dela na področju obrti, na neurejene dohodkovne odnose, slabo tehnično opremljenost obrtnih delavnic in podjetij... Vsi ti in mnogi drugi vzroki povzročajo pravo životarjenje številnih obrtnih delovnih organizacij na robu izgub ali z velikimi izgubami! Na ta spoznanja so opozorili že na lanskem posvetovanju o bodočem razvoju slovenske obrti, ko se je RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije skupaj z RK SZDL, republiškim IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ JESENICE: Sindikati jeseniške občine so te dni sklenili enomesečno razpravo o družbenem planu razvoja občine za leto 1977. Delavci so svoje pripombe na ta del srednjeročnega programa že posredovali izvršnemu svetu skupščine občine Jesenice. Bistvena je ugotovitev, da v minulem letu niso uspeli uresničiti vseh nalog ter da gospodarjenje ni bilo na zadovoljivi ravni. Zato so te naloge »prenesli« v letošnji plan. V razpravah pa so poudarili tudi potrebo po hitrem .uresničevanju integracij v kovinski industriji, trgovini in gostinstvu. Na Jesenicah so doslej imeli precejšnje težave glede organiziranja novih osnovnih organizacij v dislociranih obratih nekaterih delovnih organizacij. Sekretar strokovnih odborov sindikatov Metod Balderman je povedal, da so ustanavljanju teh novih samostojnih osnovnih organizacij nasprotovali predvsem poslovodni organi. O tem se še vedno dogovarjajo s Špecerijo Bled, Mer-curjem in Petrolom. Letos bodo posvetili tudi precej pozornosti problemu zaposlovanja. Lani so preveč zaposlovali v negospodarskih dejavnostih v gospodarstvu pa so zaposlovali pod dogovorjeno mejo. MILENA CAR-DRLJE RADLJE: Na letošnji letni konferenci sindikatov občine Radlje so kritično ocenili svoje delo in organiziranost, za katero je značilna večja povezanost s posebnim poudarkom na skrbi za človeka, delovno okolje, skrb za najvišjo mero socialne varnosti ter uresničevanje zakona o združenem delu. Že boljša organiziranost sindikatov od sindikalnih skupin do konferenc po delovnih organizacijah in strokah je prinesla večjo učinkovitost in vpliv sindikata na vsa dogajanja v združenem delu in drugih organizacijah. Marsikje so prav sindikati nosili glavno breme prizadevanj in zahtev pri ustanavljanju TOZD in približevanju k uresničevanju zakona o ždruženem delu, čeprav je na tem področju še veliko neuresničenega in bo potrebno še več naporov. Gre predvsem za ureditev delitvenih odnosov in razvojnih načrtov, ki so izrednega pomena predvsem v SOZD, ki imajo sedeže zunaj občine. Posebej velja poudariti, da so bili sindikati lani in so še na čelu tistih najbolj humanih akcij, ki resnično povezujejo našo skupnost; to so akcije solidarnosti za Posočje in še številne druge akcije. Sindikati so dali tudi več predlogov in stalno podporo družbenim in samoupravnim dogovorom, seveda pa so tudi opozarjali na težnje, ki so nasprotne načelom dobrega gospodarjenja in delitve po delu. Tako so vse sindikalne organizacije podprle občinske dogovore o kadrovski politiki, politiki štipendiranja in sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in delovanjem SIS. Sindikalne organizacije so bile nosilke pretežnega dela športno-re-kreativne dejavnosti, skrbi za letne dopuste, vštevši za rekreacijo otrok in podobno. Vse pozornosti vredni so tudi delovnih programi za letošnje leto. V ospredju so naloge s področja uresničevanja zakona o združenem delu, skrb za človeka in izobraževanje. Posebna predavanja pripravljajo za vse člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. KW Skrb za kadre Iniciativni odbor za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za dejavnosti papirne, grafične in grafično predelovalne industrije ter slovenskega založništva je pripravil predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti tiska in papirja v Sloveniji. V izobraževalni skupnosti tiska in papirja, o CELJSKI SINDIKATI 0 IZGUBAH BREZ POPUŠČANJA Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Celju je zadnjo sejo posvetilo delovnim organizacijam, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. Čeprav ne gre za veliko število organizacij, največ izgube je v Tovarni titanovega dioksida, v EMO in v Metki, je skupna vsota ogromna. Ob tem se je znova pokazalo, da kolektivi niso seznanjeni z dejanskim položajem delovne organizacije, da pri reševanju težav najpogosteje obveljajo poenostavljene rešitve in prevlada mojstrka miselnost. Posebna delovna komisija, ki se je ukvarjala s temi vprašanji, je ugotovila, kar je podprlo tudi predsedstvo, da letos ne bodo dovoljevali nobenih »prisilnih« dopustov delavcev. Značilni za povzročitelje izgub celjskega gospodarstva so projekti, ki bi naj stari in osiromašeni celjski industriji prinesli — blagostanje. Gre za tovarno titanovega dioksida in za tovarno kontejnerjev. O teh dveh projektih je bilo porabljenega že mnogo tiskarskega črnila, še več pa izrečenih besed. Žal kaže, da so imeli prav tisti gospodarstveniki, ki so načrtovalce v teh dveh tovarn že od vsega začetka opozarjali, naj dodobra pretehtajo rentabilnost. Izgube v obeh tovarnah so velikan- ske. Tolikšne, da jih celjsko gospodarstvo samo ne more pokriti. Tako samo v tovarni titanovega dioksida predvidevajo 94 milijonov dinarjev izgube, v EMO — TOZD posoda in TOZD kontejnerji pa 88 milijonov. Sanacijski program Cinkarne Celje — po mnenju ustreznih institucij je dober — sicer predvideva postopno izboljšanje, vendar to ni tolikšno, da bi si kolektiv cinkarne lahko oddahnil. Delež lanske izgube v Titanovem dioksidu bodo pokrili z bančnimi krediti, z denarjem iz republiškega rezervnega sklada ter s solidarnostjo drugih temeljnih organizacij v Činkarni. Mnogo teže je kolektivu EMO, ki računa na pomoč sklada skupnih rezerv in na bančni kapital. Ocenjevalci razmer v TOZD »posoda« trdijo, da bo kolektiv te temeljne organizacije z uvajanjem nove proizvodnje in drugih ukrepov na osnovi programa, ki je vezan na odgovornost zaposlenih, letos uspel zmanjšati izgubo. Pri iskanju rešitev za neuspelo proizvodnjo kontejnerjev, ta je nerentabilna že od vsega začetka, so se odločili, da je kljub vsemu ne bodo opustili, temveč dopolnjevali z drugo proizvodnjo. Rešitev bi naj bila v proizvodnji kotlov. Pri obeh proizvodnjah! je značilno, da cela četa strokovnja- kov že nekaj let išče in obljublja rešitev, od katere pa imata oba kolektiva doslej le bore malo. Najbližje rešitvi so v Metki, čeprav še nimajo sanacijskega programa. Kot je znano, je ta kolektiv utrpel škodo z odpovedjo poslovnega sodelovanja s tujim partnerjem, zato so morali prekvalificirati kakih 200 delavcev in povsem opustiti del svoje dejavnosti. Vodstvo Metke je sicer uspelo najti razumevanje v Kamniku, kjer je Svilanit odstopil del proizvodnje kravat in tako pomagal celjskim delavkam, vendar je to le kratkotrajna in začasna rešitev težav, s katerimi se kolektiv zadnje čase srečuje. Ob analizi razmer v celjskem gospodarstvu se je znova pokazalo, da zaposleni še vedno niso v celoti seznanjeni z dejanskim gospodarskim stanjem delovne organizacije. Zato so člani predsedstva sklenili, da morajo vodstva podjetij delavce seznaniti z objektivnim položajem, ne pa da jih zavajajo z meglenimi in najpogosteje neizvedljivimi rešitvami ali obljubami. Prav tako ne pride v poštev reševanje težav s »kolektivnimi ali drugimi prisilnimi dopusti«, kot je to bila že skoraj navada v minulih letih. čemer je na zadnji seji razpravljal izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev grafične in papirne industrije Slovenije, bodo delavci, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja zadovoljevali svoje osebne in skupne interese za usmerjeno izobraževanje in za druge oblike vzgoje in izobraževanja. Posebno pozornost bo skupnost posvečala izobraževanju poklicnih grafičnih in papirniških delavcev. Zato bo za grafično in papirno industrijo skušala čimprej organizirati večstopenjski študij, saj se z uvedbo sodobne tehnologije in z nabavo novih strojev in naprav pojavljajo čedalje večje potrebe za novimi profili poklicev. Ker že nekaj let obstaja potreba po višji grafični in višji papirniški šoli. v Sloveniji, bo republiška izobraževalna skupnost tiska in papirja skušala čimprej urediti študij tudi na tej stopnji. Nič manjša skrb ne bo veljala izobraževanju diplomiranih grafičnih in papirniških inženirjev. Skupnost bo zato organizirala podiplomsko izobraževanje diplomiranih grafičnih in papirniških inženirjev za pridobitev naziva magistra papirništva in grafike, hkrati pa bo pospeševala delo doktorantov grafikov in papirničar-jev. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti tiska in papirja bo v javni razpravi do začetka marca, ustanovna skupščina zbora delegatov TOZD grafične in grafično-predelo-valne industrije, založništva in časopisne dejavnosti ter zbora delegatov TOZD papirne industrije pri republiški gospodarski zbornici pa bo predvidoma v drugi polovici tega meseca. j v. sekretariatom za industrijo in s komitejem za delo odločil organizirati tudi območne posvete, na katerih so s prizadetimi preučili celotno problematiko drobnega gospodarstva v republiki in občinah. Skupne akcije, katerih pobudnik je bil sindikat obrtnih delavcev, so potemtakem nastajale že v času sprejemanja srednjeročnih razvojnih načrtov republike in občin. Oblikovanje skupnih akcijskih načrtov z vsemi tistimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi dejavniki, ki lahko prispevajo k reševanju perečih problemov malega gospodarstva, postaja zdaj stalna delovna praksa sindikata obrtnih delavcev. Tako sta se pred dnevi za organiziranje skupnih akcij dogovorila IO RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije in IO zbora delegatov temeljnih organizacij združenega dela obrti republiške gospodarske zbornice. Na področju samoupravnega sporazumevanja med uporabniki in izvajalci obrtnih storitev v skladu z zahtevami zakona o združenem delu pripisujeta nosilca skupnih akcij največji pomen sodelovanju SZDL in sindikatov pri organiziranju po-.trošnikov. Predvsem je za dobro organiziranost potrošnikov v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih zainteresiran sindikat obrtnih delavcev, kajti le skupnim dogovorom s SZDL, zbornico in drugimi bodo sledile konkretne akcije samouprav- ■ nega sporazumevanja med uporabniki in izvajalci obrtnih storitev. Druga, nič manj pomembna skupna akcija RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije in zborničnega zbora delegatov TOZD obrti bo letos veljala ustrezni samoupravni organiziranosti obrtnih organizacij združenega dela in njihovemu usposabljanju za opravljanje vseh tistih funkcij, ki jih dobivajo z zakonom o združenem delu. Izkušnje namreč kažejo, da številne obrtne delovne organizacije nimajo možnosti za organiziranje lastnih strokovnih in pomožnih služb, ki so za sodobno in načrtno delovanje sleherne organizacije združenega dela nujno potrebne. Hkrati s temi vprašanji bosta skušala zbornica in RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije najti tudi možnosti za združevanje obrtnih organizacij, bodisi v delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. IVO VIRNIK OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA! I. Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI: št. 2: Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje Cena: sindikatov 20.— din št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih 20,—din št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu 40.—din št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes 30,— din št. 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 30.— din št. 9: Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu 40.—din št. 10: Roman Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve 20.— din II. SINDIKALNA LISTA 1977 4 III. PRILOGA SINDIKATI ST. 1 v DELAVSKI ENOTNOSTI št. 5, p r i n a š a : 1. Stališča, kriterij in postopek za presojanje upravičenosti do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila 2. Nekatere obrazložitve in dopolnitve postopka za uveljavitev sindikalne liste za leto 1977 3. Enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 4. Osnove dodeljevanj stanovanjskih posojil delavcem v or-organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 5. Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazba vasi v srednjeročnem razvoju 1976—1980. Cena PRILOGE SINDIKATI št. 1 5 din (brez časopisa DE) Navedene publikacije in priloge lahko naročite na naslov CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. -odreži in poš/ji- NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOT- NOST, Ljubljana..........izvodov (naslov, oziroma številka brošure) ........izvodov SINDIKALNA LISTA 1977 ........izvodov PRILOGA SINDIKATI ST. 1 Naročene izvode mi pošljite na naslov: .. Poštna številka, kraj: .................. Datum: Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. Izgub v gospodarstvu so manj krivi zunanji dejavniki, znatno bolj pa slabosti pri organiziranju proizvodnje, izbiri proizvodnih programov, slabega poznavanja trga, pomanjkanja kadrov, dohodkovne nepovezanosti, pretirane porabe, zlasti osebne in druge Po anketi SDK (posluževati se r 0larrio tega vira, kajti bilančni Jjzultati nam še niso na voljo) je inulo poslovno leto v Jugosla-'J' zaključilo z izgubo, ki je niso "?°Šle pokriti, 650 TOZD s g JjPno 350 tisoč zaposlenimi in ’ milijarde din visoko izgubo. - . te )(sote »odpade« na izgubo ^ ezniškega in elektrogospodar-mv.a.ter komunalnih dejavnosti 5 T07ard’- 0stal° pa so izgube ,^D iz drugih gospodarskih To^n°St*' ^ Sloveniji je 93 j Prigospodarilo nepokrito zgubo v skupni višini 880 milijonov dinarjev, v teh podatkih pa ch,VStetc? železniško gospodar- izgubePSln0 550 miUj?ni d'n skemmermbe so v Jug°slovan-v let., n u.za polovico višje kot tiiH; -(P°Prej’ znatno večje pa je in r)S,ev,i? temeljnih organizacij ^ elovnih organizacij z izgu-jm- Zal nimamo na voljo tudi P°aatkov, koliko TOZD je po-t , Va*° na robu rentabilnosti ali s ka °.niaj,lnim ostankom dohod- a, da jim dovoijuje samo živo_ UreJen-e’ n'kakor pa ne tudi Kaj reVanja razv°jnih načrtov, jati h n’treba posebej poudar-žen' S° ^elavc* socialno ogro-• ” ne samo v TOZD, ki izkazu-So j lzSube, pač pa tudi tam, kjer uSDJ.e v celoti ali deloma — tistih' P0^1’ 'n Prav tako tudi v kjer delovnih organizacijah, dohodltVarjaj° Prernai° ostanka raz,,«:.’ da bi zadostoval za Slabi proizvodni programi, neusposobljenost strokovnih kadrov in njihovo pomanjkanje, dohodkovna nepovezanost in samoupravna neorganiziranost so med glavnimi povzročitelji slabih poslovnih rezultatov glg!°j dejavnosti. Dolgoročno 0rgan?°ac?f tSe okrog delovnih nost dcij’ Jim PretI nevar-ki s ’ razširi tudi na tiste TOZD, spodari 23 sedaj še uspešno go-persnplJt°’ ver|dar pa imajo ne- grame tlVnC Proizvodne Pr°- l)enoV0!^-tega družba in druž- z°rno ld^ne organ'zac'je P°‘ in D ^Premljajo,gospodarjenje kati Sp Je 80sP°darjenja. Sindi-iejo k''tgosP0darjenje vključu-°t izredno pomemben dejavnik, katerega družbenopolitična vloga je v spremljanju pojavov in spodbujanje utreznih ukrepov v gospodarstvu in negospodarstvu ter spremljanje uresničevanja sprejetih ukrepov. Sindikati so se že lani, ob spremljanju periodičnih rezultatov gospodarjenja, zelo tvorno vključevali v družbeno aktivnost na tem področju tako rekoč na vseh ravneh svoje organiziranosti pa tudi letoš so ostali zvesti načelu, da je treba začeti — če že zagori — gasiti prej, preden se požar razplamti. Republiški odbori posebnih sindiaktov so v minulem mesecu obravnavali gospodarske rezultate združenega dela in izoblikovali stališča do tega vprašanja, za njimi pa je obširno razpravljal in sprejel stališča tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Vendar zavzeta stališča vsebujejo nekaj novega. Če povzamemo razpravo s sej republiških odborih in zlasti s plenuma republiškega sveta, lahko zaključimo, da se družbena aktivnost pri razreševanju tega vprašanja ne omejuje na gašenje požarov, pač pa prerašča v akcijo, katere cilj je preprečevanje nastajanja pogojev, pod katerimi bi v tej ali oni TOZD »zagorelo«. Vloga sindikatov, zlasti pa tistih neposredno na kraju dogajanja samega, se pravi osnovnih organizacij, je vloga dobrega čuvaja; budno morajo spremljati vsa dogajanja pri ustvarjanju sredstev in porabi dohodka ter takoj vključiti »alarmni sistem« -— družbenopolitično akcijo, ki naj spodbudi strokovne in samoupravne organe k primernemu ukrepanju. Zraven pa so sindikati (kot druge družbenopolitične organizacije) še nekaj več — tvorni sodelavec pri ustvarjanju omenjenih pogojev, pod katerimi naj bi združeno delo uspešno gospodarilo. Prvi korak k preprečevanju nastajanja vzrokov za izgube so kajpak analize izgub in iskanje njihovih korenin. Letošnje analize so zanimive in klub visokim in številnim izgubam ■ dovolj spodbudne. Jasno so namreč pokazale, da si bo združeno delo v večini primerov lahko pomagalo samo, saj je doslej izkoristilo le del svojih (združenih) zmožnosti za ustvarjanje boljših pogojev gospodarjenja. Večina izgub namreč izvira iz slabosti pri organiziranju proizvodnje, izbiri neprimernega proizvodnega programa, slabega poznavanja trga, pomanjkanja ustreznih strokovnih kadrov, samoupravne neorganiziranosti dohodkovne nepovezanosti proizvodnih verig, pomanjkljivo izpeljane delitve dela, »papirnatega« združevanja dela in sredstev. Povsod tu bodo sindikalne organizacije lahko precej prispe: vale k hitrejšemu odpravljanju pomanjkljivosti, ki povzročajo izgube. Zlasti pa bo moral biti njihov delež, pri tem mislimo predvsem na osnovne organizacije sindikata, znatno večji pri uravnavanju porabe, zlasti osebne. Lanski podatki skupaj s podatki iz leta poprej kažejo, da so sredstva za osebno porabo naraščala znatno hitreje kot vrednost družbenega proizvoda. Zanimivo pa je, da so kot po pravilu v delovnih organizacijah, kjer so ugotavljali, da slabo gospodarijo, hkrati zviševali osebne dohodke — ponekod celo prek vsake razumne meje (tudi do 40 odstotkov). Ker gre za osebne dohodke velik del ustvarjenega celotnega prihodka — v dplovno intenzivnih dejavnostih lahko tudi več kot polovico — je jasno, kako lahko naraščanje osebnih dohodkov ogrozi rentabilnost poslovanja. Pavle Gantar, republiški sekretar za delo, je na plenumu RS povedal: »Med TOZD, ki imajo izgubo, jih je kakih 40 odstotkov preseglo raven sredstev za osebne dohodke, kakršne bi lahko po sprejetih merilih lahko imela. Tretjina prekoračiteljev pa je celo presegla poprečje ravni osebnih dohodkov v svoji dejavnosti.« Komentar ob tem je kajpak odveč, omeniti pa velja stališče sindikatov: ker delavci pravzaprav niso krivi za poslovne neuspehe, se sindikati vendarle zavzemajo — ob siceršnjem spoštovanju sprejetih meril za delitev sredstev za osebne dohodke — da bi delavci v kolektivih z izgubo vendarle prejemali* višje osebne dohodke, kot jih v takem primeru dovoljujejo predpisi, toda le če kolektiv za ta namen dobi sredstva, ki jih ne bo treba vrniti. Razprava na plenumu pa je sindikalno stališče obogatila z »dodatkom«, da bi bili ob izgubah znižani osebni dohodki veliko bolj spodbudni za hitrejše notranje razreševanje težav, medtem ko bi solidarnost odpravila stimulativno nagrajevanje (po vloženem delu v uresničevanje sanacijskih programov) takrat, ko bi ga v kolektivih z izgubami najbolj potrebovali. Vsekakor so sindikati iz izkušenj minulega leta »potegnili določene nauke«, zlasti pa spoznanje, da se je treba bojevati ne za »zbiranje sredstev«, za pokrivanje nastalih izgub, pač pa skušati v TOZD uveljaviti primerne notranje pogoje za doseganje dohodka. Poleg tega pa tudi spoznanje, da kratkoročno reševanje zadreg ne prinaša drugega, kot odlašanje dokončne rešitve in kopičenje težav, ki kaj kmalu sežejo kolektivom prek glave. Ta spoznanja so prispevali odločnim sindikalnim stališčem, pravilneje povedano stališčem sindikalnega vrha, ki ga preko delegatov posreduje kot delovno spodbudo osnovnim organizacijam. do sanacije lanskoletnih izgub (mimogrede: »lanskolet- Izgube so predvsem rezultat notranjih slabosti v podjetjih, manj pa različnih zunanjih dejavnikov. ne« izgube so marsikje nastajale že v letih poprej in so odsev stalnih slabosti nekaterih kolektivov). Ena glavnih letošnjih nalog sindikatov Slovenije je, da z vso resnostjo, kajti (inž. Janez Bar-borič, predsednik RS ZSS na •plenumu) položaj je nadvse resen in zahteva celovito družbeno akcijo, zavzame za takšne sanacijske ukrepe v delovnih organizacijah, ki bodo zagotovili trajno rešitev težav. Ob tem pa sindikati tam, kjer trenutno izgub niso zabeležili, ne bi smeli ostati križem rok. Kot smo uvodoma omenili, so v nevarnem območju drsenja v izgube mnoge delovne organizacije, ki sicer izkazujejo pozitivno bilanco gospodarjenja. Sindikati v teh organizacijah morajo spodbuditi analiziranje gospodarskega položaja in ugotoviti, kaj bi bilo možno storiti, da bi podjetje izplavalo iz nevarnih voda. Vsekakor pa je treba doseči, da bodo delavci, ne vodilne strukture, postali nosilci tako sanacijskih kot razvojnih programov. V tem sestavku namenoma nismo govorili o objektivnih • vzrokih za izgube ali slabo poslovanje; sistemski ukrepi, kot so zunanjetrgovinski režim, politika cen, novi predpisi o zavarovanju plačil in ugotavljanju dohodka so pač za vse TOZD praktično enaki in skrivati se za njimi, zlasti,denimo, za »prenizkimi« cenami je za mnoge vodstvene strukture samo ščit, ki skriva njihovo neusposobljenost za opravljanje naloge. Zavoljo tega jim tudi sindikati niso posvetili —: tokrat — kaj več pozornosti. Težišče boja proti slabostim v gospodarjenju pač moramo slej ko prej prenesti v temeljne organizacije, med delavce. In letos je skrajni čas, da družba kot celota usmeri svoja prizadevanja v uresničenje tega cilja. B. RUGELJ /'drn znanja ni odločanja iz albuma sindikalnih delavcev drufh ni>ds, na km kako t - erem ostajajo obrisi besed — » beži. ničs k f eite’ S le^ se smehlja mlade-Usoči Jr SVoi° Mladost vtkal skupaj s mla zakaj indok, zakaj ne p ’ *Cot 8a imamo in kakšnega ni rebujeni«i če ga sploh! Indok nav?aIPrei nič novega, je samo „ v. zbiranja inormacij ter 0 i|l-d)°kVeščanja zainteresiranih ,j0l sistem, kakršnega že Ce P°znajo tehniške knjižni-Zajat' S *cratLimi povzetki vsebin jim ,er®s*rane seznanjajo s svo-•atni p^n'ni fondom in novite-ne ’ otreba po družbenem (da doku^6'11 ^ruzboslovnem) in-da e ^ ^ Porajafo ‘z spoznanja, prj e reformacije zbiramo in du qV1 jarno na različnih mestih, rešil ^r°ri*ernih, ki jih je nekdo že Pri ^ C'ru®' začne premišljevati tam ’ nareesto da bi nadaljeval nehal j6r ^ nje8ov predhodnik na en’ s*cratka, da gradivo nekje reSjr ern niestu zberemo, zainte-Gre » Pa 0 njem obvestimo, k^tek ^ 23 ne^a*c®en arhiv na čene,,, r°*t’ *^er gradivo po dolo-s*dadišč^ra*be,n) ro*4U roma v Pride ^ v"3 nieg°vo mesto pa sveže, gre za nekakšno banj, h?datkOV’ bi vsak tre-na .' a sP°sobna odgovoriti dr°čja avllen° vprašanje s po-nega na*ega družbenopolitič- sPorov!S,®n\a '.n Pr-kse. Tu ni 0 vajanje naporov je resnično nesmiselno in takšna institucija bi delegatom lahko zelo koristila, posebej če bi bilo vsako gradivo opremljeno še s kratkim povzetkom. Tu med pobudniki in strokovnjaki, ki pripravljajo indok, ni nobenega nesporazuma; nesporazum pa nastane, ko se drugi del pričakovanja ne izpolni, to je — kaj početi z zbranim gradivom. Drugi del indoka — »dok« — to je dokumentiranje s postopkom, ki sodi zraven, smo opravili, prvi del indoka, »in«, to je informiranje, pa ostaja neizpolnjeno. Iniciatorji indoka, to pa smo družbenopolitične organizacije in v njihovem imenu konkretni tovariši, ki smo idejo indokov kot drugi in tretji od njihovih pravih pobudnikov nasledili, se strinjamo tudi v negativni definiciji tega informiranja: nikakršnih novih ciklostiranih, tiskanih ali kakorkoli drugače razmnoženih infroma-cij! Tovariši, ki smo jim v poskusnih indokih zaupali zbiranje informacij in njih koriščenje, so zato, ker v indoke ni bilo nikogar, ki bi ga zanimalo tam zbrano gradivo (potencialno).zainteresiranim kar začeli pošiljati to gradivo. Hoteli so opredmetiti rezultate svojega dela! Na policah zloženo gradivo, ki ga vsakih nekaj mesecev zamenjaš z novim, vmes pa se zanj nihče — razen morda kakega študenta, ki pripravlja seminarsko nalogo — ne zanima, resnično nima nobenega smisla! Indoki so zato začeli izdajati lastna glasila. Kadrovsko šibki, z malo denarja so možnim naročnikom začeli pošiljati informacije, nekakšne časopise. Tipičen primer za povedano so ljubljanske Frontne informacije. So sto odstotno to, kar indok ni — so pa slab časopis! Časopis, ki pride, kadar pride (naj bi pa prišel vsak mesec enkrat, a ne pride), s po mesec in tudi več starimi vestmi, novinarsko nemogoče napisanimi prispevki, zastarelimi povzetki iz tiska, skratka, opredmeteni nič, ki pa stane starega tisočaka številka! Uredništvo je najbrže samo dovolj kritično, da je spoznalo, da takšna pot nikamor ne vodi, pa je Frontne informacije začelo oblikovati pro-fesionalneje: objavili so že prve karikature in fotografije! Ambicija je očitna: časnik! Toda v Ljubljani že imamo časnike: na ravni mesta in širše regije Dnevnik, mestni radio, v občinah kominalna glasila, glasila nekaterih krajevnih skupnosti, 120 delovnih organizacij izdaja lastno glasilo, Ljubljano pa pokrivajo še republiško Delo, radio, televizija... In temu nasproti se postavlja uredništvo šestih ljudi, ki naj zamenja ta aparat! Prizadevanja, ki se nujno morajo izkazati za jalova, in početje, ki je zamisel indokov postavilo pred javnostjo v položaj, proti kakršnemu smo se vsi pobudniki indoka vedno borili, očitno pa ne dovolj glasno! Naj povzamem: imamo časnike, radio in televizijo, utečen sistem, ki ni resda popoln, je pa po mojem globokem prepričanju dober in bržčas tudi najboljši, ki ga znamo in smo ga sposobni ta hip ustvariti. Ni brez napak (jasno, da ni!), posebej še šepa delegatski način obveščanja, toda sprašujem, ali smo sposobni, in to ne nazadnje kadrovsko, organizirati drugačno obveščanje? Idealno bi indok deloval v idealnih pogojih, v sistemu s terminali prepreženih računalnikov, z vsemi indoki, prepletenimi med seboj in z vsemi uporabniki. Zamisel, ki je podana računalniško, nje pot delovanja pa je danes pešpot — nujno ne more delovati! Za začetek uresničimo prvi del naloge: naučimo se pisati gradiva, opremimo jih s kratkimi izvlečki, ki naj odgovore na vprašanja — kdo je o gradivu že razpravljal in kakšne so bile njegove pripombe, — kakšne bodo posledice, če se gradivo v predlagani obliki sprejme oziroma ne, in frontno uskladimo svoja prizadevanja, da ne bomo vsi delali vsega: od delovne organizacije in krajevne skupnosti do pobudnikov indoka. Predvsem pa: bežimo proč od ciklostila in posebnih indok glasil. Kjer so še bele lise na področju obveščanja, jih zapolnimo z obstoječim (in morebiti še kakim novim med-komunalnim) glasilom, kjer naj indok najde svoj prostor kot priloga ali še bolje kot delegatska informacija, ne zavračajmo sedanjega sistema obveščanja in ne snujmo novega, pač pa sedanjega prilagajajmo vedno ostreje zastavljenim zahtevam! Cilja seveda nikoli ne bomo dosegli, zato pa se mu asimptotično (kot bi temu rekli matematiki) vsaj bližajmo! MATJAŽ VIZJAK med javno razpravo tako zelo glasno terjali, da se na novo samoupravno organiziramo, pa smo naredili šele prvi korak. Zdaj nas čaka še veliko dela, da bi te temeljne organizcije zaživele kot družbenopolitične samoupravne enote in da bi hkrati delavci v samoupravnih organizacijah doumeli, kaj so s tem pridobili.« Delavci jeseniške železarne so torej med razpravo o osnutku zakona o združenem delu za razliko od številnih drugih kolektivov na Slovenskem, ki so ta zakon zgolj pručevali, govorili predvsem o svojih samoupravnih izkušnjah in razmerah in (med njimi je nekaj mesecev delalo 40 predavateljev, ki so bili obenem tudi aktivisti, ki jih je organiziral sindikat) na široko preverjali lastno samoupravno prakso, ugotavljali tako pozitivne izkušnje kot tudi slabosti in pomanjkljivosti. V gradivo za svojo, sindikalno skupščino so zapisali: »Ugotavljamo, da je dobršen del delovnih ljudi šele skozi tako obravnavo (primerjali so zakon s svojo samoupravno resničnostjo) res dojel in ocenil svoj samoupravni položaj in pokazal interes za spremembo družbenoekonomskih odnosov v združenem delu.« KAJ PRAVIJO DELAVCI Minuli petek, ko so se delegati jeseniških železarjev sestali na svoji letni skupščini, sem vprašal nekaj delavcev, ki so odhajali z dela, kaj sodijo o dejavnosti svojega sindikata na področju samoupravljanja. Niso mi pripovedovali imen. Pa vendar bom zapisal nekaj njihovih pripovedi: »Delavci si lahko najprej uredimo dobro samoupravljanje na relaciji od delovnega mesta pa tja do mojstra. Če se na tem področju znamo odločilno uveljaviti kot skrbni gospodarji in dobri samoupravljavci, torej tam, kjer volimo delegate v vse družbenopolitične in samoupravne organe, potlej smo, kot pravimo, zadeli žebelj na glavo. Se pa še dogaja, da je pri nas vse to naše samoupravljanje last forumov, ki jih je zdaj veliko več kot poprej, toda še vedno odločajo zgolj oni, nas pa predvsem informirajo o svojih sklepih, ali pa pred vsakim sestankom vprašajo za mnenje, ki ga potem nikoli ne upoštevajo.« »Pri nas je zdaj v vseh temeljnih organizacijah in v delovnih skupnostih skupnih služb 280 samoupravnih skupin. Resnično dobro delajo le nekatere. Ne čakajo samo na direktive sindikalne konference in osnovnih organizacij in same razpravljajo ter sklepajo o urejanju svojih problemov. Toda takih skupin je malo in čeprav so razmere po razpravi o osnutku zakona o združenem delu zelo ugodne za uveljavljanje stališč delavcev, ni kdo ve koliko več predlogov in zahtev kot v prejšnjih letih. V bazi, kot temu pravimo, smo vsaj za zdaj še dokaj slabo organizirani, čeprav se dogaja, da na sestankih skupin marsikaj rečemo in včasih to storimo dokaj glasno.« »Delegatski sistem je pri nas še v plenicah. Delegati nastopajo kot odborniki, mi ne oblikujemo svojih stališč, s katerimi bi potlej šli na sestanke, oni pa takih stališč niti ne terjajo. In tako so sestanki delovnih skupin pogosto informativni, pa če so še tako živahni, kajti njihovi sklepi niso odločilni.« - »Delavci bi mojstru ali preddelavcu dali tudi milijon dinarjev plače na mesec, če bi bili tako dobri organizatorji našega dela, če delavci nikoli ne bi čakali in nam ne bi zmanjkalo dela, če bi se ukvarjali zgolj z dobro in učinkovito proizvodnjo. Ker pa so še zdaj nekateri teh ljudi nekakšni disciplinski šefi, in delajo tako, kot da samoupravljanja sploh ne bi bilo, hkrati pa se na sestankih pojavljajo kot najbolj goreči zagovorniki samoupravljanja, prihaja do sporov, ki večno tlijo, nekajkrat pa so že izbruhnili na dan.« Stare težave zavoljo odnosov med delavci in »uradniki« so na Jesenicah v glavnem že odpravili, vsaj tako so rekli na letni skupščini, precej starega pa je še ostalo in tako se še dogaja, da je »uradnik« že samo zato, ker dela v »kancliji«, več vreden kot delavec v proizvodnji, in to mnenje je do nedavnega podpiralo tudi dejstvo, da so delavci v skupnih službah skušali kdaj pa kdaj odločati namesto samoupravljavcev in celo proti skupno sprejetim stališčem. Takšne težnje so v zadnjih nekaj mesecih onemogočili z družbeno akcijo sindikata in partije. »Vsi smo delavci,« so rekli na nedavnem sestanku političnega aktiva, »in svoje proizvodne naloge lahko uresničujemo le kot enakopravni proizvajalci«. To je bilo v tistih dneh, ko je izmišljeni Kerin v televizijski nadaljevanki bil svoj osamljeni boj za delavske pravice in ko so mnogi nepoučeni Slovenci gledali na Jesenice. Tamkaj pa so v tem času, ko so se naši malo-meščani zgražali nad vsem tistim, kar je v televizijski nadaljevanki slabega doletelo ubogega Kerina, trdo delali, da bi si uredili svoj samoupravni prav. KAJ PA ZDAJ? Sindikat jeseniških železarjev se je reorganiziral hkrati s samoupravo. Poprej so imeli 39 osnovnih organizacij, zdaj jih imajo 25, toliko, kot je temeljnih organizacij in delovnih skupnosti skupnih služb, pa še 280 sindikalnih skupin, ki so hkrati tudi samoupravne. V program bodočega dela so zapisali: »Samouprvne ali sindikalne delovne skupine ne smejo biti le for-. malna oblika za sprejemanje različnih dogovorov, sporazumov in drugih aktov, temveč tisti forum, vjcate-rem bi proizvajalec zavestno uveljavljal svojo voljo. Od tam bo rastel delegatski sistem. Za to rast pa bodo skrbele vse osnovne sindikalne organizacije v kolektivu. Že doslej so na sejah osnovnih organizacij in izvršnega odbora sindikati razpravljali o vseh pomembnih zadevah v železarni in zunaj nje. »Dobra samoupravna organiziranost,« so med drugim povedali na letni skupščini, »pa terja tudi učinkovito delo, popolno izkoriščenje delovnih naprav in zmogljivosti ter delovnega časa.« »Na tem področju čaka naš sindikat še obilo dela. Žal ugotavljamo, da predvsem v zadnjem času delovna storilnost pada. To pomeni, da nedavna reorganizacija samoupravljanja še ni zagotovila boljšega življenja. V novih temeljnih organizcijah moramo temeljito spremeniti odnos do dela, do izpolnjevanja delovnih obveznosti na vseh delovnih mestih. Tudi dobri ali slabi samoupravni delovni odnosi.vplivajo na delovni učinek. Dejstvo je, da smo lani naredili manj kot predlani, trdno pa smo prepričani, da bomo, ko bo zakon o združenem delu postal last vseh proizvajalcev, delali vedno več.« JANEZ VOLJČ DE dogodki in odmevi 5. marca 1977 stran HS Čeprav delujejo družbeni pravobranilci samoupravljanja, ki jih je v Sloveniji 22, šele dobro leto, so že vidni prvi rezultati njihovega dela. Nekaj podatkov: v letu 1975 so obravnavali skupno 2200 primerov, lani pa že 5500, od tega 40 odstotkov delovnih sporov. Od 5500 samoupravnih sporov so jih 52 predlagali za bolje poskrbele za to pomoč, sicer se utegne zgoditi, da se bodo družbeni pravobranilci spremenili v pravno svetovalnico, namesto da bi obravnavali osrednja vprašanja samoupravljanja. Seveda naloge ne bodo mogli uspešno izvajati, dokler jih bodo pestili kadrovski, prostorski in materialni problemi. Ob reformi pravosodja se je težišče dela premaknilo iz Komunist “ DE poravnavo pred sodiščem združenega dela, 9 pred ustavnim sodiščem in 27 skupščinskim družbenopolitičnim skupnostim. Z nasveti in razgovori so rešili kar 2500 primerov, 2300 sporov pa 'na sestankih z delavskimi sveti, na zborih delavcev in z družbenopolitičnimi organizacijami v OZD. Zanimivo je, da se k družbenim pravobranilcem zatekajo po pomoč predvsem delavci in skupine delavcev (kar 2900 primerov v minulem letu), ki menijo, da so jim kratene njihove samoupravne pravice. Po eni strani to kaže, da so se družbeni pravobranilci že uveljavili, po drugi strani, kar je manj spodbudno, da še niso zaživeli drugi samoupravni mehanizmi, kot so arbitraže, razsodišča, samoupravna delavska kotnrola in poravnalni sveti. In prav gotovo ne bo odveč opozoriti na dejstvo, da so sindikalne organizacije dale družbenim pravobranilcem v obravnavo le 135 primerov, in še to predvsem občinske, ne pa osnovne organizacije. Na lastno pobudo pa so družbeni pravobranilci samoupravljanja obravnavali 500 primerov. V Ljubljani, Novi Gorici in deloma v Mariboru je dokaj dobro urejena pravna pomoč pri sindikatih, zato bi bilo prav, da bi tudi druge občinske sindikalne organizacije rednih sodišč na družbene pravobranilce samoupravljanja in sodišča združenega dela, vendar še ni ustreznih kadrovskih premikov. Tako smo še vedno bolje organizirani za reševanje civilno-pravnih razmerij kot pa samoupravnih, čeprav je središče boja naše družbe prav v razvijanju samoupravnih odnosov. Tako na primer družbeni pravobranilec v Mariboru deluje za območje petih občin, ki zaposlujejo 112.000 delavcev, ob tem pa ima več kot skromne delovne razmere. Doslej so se predvsem uspešno uveljavili pri reševanju vprašanj in varstva samoupravnih pravic delavcev v združenem delu. Ob obravnavanju sporov pogosto ugotavljajo, da so normativni akti v OZD zastareli, v nekaterih enovitih delovnih organizacijah pa celo nonnativnih aktov že 10 let niso spreminjali. Opozarjajo pa tudi na primere, da delavce ali predsednike delavskih kontrol, ki sprožijo spor pri družbenem pravobranilcu, kličejo na odgovornost v delovni organizaciji, kar kaže na ostanke tehnokratizma in liberalizma v nekaterih delovodskih in poslovodnih strukturah- Družbeni pravobranilci samoupravljanja so nedvomno deležni tudi preskromne pomoči strokovnih služb v občinah in OZD, ki bi jim morale pripravljati gradiva in zbirati dokazna dejstva. Tako še vse prevečkrat že tako preobremenjeni sami zbirajo podatke za obravnavo in reševanje spora. Ko se je pred dnevi predsednik CK ZKS France Popit pogovarjal z družbenimi pravobranilci samoupravljanja, jim je dal priznanje za dosedanje delo pri spreminjanju odnosov in položaja delavcev v združenem delu, vendar pa je opozoril, da se morajo v prihodnje usmeriti predvsem na reševanje osrednjih vprašanj razvoja družbenoekonomskih odnosov. Sedanje kadrovske, prostorske in materialne težave očitno kažejo na odnos občin do družbenih pravobranilcev oziroma do samoupravne organiziranosti delavskega razreda. Tak odnos bodo morale spremeniti, posebej še glede kadrovskih rešitev v samoupravnem sodstvu. Poudaril je tudi nujnost tesnejše povezanosti vseh dejavnikov, ki delujejo v utrjevanju samoupravljanja. V nekaterih OZD, ki so zajete v »akcijo 120«, bi lahko tudi posebej preverili, kakšni so samoupravni akti, odnosi med TOZD ter TOZD in DSS, kako so posamezne temeljne organizacije povezane v proizvodnem procesu in dohodkovnih razmerjih, kakšno je nagrajevanje po delu, zakaj se dislocirani obrati še ne oblikujejo kot temeljne organizacije itd. To so osrednja vprašanja, kamor morajo v prihodnje usmeriti svoje delo družbeni pravobranilci. Končno je treba ugotoviti, zakaj ima v Sloveniji od kakih 2000 OZD samo četrtina temeljne organizacije. Izredno pomembno pa je tudi sodelovanje družbenih pravobranilcev z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi, z . ustavnim sodiščem in sodišči združenega dela, predvsem pa z organizacijami sindikata, ki so nosilke akcije za uveljavljanje nagrajevanja po delu in za celovit razvoj samoupravnih odnosov. Zato bodo morali v občinah napraviti analizo delovanja celotnega političnega sistema — od skupščine in izvršnega sveta občine ter ŠIS do sindikalnih organizacij, SZDL, ZK in upravnih organov, v kar se morajo ustvarjalno vključiti tudi družbeni pravobranilci samoupravljanja. NINA KOMPARIČ Spet nočno delo!? V slovenski grafični in papirni industriji je bilo lani doseženo majhno, skoraj neznatno zmanjšanje nočnega dela žensk. V primerjavi z letom 1975 za 5 %. To nas niti ne preseneča ob ugotovitvi, da so nekatere delovne organizcije (Sladkogorska, tovarna lesovine in lepenke Ceršak, Mladinska knjiga, Papirnica Vevče, ČGP Delo TOZD Grafika in Kartonažna tovarna Ljub- ljana) zaprosile republiški odbor sindikata delavcev grafične in papirne industrije za soglasje za ponovno uvedbo nočnega dela. Skupno kar za 533 žensk, od tega samo Sladkogorska za 388 svojih delavk. Na zadnji seji je IO RO sindikata delavcev grafične in papirne industrije ob obravnavi zahtevkov nekaterih delovnih organizacij za ponovno uvedbo noč- od sobote do sobote Predvsem spreminjanje odnosov V zelo razgibanem tednu političnih dogodkov se je sicer teže odločiti za opozorilo, čemu pripisati večji pomen ali težo. Kljub temu se lahko kaj hitro odločimo za štiri najpomembnejše dogodke, ki so pritegnili širšo pozornost. Na prvem mestu je vsekakor ratifikacija osimskega sporazuma, ki sicer posega v odnose z Italijo in v širši splet mednarodnih odnosov, zlasti na tleh Evrope po helsinških dokumentih, je pa tudi kar najbolj notranjepolitično vprašanje, zlasti če upoštevamo položaj in interese Slovenije, njenih obmejnih območij in narodnostnih manjšin. Podpisi na ta sporazum, ki po eni strani potrjuje doseženo stanje v medsebojnih odnosih, po drugi pa odpira širše možnosti sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, so zdaj dokončno dani na beh straneh. Pomembne ob teh podpisih oziroma ratifikacijah so predvsem tiste misli, ki na široko odmevajo v domači in tuji javnosti in ki poudarjajo, da osimski sporazum ni le akt dveh vlad in parlamentov, pač pa je posledica dobrososedskih odnosov in vseh tistih naporov, ki so jih jugoslovanski narodi in narodnosti skupaj z deokratičnimi silami Italije prispevali k utrditvi prijateljstva in sporazumevanja. Zato so osimski sporazumi odraz teženj narodov obeh držav in so po svoji obliki ter svojem duhu nova stran v Zgodovini odnosov med evropskimi državami, in vzorec za miroljubno sožitje v tem zapletenem in protislovij polnem svetu. Med pomembna teoretična spoznanja, ki globlje in z novih zornih kotov osvetljujejo našo revolucijo in ki so zbudila pozornost politične javnosti, gotovo sodi te dni tudi študija Edvarda Kardelja, ki jo je napisal ob podelitvi naziva prvega doktorja vojaških ved tovarišu Titu v centru beograjskih vojaških višjih in visokih šol. Članek »Naša politična in vojaška strategija« osvetljuje nekatera nova vprašanja strategije in taktike komunistične partije med revolucijo, ki so bila doslej v teoretičnih in zgodovinskih delih zanemarjena ali pa neustrezno predstavljena. Pri izvršnem komiteju predsedstva CK ZKS je bila minule dni temeljita razprava na seminarju predsednikov medobčinskih svetov in sekretarjev občinskih komitejev, ki je predvsem aktualizirala nekatere aspekte delovanja zveze komunistov pri uresničevanju zakona o združenem delu, utrjevanju političnega in delegatskega sistema. Precej pozornosti so na seminarju posvetili gospodarskemu položaju, še posebej prešibki izkoriščenosti proizvodnih zmogljvosti v industriji, neustreznemu spodbujanju nagrajevanja po delu in večje storilnosti. Pomembno v prihodnjem obdobju je, da komunisti delujejo v vseh okoljih, da so konkretno zadolženi in odgovorni za delo. Takšna njihova aktivnost se mora izraziti predvsem v spreminjanju razmer v organizacijah združenega dela in znotraj samoupravnega delegatskega sistema, v premagovanju nerazumevanja, odporov in tudi neznanja, kar vse ovira uresničevanje novih družbenih odnosov. Naj opozorimo na poudarjeno misel, da ni dovolj, če pri dejavnosti komunistov seštevamo samo njihove funkcije, pozabljamo pa na oceno njihovega dejansko opravljenega dela. Toda le na podlagi takšne ocene je možno izvajati idejnopolitično diferenciacijo in zaostriti odgovornost. Uresničevanju zakona o združenem delu so v minulih dneh posvetili pozornost na različnih ravneh. Med drugim je te dni razpravljal o teh vprašanjih tudi ekonomski svet v republiki. V ospredju so bila predvsem- mnoga praktična vprašanja uresničevanja zakona, s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah, ko gre bodisi za samoupravno organiziranost, medsebojne odnose, ustvarjanje dohodkovnih povezav ali za svobodno menjavo dela in financiranje družbenih dejavnosti. Predsednik republiške skupščine je te dni pozval tudi občinske komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, da čimprej začno s svojim delom. GOK nega dela ugotovil, da smo v zadnjih letih na tem področju veliko storili, vendar se v akciji za odpravo »črne izmene« pojavljajo nekatere slabosti, ki ovirajo napore sindikata za dosledno spoštovanje sprejetih meril in dogovorov, na osnovi katerih daje mnenja k zahtevkom organizacij združenega dela za ponovno uvedbo nočnega dela tudi RO tega sindikata delavcev. Doslej smo namreč opazili, da v mnogih delovnih organizacijah papirne, grafične in grafično predelovalne industrije, samoupravni organi in osnovne organizacije sindikata niso dovolj kritično razpravljale o potrebi nočnega dela žensk, prav tako pa marsikje strokovne službe niso pripravile analiz s potrebnimi utemeljitvami za predvidena odstopanja od sprejetih programov o postopni ukinitvi nočnega dela žensk. V večini primerov so namreč zahtevki za ponovno uvedbo nočnega dela vsebovali le splošne navedbe o ekonomski nujnosti »črne izmene«. Na slednje se sklicujejo tudi delovne organizacije, ki terjajo soglasje sindikata za ponovno uvedbo nočnega dela. Odločitev bo znana po seji republiškega odbora, vendar lahko že danes ugotovimo, ,da kljub še tako utemeljenim razlogom za ponovno uvedbo nočnega dela ne bi smeli za nobeno ceno odstopiti od dogovora, da do 1978. leta popolnoma odpravimo ali zmanjšamo na najmanjšo možno meri delo v tretji izmeni, j y Vidoje Žarkovič, predsednik predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ, v razgovoru za list »Komunist«; . V ZK je precej oportunizma glede na pritiske potrošniške miselnosti: gledamo potrebe, ne vidimo pa možnosti. Vprašanje je, na primer, če je dobro, da so se realne investicije v zdravstvu od leta 1970 do leta 1974 dvakrat povečale. Graditi nove bolnišnice je dobro, vendar le, če jih imamo s čim plačati. Ni dobro, če to privede do zmanjšanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva in počasnejšega razvoja gospodarstva pa tudi družbenih dejavnosti. Ne gre samo za potrošniško miselnost pri izločanju sredstev za skupno porabo, marveč tudi za druge stvari, od proslav do socialnih izdatkov. Vprašanje'je na primer, ali je socialistično, da v nekaterih občinah kmetje ne plačujejo prispevka za kompletno zdravstveno zavarovanje, čeprav ga uporabljajo. To namreč mora nekdo plačati; zdaj plača delavski razred, posledica pa je zmanjšanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Mislim, da to ni socialistično. To vse priča o tem, da porabimo več kot zmoremo, in to občutno več, da dejansko žagamo vejo, na kateri sedimo. V razmerah takšnega napada na dohodke OZD delovni ljudje v njih pri delitvi dohodka ne morejo ravnati racionalno. Še. več; zato da bi se ubranili, povečujejo osebne dohodke mimo rezultatov dela in pritiskajo na povišanje cen. Jure Bilič, sekretar v IK predsedstva CK ZKS v razgovoru s političnim aktivom zadar-skega področja: Komunisti ne smejo biti sektaši in ne smejo tiste, ki so bili v zmoti, stalno spominjati na to in jih s tem držati v opoziciji. Z idejnim bojem, z odkritim razgovorm, s polemiziranjem, ne z žigosanjem, z zbiranjem, ne z odklanjanjem morajo komunisti izvajati diferenciacijo med tistimi, ki jim mnoga vprašanja iz nacionalnih odnosov niso bila dovolj jasna, in tistimi, ki so na sovražnih pozicijah. Ne želimo graditi demokracije zahodnega tipa na temelju več- partijskega sistema niti birokratske države stalinskega tipa. Med vojno se nismo sramovali sprejeti v partizane domobrance, četnike, vernike, duhovnike, pripadnike . HSS Sokola in JRZ, ki so sprejeli program NOB, in jih tako zbrati v široko ljudsko fronto. Ko smo prevzeli oblast, te širine nismo opustili, čeprav je obstajal oportunizem. in sektašenje. Širina fronte ni niti sektašenje niti oportunizem. Včasih pa smo strogi tudi kadar to ni pomembno. Ugled ZK je vedno večji, vendar ne moremo biti zadovoljni z njeno sedanjo konsolidacijo. Vedeti moramo, kakšni člani sestavljajo ZK, analizirati njihovo aktivnost in pobude, socialno strukturo ter na osnovi te analize usmeriti akcijo in način vedenja. V severni Dalmaciji je bilo med ustaši in četniki malo kmetov. V vsej ZKJ je samo 900 žeria' — kmetic, v NOB pa se jih je za enakopravnost borilo na stotiso-če. Podobno je z mladino, ki ni dovolj politično angažirana. Če bo ZK analizirala svoje vrste in usmerila vedenje članov, se bo komunistična akcija sama zastavila in ne bo treba postavljati vprašanja v moralni vrednosti niti komunistov niti partije kot celote. Osnovne organizacije ZK pa pogosto ne poznajo dovolj niti svoje delovne organizacije. Ivan Stambolič, sekretar predsedstva CK ZK Srbije, v intervuju za časnik NIN: Za analizo je zanimivo, sicer pa dolgočasno, kako se oportunist trudi, da bi govoril, pri tem pa ničesar povedal. Skuša se izogniti vsakemu konkretnemu pojasnjevanju. Po njegovem mnenju imajo vsaj deloma vsi prav. Zelo si prizadeva, da bi se strinjal z vsakim od izraženih mnenj in da bi se nikomur ne zameril. Če je potrebno, se prijavi k besedi tudi petkrat, V najboljšem primeru je njegova celotna kritičnost in prispevek pri reševanju problemov usmerjen na nepomembne podrobnosti, dobronamerne dvome.in skromna nesoglasja. Končni rezultat oportunističnega vedenja je otopitev revolucionarne ostrine s slabitvijo organizacijske in akcijske enotnosti. Zato se moramo z brezkompromisnim bojem organiziranih revolucionarjev otresti na videz nedolžnega, toda zelo nevarnega oportunizma, ki se najpogosteje skriva za verbalizmom. \ \ \ \ \ \ S s \ \ \ v N s * N s * N N S $ S Kaj vam pa je, da ste pustili tole neposredno proizvajalko do besede? No, no, saj je 8. marec le enkrat na leto... Karikatura: I. Antič LJUBLJANA Zakaj nizke takse? Za jugoslovanska podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga s tovornjaki, bo že v najbližnji bodočnosti Avstrija dražja: avstrijski minister za gradnje je namreč napovedal obdavčitev tujih tovornjakov, ki vozijo skozi Avstrijo. V obrazložitvi kar dvojnega davka, in sicer davka na tran-zit in davka na gorivo, ki ga vozijo tovornjaki s seboj, je Poudaril, da ta obremenitev zadeva zlasti jugoslovanske in turške prevoznike, češ da je to nekakšno povračilo za podobne takse, ki jih pobiramo Pri nas in v Turčiji. Avstrijski minister je to enostransko obremenitev izbral pod pritiskom: prvotno je bil napovedal obdavčitev vseh tovornjakov, potem pa je zaradi protestov avstrijskih Prevoznikov sklenil obremeniti samo tujce in tako ustvariti domačim prevozniškim podjetjem boljše možnosti v transportnem konkurenčnem boju. Novi davek bo nedvomno bud udarec za naše prevoznike in bo morda celo porušil rentabilnostni račun nekaterih že sklenjenih transportnih linij. Zato se vsiljuje vpraša-nje’ ali bomo pri nas mirno 8 edali na takšno enostransko fentenjevanje naših prevoznikov. Naši prometni strokovnjaki namreč kar naPrej trdijo, da je odškodni-na, ki jo plačujejo tuji prevozniki za prehod skozi Jugo-slavijo, naravnost smešna v Primerjavi s škodo, ki jo vo-zila povzročajo na naših ce-stah. Kljub temu pa se še tusmo odločili za ekonomsko bolj upravičeno. V. B. USPEŠNA KMETIJSKA KOOPERACIJA LJUBLJANSKE EMONE Uresničujejo zakon o združenem delu Kmetijski kooperanti prodali 3000 glav živine — Letos 4 milijone litrov mleka — V razvoj kooperacije letos vloženih 23 milijonov din Lani je TOZD ljubljanske Emone — Kmetijska kooperacija dosegla 90 milijonov celotnega dohodka in s tem izpolnila načrt, zadovoljni pa so tudi z oceno ostanka dohodka za leto 1976. V poslovnem letu so odkupili od kooperantov 3.000 glav govedi, od tega več sto za domžalsko trgovsko podjetje Napredek, 800glav za podjetje Meso v Kamniku in le kakih 800 glav za Mesno industrijo v Zalogu, ki je TOZD Emone. Odkupili so 3,8 milijona litrov mleka za Ljubljanske mlekarne, letos pa predvidevajo že 4 milijone litrov. ■ ' V sodobno urejenih pitališčih je lani 25 kmetijskih kooperantov zredilo več kot 800.000 broj-lerjev — piščancev v skupni teži 1 milijon 400 tisoč kg. Glede na ustaljeno prakso bodo letos uredili še tri nova pitališča z večjo zmogljvostjo, medtem ko bodo manjša opustili. Letos predvidevajo za 23 milijonov din investicij predvsem v modernizacijo in adaptacijo 140 zasebnih kmtij. Denar so namenili za stojišča živine, za nabavo 50 novih traktorjev in kakih 100 priključkov. Že podatek, da imajo na svojem območju doslej urejenih 3.000 stojišč, da je zgrajenih že 250 silosov in da orje zemljo več kot 1.000 traktorjev, potrjuje dejstvo, da je kmetijska kooperacija povsem opravičila zaupanje. Dejavnost TOZD Kmetijska kooperacija se po vlogi in svoj- stvenem značaju bistveno razlikuje od dejavnosti drugih temeljnih organizacij ljubljanske Emone, saj nima lastnih sredstev za proizvodnjo. Delo je v celoti usmerjeno v ekonomsko povezovanje z zasebnim sektorjem kmetijstva, in to prek najrazličnejših oblik proizvodnje in poslovnega sodelovanja na področju organizirane proizvodnje, odkupa tržnih presežkov in oskrbe z reprodukcijskim materialom. Organizirano sodeluje na področju živinoreje in perutnine. Od kmetijskih proizvajalcev odkupuje predvsem živino in mleko, v sezoni pa tudi gozdne sadeže in zdravilna zelišča. V lastnih prodajalnah prodaja kooperantom vse vrste reprodukcijskega materiala in kmetijske stroje. Zelo pomembna je pospeševalna dejavnost, ki je usmerjena na urejanje kmetij in strokovno usposbljanje kmetijskih proizvajalce v za večjo tržno proizvodnjo in ima vse večjo vlogo v razvoju zasebnega kmetijstva. Usmerjena je na sodelovanje z občinami, kmetijskim institutom Slovenije, na organiziranje strokovnih tečajev, na pomoč pri načrtovanju hlevov in silosov. Hranilno kreditna služba pri ljubljanski Emoni omogoča zasebnim kmetovalcem najem posojila za novogradnje in sanacije obstoječih gospodarskih objektov ter za nakup kmetijskih strojev in plemenske živine. S tem omogoča kmetom znatno hitrejše vključevanje v sodobno kmetijsko-tržno gospodarstvo. Novi zakon o združenem delu predvideva tri oblike kooperacije — kmetijsko kooperacijo v obliki, ki že obstaja, trajnejšo obliko kooperacije S pogodbo o obsežnejšem sodelovanju in združevanje dela, sredstev in zemlje. Temeljna organizacija kmetijska kooperacija Emone ima odprta vrata za vse oblike sodelovanj. ZVONE GJURIN MURSKA SOBOTA Deset programov razvoja Do leta 1980 tri tisoč novih delovnih mest premalo za hitrejši razvoj — Gospodarstvo premalo pozna prednosti vlaganja v nerazvita področja V Pomurju pripravljajo deset programov razvoja, ki predvidevajo naložbe na tem območju v letošnjem in prihodnjem letu. V glavnem gre za investicije, ki naj bi jih vključili v že sprejete programe razvoja SOZD ABC Pomurka, Tovarne Mura, kovinsko predelovalne industrije Panonija in Blisk ter še v pro- f1..;■ TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE •< r • 11 * M-^vetiicarne ^XpORTIMPORT LJUBLJANA,Titova 38 a£,MERCIALA: Tltova 38> telefon 315-197, -JZO-394, telex: yu flora 31269 • VELEPRODAJA: Cigaletova 13, telefon: 313-382 • TRGOVINE: ORHIDEJA, pasaža Nebotičnik, telefon 20-897 CVETLIČA, Titova 3, telefon 22-337 ROŽA, Nazorjeva 3, telefon 23-194 TELEFLORA, Wolfova 10, telefon 22-513 SANOFLORA.TugomerJeva 2, telefon 55-940 VIJOLICA, Rozmanova 6, telefon 323-236 IRIS, Trg mlad. brigad, telefon 25-458 ZVONČEK, Lundrovo nabrežje, telefon 322-396 CIKLAMA, Titova 38, telefon 315-196 SPOMINČICA, Zaloška cesta 4 JULIJA - cvetličarna, bar, Stari trg 9, telefon 25-651 MIRTA, v kliničnem centru, Zaloška 7, telefon cen. 314-266 VESNA, Celovška 401, telefon 51 -107 ROŽMARIN, Rojčeva 22, telefon 41-871 JASMIN, Stara cesta 3, Logatec, telefon 74-477 VRTNARIJA: SOSTRO proizvodnja rezanega cvetja In lončnic, telefon 49-043 Služba zaščite enota za dekorlranje zunanjih In notranjih prostorov nu. prodaja lončnic, specialnih mešanic in zemlje Cveto6C1n^en,m kuPcem kakovostno In priznano cvetje, Vftno d* n ze*ene sobne In vrtne rastline, okrasno parkovno In zajfcu revie> 9rmlčevje, semena In gomolje, vrtnarska orodja, nakuDiia<,8red8tva’ fjoojlla, strokovno pripravljeno zemljo. Ob lzdelu|e ° Vam na vo,l° V8a strokovna navodila. - Po želji Poslou m° V8earanirnai®za hotelske dvorane, ustanove in d,,,, "e Pr°store. Svoje najdražje boste razveselili s cvetličnim Po nai 'V domO'"a' 9a posreduje naša poslovalnica TELEFLORA, 'Za U9odneiS|h cenah. Obiščite nas, zadovoljni boste. Zaupanje se vam zahvaljujemo. grame nekaterih drugih OZD, katerih matične organizacije so zunaj Pomurja, kot sta ljubljanska Emona in Lek. Na osnovi zbranih podatkov oziroma konkretnih programov razvoja naj bi v Pomurju do leta 1980 odprli blizu tri tisoč novih delovnih mest. Vendar je to po oceni odbora za hitrejši razvoj Pomurja — premalo, saj bi se zaposlovanje povečevalo le po stopnji 2 odstotka letno medtem ko srednjeročni programi predvidevajo 6% povečevanje. Sedanji spodbudni ukrepi za investicije na manj razvitih območjih tudi niso dovolj privlačni za investitorje. Odbor za hitrejši gospodarski razvoj Pomurja je prišel tudi do spoznanja, da slovensko združeno delo očitno ne pozna dovolj prednosti, ki jih prinašajo naložbe na manj razvitih območjih. Te investicije namreč niso deležne samo davčnih olajšav, ki pomenijo poprečno za 28% cenejšo naložbo, temveč tudi ugodnejših bančnih kreditov z nižjo obrestno mero in manjšo udeležbo lastnih sredstev investitorja pri predračunski vrednosti naložbe. Če k temu prištejemo še razpoložljive delavce, v glavnem urejeno infrastrukturo in to, da ni potrebno vlagati v družbeni standard zaposlenih, potem je resnično težko razumljivo, zakaj se denar tako sramežljivo pretaka na manj razvita območja. V Pomurju si prizadevajo, da bi banke dajale za naložbe na manj razvitih območjih še večje ugodnosti, od slovenske gospodarske zbornice pa pričakujemo, da bo vse prednosti investiranja na manj razvitem področju natančno in jasno predstavila celotnemu združenemu delu. Vse to bo gotovo prispevalo k drugačni praksi. Res pa je tudi, da v Pomurju priznavajo, da doslej nikoli niso bili odklonjeni v banki, če so imeli dobre investicijske programe. Denar torej je; zatika se pri programih razvoja. V. O. GOSPODARSKI KOMENTAR Spodbuda dohodkovnim odnosom Pred sprejetjem je zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, s pomočjo katerega bomo zakoračili še bliže uveljavitvi pravice združenega dela, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom, hkrati pa se bodo končate tudi zadrege jugoslovanskega gospodarstva, ki so se pojavile vedno, kadar je le-to potrebovalo devize za uvoz nujno potrebnih surovin ali reprodukcijskih materialov. Novi zakon bo namreč odpravil sedanji, administrativni način razdeljevanja deviznih sredstev prek različnih deviznih »režimov«. Temeljne organizacije bodo pravico do uporabe deviznih sredstev pridobile takoj, ko bodo same izvažale, ali pa sodelovale pri izdelavi na tujem prodanega izdelka. Devizna sredstva naj bi si sleherna TOZD pridobila torej z neposrednim ali pa posrednim izvozom. Tako preprosto pa kajpak tudi te spremembe ne bo možno uresničiti. Osnutek zakona namreč navaja, da bi pravico do uporabe deviznih sredstev imele pri »posrednem izvozu« le tiste temeljne organizacije, ki bi s finalistom ali izvoznikom proizvodno, finančno ali kako drugače dolgoročno sodelovale. Delitev deviz oziroma pravica do delitve, bo torej vezana na dolgoročna poslovna ali kooperacijska sodelovanja, ali drugače rečeno, na urejene dohodkovne odnose med vsemi členi proizvodne verige. V tem določilu pa je po našem prepričanju največja ovira, da bi novi zakon zaživel takoj od začetka brez težav, pravzaprav, da ne bi povzročal več težav v združenem delu. Kajpak s tem ne mislimo trditi, da je takšen zakon preu-ranjen ali da bi ga bilo treba omiliti. Nasprotno! Tudi samo gospodarstvo, zlasti pa izvozniki, s O" že dlje poudarjali, da so poslovni osnosi s tujimi partnerji, bodisi preprosti kupoprodajni ali pa tudi dolgoročni kooperacijski, otež-kočeni prav zavoljo administrativnega poseganja v pravice združenega dela do uporabe deviznih sredstev, ki jih le-to samo ustvarja. Dogajalo se je, da temeljna organizacija ni mogla povečati obsega proizvodnje v kooperacijskem odnosu s tujim partnerjem, ker ni mogla uvoziti sestavnega dela. Za uvoz bi namreč potrebovala devizna sredstva z drugega deviznega režima, kot jih je imela sama na voljo. Takšne in podobne zadrege izvoznikov in proizvajalcev naj bi novi zakon preprečil in zavoljo tega je več kot dobrodošel. Težave, ki smo jih omenjali kot možno oviro, pa so dohodkom odnosi v združenem delu. Dosedanje analize odnosov v združenem delu so pokazale, da ti odnosi niso urejeni in TOZD niso povezane po dohodkovnem načelu — marsikje niti v delovnih organizacijah ne! Razumljivo je, da so takšne povezave tolikanj bolj ohlapne, če sploh lahko govorimo o povezavah, v višjih oblikah združevanja dela in sredstev, v sestavljenih organizacijah združenega dela in drugih višjih oblikah. Resda je »dogodkov« po sprejetju zakona o združenem delu kar preveč, da bi jim v vseh TOZD in delovnih organizacijah lahko sledili. Treba je novemu zakonu prilagoditi samoupravne akte, se na novo samoupravno organizirati. Zato so kajpak marsikje urejanje dohodkovnih odnosov z drugimi TOZD odrivali na stran, češ, za to bo dovolj časa potem, ko bomo v lastni hiši naredili malo reda. Žal pov sod tam, kjer tako razmišljajo in delajo, ukrepajo napak, ali kot temu radi rečemo, zidajo stavbo od strehe navzdol. Prav dohodkovni odnosi so namreč temelj za samoupravno organiziranje in povezovanje in ne narobe. To se je izkazalo kot kruta resničnost ob lanskoletnih bilancah, ko ob izgubah ali slabih rezultatih gospodarjenja marsikje ugotavljajo, da jim neurejeni odnosi glede oblikovanja cen s partnerji iz tehnološke verige odžirajo del dohodka. V prenekaterem podjetju so se delavci že ovedli nujnosti oblikovanja dohodkovnih odnosov zavoljo lastnih koristi in ne le zgolj zato, ker to nalaga zakon o združenem delu. Tem ne bo težko spoštovati novih predpisov o pridobivanju deviz, zato pa bo teže tam, kjer še niso doumeli, da novih samoupravnih in druž-ben,oekonosmkih odnosov ni moč imeti le na papirju, pač pa jih je treba v resnici zgraditi. V takšnih okoljih bo zakon o deviznem poslovanju s svojimi določili o pravici do pridobitve deviz spodbujevalec za hitrejše uresničevanje dohodkovnih odnosov. B. RUGELJ Težave z gradnjo stanovanj Komisija za gradnjo stanovanj pri občinskem svetu ZSS v Velenju kritično obdelala stanovanjsko gospodarstvo — Ni urbanističnih zazidalnih načrtov Na nedavni razširjeni seji komisije za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za gradnjo stanovanj pri občinskem sindikalnem svetu v Velenju so analizirali dosedanje načrtovanje in gospodarjenje stanovanjskega gospodarstva občine. Letos bi morali v Velenju zgraditi blizu 600 stanovanj, vendar imajo mnogo težav. Prav zato so sklenili predlagati občinski skupščini, naj o tem vprašanju razpravlja skupaj s skupščino samoupravne interesne komunalne skupnosti in s skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. Dosedanja stanovanjska gradnja Velenja je vec let slonela v glavnem na ramenih kolektiva rudnika. Zaradi izrednega razvoja Gorenja in potreb,kolektiva Termoelektrarne iz Šoštanja je bilo zato v Velenju nenehno pomanjkanje stanovanj. Pred dobrimi tremi leti se je v gradnjo stanovanj za svoje delavce »spustilo« tudi Gorenje, medtem ko je prej v glavnem gradilo stano- vanja za strokovnjake in dodeljevalo kredite za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Komisija občinskega sindikalnega sveta zdaj ugotavlja, da načrtovano stanovanjsko gradnjo v Velenju zavira neizdelan urbanistični načrt občine in prepozno pripravljeni ter sprejeti zazidalni načrti. Predstavniki GIP Vegrad, ki je praktično edini nosilec gradnje stanovanj v novih stanovanjskih soseskah, zatrjujejo^ da imajo dovolj razpoložljivih Zmogljivosti za grad- njo stanovanj in drugih objektov, če bi potekala enakomerno skozi vso sezono, tako pa zaradi pomanjkljive . ali nepravočasno pripravljene dokumentacije doživlja nepotrebne konice. Zavoljo teh razlogov ne morejo začeti z gradnjo stanovanjskih blokov v soseski Šalek—Gorica III, kjer je predvideno blizu 400 stanovanj in skoraj 80 privatnih hiš. Trenutno je v gradnji 029 stanovanj, ki pa vsa letos še ne bodo vseljiva. DE ljudje med ljudmi 5. marca 1977 stran 8 mi ljudje med ljudmi S POTI PO UKRAJINI (I.) Prvi pomočnik partije Sindikati so v Sovjetski zvezi zelo pomembni — Razen političnega dela opravljajo tudi tehnične in družbene posle, saj imajo v rokah na primer celotno socialno zavarovanje Jeseni 1975 se je bila na povabilo sveta ukrajinskih sindikatov mudila v tej sovjetski republiki delegacija Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik republiškega sveta Janez Barborič. Takrat so se med drugim dogovorili, da si bodo sindikati na ravni socialističnih republik Ukrajine in Slovenije prizadevali za izmenjavo informacij in novinarjev z namenom, da bi tako naši kot ukrajinski delavci bolj spoznali delo in življenje obeh republik. Tako sva odgovorni urednik našega časnika Bojan Samarin in pisec teh vrstic odpotovala v Ukrajino. Kje naj začnem? Vsekakor velja najprej povedati, da so nama gostitelji pripravili zelo obširen program. Vsi dnevi, tja do poznih večernih ur, so bili natrpani z najrazličnejšimi pogovori, ogledi različnih znamenitosti, gospodarskih in kulturnih dosežkov. Pogovori so se nadaljevali med obedi, večerjami, zajtrki, med mnogimi zakuskami v delovnih kolektivih itd. Seveda brez vodke nikoli ni šlo... podjetju je- ena sindikalna organizacija, na čelu osnovne organizacije, ki jih je v SZ 646.000, pa je odbor. Ta odbor se imenuje po tem, kjer je. Tako imajo tovarniške, rudniške, kolhozne itd. odbore. Po proizvodnem, vertikalnem načelu so osnovne organizacije povezane v 26 strokovnih sindikatih, katerih vodstva so v mestih, področjih, okrožjih — vse do republiških vodstev. Po teritorialnem načelu pa so sovjetski sindikati organizirani po mestih in področjih (administrativna delitev) in v sindikate 17 nacionalnih okrožij, 8 avtonomnih pokrajin, 20 avtonomnih republik in 15 sovjetskih socialističnih republik, republik. Na čelu sovjetskih sindiktov je zvezni centralni svet, ki ga izvolijo na kongresu. Med obema kongresoa ima velike pristojnosti in vpliv na delo vse organizcije, vštevši na sklepe ter odločitve tako strokovnih sindikatov kot sindikalnih organizacij republik. upoštevajo, čeprav ni statutarne norme, ki bi zagotavljala paritetno zastopstvo v vodstvih. Ob teh splošnih podatkih je morda zanimiva še informacija, kolikšna je članarina? Do 80 rubljev mesečnih dohodkov je članarina 40 kopejk, od 80—90 rubljev pa 50 kopejk. Člani, ki imajo več kot 90 rubljev mesečnih dohodkov, plačajo 1 % od zaslužka. — Zasluži kdo manj kot 80 rubljev na mesec? — Manjši so dohodki upokojencev, ki še delajo, dijakov in študentov. — Kako razdelite zbrano članarino? Koliko ostane osnovni organizaciji? — S statutom to ni določeno, v glavnem pa ostane osnovni organizaciji približno 70%. Pač pa statut določa, da se lahko denar porabi le po proračunu, tega pa sprejme osnovna organizacija oziroma konferenca, če je. v kombinatu več osnovnih organizacij. odnos sindikata do organov državne administracije in gospodarskih vodstev, so v zadnjih letih sprejeli različne zakonske novosti. Te zakonske novosti — tako so nama zatrjevali mnogi ukrajinski sindikalni delavci — pa so politično in formalnopravno povečale pristojnosti sindikatov, zlasti pri odločanju ali pri vplivanju na odločanje o porabi sredstev, namenjenih za družbeni standard, potem na področju delovnih odnosov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja, varstva pri delu, pri organiziranju počitka in rekreacije itd. IZREDEN SPREJEM Drugo, kar je treba tudi takoj povedati, pa je izredno gostoljubje najinih gostiteljev, naj je šlo za predstavnike republiškega sveta sindikatov (tam jim pravijo profsojuzi) bodisi za predstavnike mnogih kolek- tivov, ki sva jih obiskovala po vsej Ukrajini. Res, takšno gostoljubje doživiš dandanes le še redkokje. O Sovjetski zvezi, njenih uspehih, vlogi sindikatov ter o Ukrajini sva se začela pogovar jati že takoj po opravljenih formalnostih na letališču v Kijevu. Šlo je tako hitro kot na primer pri nas, kadar piha ostra in mrzla burja: žigosanje, nekaj besed in — zdravo! Čez dobro uro smo že sedeli za bogato obloženo mizo velikega hotela v Kijevu. Najprej naju je zanimalo čim več podrobnosti o vlogi in pomenu sovjetskih sindikatov. Sovjetski sindikati so organizirani po proizvodnem in teritorialnem načelu. V enem SOVJETSKI SINDIKATI — 105 MILIJONOV ČLANOV Sovjetski sindikati imajo približno 105 milijonov članov. Več kot 62 % je delavcev, 25 % članov pa pripada drugim poklicem. Preostali člani so dijaki strokovnih šol in študenti. Večkrat so nama na različnih krajih povedali, da so na zadnjih volitvah izvolili v vodstva osnovnih organizacij, v tovariške komiteje in njihove komisije blizu 2 milijona delavcev, ki neposredno delajo v proizvodnji. Skoraj polovica sindikalnih predsednikov tovarniških organizacij ima srednjo ali višjo izobrazbo, večina pa opravlja svojo funkcijo poleg svojega dela v tovarni. Res pa je, so dejali, da lahko ima tovarna z več kot 1.000 zaposlenimi po statutu profesionalnega predsednika. Znano je, da sovjetske sindikate sestavlja več kot 100 narodnosti. Zato sva vprašala, ali to upoštevajo tudi ob volitvah v sindikalna organe. Odgovorili so nama, da to^ ENA DRUŽINA: partija, sindikat; DRŽAVA Družbeni položaj, vloga in naloge sindikatov v ZSSR izhajajo predvsem iz odnosa partija—sindikat in sindikat—država oziroma državne administracije v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. Teza, ki je veljala leta in leta, da je sindikat transmisija partije, teoretično ne velja več. Zamenjala jo je teza, da je sindikat prvi in glavni pomočnik partije pri graditvi komunistične družbe. Med pogovori o odnosih med sindikatom in državo je bilo večkrat poudarjeno, da ta odnos izhaja iz stališča partije, da morata tako država kot sindikat na področju gospodarstva, družbenoekonomskega življenja itd. na ustrezen način opravljati naloge, ki niso zapisane samo v partijskem programu, temveč v sklepih njenih kongresov, plenumov, različnih sej in direktiv. V želji, da bi čimbolj natančno razmejili naloge in določili, kaj mora delati sindikat, da bi opredelili SOCIALNO ZAVAROVANJE V ROKAH SINDIKATOV Seveda — večje pristojnosti pa so prinesle s seboj tudi nove naloge pri uresničevanju politike in sklepov partije pa tudi naloge, ki jih skupaj z državnimi organi določajo in sprejemajo sindikati. Na najino vprašanje, koliko lahko vplivajo sindikati na oblikovanje in določanje politike na posameznih področjih družbenoekonomskega življenja države, so odgovorili pozitivno; v nevezanem pogovoru, kjer nismo več tako zelo pazili na svoje besede, so rekli, da bržkone še ni povsod vse tako, Jcot bi glede na politične možnosti lahko bilo, kajti »v partiji delajo le najboljši kadri«. In zato je razumljivo, da je ponekod sindikat še vedno zgolj transmisija partije. Za večino sindikalnih organizacij in njenih organov, so dejali, pa kaj takega ne moremo reči. Skratka — sindikati v Sovjetski zvezi so zelo pomembni. Mimo političnega dela opravljajo tudi pomembne tehnične in družbene posle, saj imajo v rokah na primer celotno socialno zavarovanje, v glavnem tudi inšpekcijo dela, upravljajo pa tudi z velikimi vsotami, ki so namenjene za družbeni standard. VOJKO ČERNELČ PRIHODNJIČ: OD KIJEVA DO ZAPO-ROŽJA Najstarejši gradnikevec Komaj štirinajst let je bil star, ko je pobegnil iz šole in odšel k partizanom. Zgodilo se je to nekje v Brkinih, ko so Južnoprimorskega Redni pregled hidravličnih naprav na havbici je tudi skrb mojstra Marjana. odreda poslali v brigado Ivan Gradnik, kjer so ga določili za kurirja. Na tej dolžnosti je dočakal tudi konec vojne in svobodo. Danes je Marjan Ferjančič spet v enoti naše armade, ki nadaljuje izročila gradnikov-cev. V njej, kot človek številka ena, že trideset let skrbi za brezhibnost o.rožja. Marjan ni neznan, saj se ga spominja na tisoče in tisoče vojakov iz vse naše domovine. Spominjajo se ga predvsem zaradi tega, ker je skrbel za njihovo orožje. Marjan ve v šali povedati, da se je rodil —z orožjem. Že kot osnovnošolec je pijanemu italijanskemu orožniku zmaknil puško, ki ga je nato lep čas spremljala po njegovih partizanskih in kurirskih stezah. V predzadnjem letu vojne, bilo je septembra, je takratni partizanski komandant Stane Potočar-Lazar po uspešnih bojih na Črnem vrhu nagradi! kurirja Marjana z novo, komaj zaplenjeno brzostrelko. — Vzemi jo, sine, — je dejal Lazar, —saj si mlad in v ZAKAJ S RIMANEGA PSIHIATRA DR. JANEZA RUGLJA (ZA ZDAJ) POSTAVILI NA CESTO Namesto razprav, kaj je kdo o kom rekel,, bi bilo bolje odkrito spregovoriti o razmerah v slovenski psihiatriji, zlasti pa, kdaj in kako se bomo bolj uspešno lotili 80.000 registriranih alkoholikov Prof. dr. Miloš Kobal, direktor TOZD Klinična bolnišnica za psihiatrijo ljubljanskega kliničnega, centra je — kot poroča Nedeljski dnevnik (27. II. 1977), med drugim dejal: »Kolegu Ruglju nihče ne oporeka njegovega nedvomno dragocenega prispevka k razvijanju so-cioterapevtskih metod pri zdravljenju alkoholikov, prizadevanj za večjo humanizacijo odnosa do na rob družbe odrinjene — populacije. Polemika o nekaterih strokovnih vprašanjih posameznih pristopov v okviru neke metode na ustrezni ravni lahko le prispeva k brušenju sodelujočih — z enim ciljem, da bi vsi skupaj rasnično napravili večji korak pri reševanju tega našega nacionalnega problema — alkoholi- KRITI^RaDICIONALNE« I ^ihiatrue Najprej je gflt^ 'J^crno, na »ustrezni'ravni« in J'-' o .j,- iia zz usu cz.ni idvm« Ul ko to po njegove zalegl0, še javno. Govoril pa je in še govori, da "‘‘'tradicionalna psihiatrija ov, fevzvvzi., - ivTlORt p^niiauijci idzu- deva svojo agr?Ve v aktivnem zaviranju sodobnega načina “v, rehabilitacije alkoholikov. Toda — isti profesor in zdravnik je kot predstojnik obtožil dr. Janeza Ruglja pri komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, češ da je kršil načela in pravila etike zdravstvenih delavcev, da je kršil red na omenjeni kliniki. Komisija, ki ji predseduje pr.of. dr. Hubert Požarnik, člana pa sta dr. Franc Hrastar in Vlasta Rozman, je ugotovila, da se je dr. Janez Rugelj hudo prekršil in izrekla najhuje, kar je lahko naredila: znanemu slovenskemu psihiatru je, v obliki, kot je običajna, povedala, da nima več lastnosti delavca v združenem delu TOZD klinična bolnišnica za psihiatrijo. Z drugimi besedami: doktor je na cesti. Vsaj zdaj, dokler dokončno ne bo odločil delavski svet. Govori in piše ^|j*ra^'c)°nalna psihiatrija občutno zavrla ustanavv „ ,n°V|h klubov in razvodenela terapevtsko del^^anjcm centru za zdravljenje in preprečevanju nolizma na Škofljici. In tako kot n* Prav do danes ni povsem jasno, zakaj je pravz^ ■ r- Janez Rugelj moral oditi s Škofljice (med o N bil med zdravstvenim oseb- dilln' \ jem tudi edini kakšna je druga metoda, ki naj bi bila alten1^ ugljevernu tolikanj kritiziranem konceptu,1 ^nj jasno nam je, zakaj so ga zdaj (rečeno pč0re,») odpustili. J 8 KDO JE DR. JANEZ RUGELJ? Bralci našega časnika dr. Janeza Ruglja — če ne drugače — poznajo po seriji prispevkov, ki smo jih pred nedavnim objavljali. Tistim, ki ga ne poznajo, je treba povedati, da je komaj 14 let star stopil v vrste NOV, da je po osvoboditvi ostal v JLA, študiral medicino in specializiral psihiatrijo. Leta 1970 je bil po svoji želji demobiliziran, imel pa je čin podpolkovnika. Kmalu zatem se je začel ukvarjati z družbeno rehabilitacijo alkoholikov. Tri leta je vodil center za rehabilitacijo alkoholikov pri psihiatrični kliniki in med tem časom ob pomoči sodelavcev na terenu ustanovil več kot sto klubov zdravljenih alkoholikov po vsej Sloveniji. Leta 1974 pa je moral to svoje delo zapustiti, vendar — na cesti le ni bil. Ni imel sodelavcev niti ne administratorke, niti telefona. Toda — ni odnehal. Nadaljeval in razvijal je metodo skupinskega družinskega zdravljenja alkoholikov v dispanzerju. Svoje delo je pojasnil v mnogih strokovnih referatih, med drugim tudi na nedavnem svetovnem kongresu socialne psihiatrije v Opatiji. Koliko člankov in razprav pa je v minulih letih napisal za »širšo rabo«, ta trenutek nihče ne ve. Bilo pa jih je veliko. Dr. Janez Rugelj pa je človek, ki nikoli ni imel dlake na jeziku. Vedno je povedal, kar je mislil. Bolj sebi v škodo kot korist. Pravi, da bi rad še naprej zdravnikova), če pa mu to ne bo dano, bo preživljal svojo družino in sebe tako ali drugače. Komunist, ki trdno verjame, da moraš ostati zvest svojemu prepričanju in da je trdo delo pri nas še vedno prineslo sadove. Prepričan je tudi, da gre za nekakšne trenutne zmote in da ga ob rezultatih njegovega doseda- v njegov blagor. Zdravstveni delavec ceni in spoštuje znanje, dostojanstvo in strokovnost vsakega zdravstvenega delavca ne glede na to, na kakšnem mestu dela, v zavesti, da le taki odnosi zagotavljajo pogoje za ustvarjalno aktivnost in konstruktivno kritiko.« Ne vem sicer, kako je treba ta del kodeksa razumeti. Jaz ga razumem, da je treba spoštovati znanje, dostojanstvo in strokovnost vsakega zdravstvenega delavca. In jih tudi spoštujem! Težko pa bi me kdo prepričal, da je sleherni zdravstveni delavec na tekočem z dosežki svoje stroke in da je sploh »ulit« po kodeksu. Večina je, toda med zrnjem je tudi plevel. Komisija pa si je ta del kodeksa očitno razlagala tako, da zdravstveni delavec ne sme reči nič slabega o svojem kolegu, razen morda v zaprtih in posvečenih krogih. In ker je Rugelj rekel, da je nekje bila tudi neka slaba sestra, je to že zadosten razlog za tretjino odpusta. Komisija pa ne pove, ali so bili očitki upravičeni. Ob tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje: če zdravstveni delavci o svojih kolegih (po mnenju komisije) ne smejo povedati nič slabega javnosti, kdo je potem tisti, ki lahko kaj reče? Koliko bodo dali psihiatri na kritiko (denimo) profesorjev zgodovine? Malo, če ne nič, kajti neka splošna merila le še veljajo, in če jih kdo zlorablja, ni daleč do zaprtih cehov in klanov. Misel, da pa bi na primer psihiatrijo skrili pred javnostjo, je v času, ko podružbljamo mnogo delikatnejše stvari (denimo obrambo in državno varnost) milo rečeno — iluzorna. stra... sestro^ r|jci značilnostmi sem tri leta opazoval na $ tridnevno srečanje sloven- skih gradbincev na snegu je potrdilo. So bili organizatorji pripravljeni na vse. Pri tem pa, razumljivo, ne ^teeirio pozabiti na izdatno pomoč anov jeseniškega smučarskega u°a, ki že več let nadvse uspešno ^teagajo pri organizaciji množičnih Z1,hskih športnih iger gradbenih e avcev Slovenije. R MNOŽIČNO, VENDAR BREZ NEZGODE! Poleg velike množičnosti bi kazalo ob jubilejnih XV. zimskih igrah gradbenih delavcev Slovenije poudariti nedvomno dvoje: v prvi vrsti to, da so se nastopajoči na tekmovanje dobro pripravili, in drugič, da so gradbinci obogatili svoj tekmovalni program z elementi splošnega ljudskega odpora, s čimer so igre seveda pridobile na svojem pomenu. »Program svoje športne aktivnosti in tudi svojih tradicionalnih srečanj bomo tudi vnaprej plemenitili, saj na rekreativno dejavnost ne gledamo zgolj z ozkega športnega aspekta. Dobro namreč vemo, kaj vse mora obvladati človek v primeru, ko mora braniti svojo zemljo v primeru agresije, zato bodo od letos dalje tekmovali tudi v teku teritorialne obrambe...« je v Kranjski gori poudaril Lojze Cepuš, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pomembno je, smo zapisali, da je prišla velika večina nastopajočih v Kranjsko goro dobro pripravljenih. Pomembno zato, ker to dokazuje, da tekmovalci niso bili letos prvič na snegu, ampak da so se na srečanje vsestransko dobro pripravili. Torej le ne gre, kot nekateri še vedno radi zatrjujejo, za enkratno drago manifestacijo na snegu. Prej bi človek dejal, da so takšne in podobne igre le nekakšen zaključek sezone oziroma pregled opravljenega dela na področju rekreativne dejavnosti. In k temu naj dodamo le še ugotovitev, da je minilo množično tekmovanje v Kranjski gori, na katerem je startalo precej več kot 1000 ljudi, brez nezgode! Mar podatek ni že sam po sebi zelo zgovoren?! NAJBOLJŠI IN NAJHITREJŠI Tudi letos so v skupni uvrstitvi odnesli najbolj dragoceno lovoriko, to je velik pokal za zmago v ekipni uvrstitvi jeseniški smučarji, ki so člani novega SGP Gradbinec Kranj (prejšnja jeseniška Sava in kranjsko GP Projekt). Osvojili so 1.832,77 točke in s tem pustili za seboj drugouvrščene smučarje IMP iz Ljubljane (1.763,43) in tretjeuvrščene predstavnike GIP Gradis (1.706,76). Slede: 4. Slovenija ceste Ljubljana (1.685,85),. 5. Kovinar Jesenice (1.400,37), 6. Nivo Celje (1.278,41), 7. SGP Grosuplje (1.269,64), 8. Tehnik Škofja Loka (1.225,73), 9. Geodetski zavod SRS Ljubljana (1.144,34), 10. SGP Kograd Dravograd (1.118,79), 11. Pionir Novo mesto, 12. SGP Gorica. 13. GP Stavbar Maribor, 14. Gorenje Radovljica, 15. Konstruktor Maribor, 16. IB Elektroprojekt Ljubljana, 17. Standard invest Ljubljana, 18. GP Bohinj, 19. Tegrad Ljubljana, 20. Vegrad Velenje, 21. ZRMK Ljubljana, 22. GP Obnova Ljubljana, 23. PAP Ljubljana, 24. Termika Ljubljana IBT Trbovlje Projekt, 26. Megrad Ljubljana, 27. SGP Tržič, 28. Biro 71 Domžale, 29. Slovenija projekt Ljubljana, 30. Projekt Nova Gorica, 31. Tehnika Ljubljana, 32. ELIM Jesenice, itd. Veleslalom — ženske: L Slavica Podlogar (36.34) Kovinar Jesenice, 2. Erna Krume (36.91) SGP Slovenija ceste, 3. Janja Stanovnik (37.92), GIP Gradis Ljubljana, itd. Teki — ženske: 1. Nani Peršin, Slovenija ceste Ljubljana, 2. Slavica Podlogar, Kovinar Jesenice, 3. Štefka Potočnik, Geodetski zavod Ljubljana, itd. Veleslalom — moški nad 40 let: L Miran Lakota (35.83), ZUB Bled, 2. Janez Jemec (36.23), Geodetski zavod Ljubljana, 3. Miro Stupar (36.39), ZRMK Ljubljana, itd. Veleslalom — moški C: 1. Mirko Klinar (41.39), SGP Gradbinec Kranj, 2. Stanko Klinar (43.22), 3. Janez Čop (43.74), SGP Gradbinec Kranj, itd. Veleslalom — moški D: L Boris Vodopivec (42.289) SGP Slovenija ceste Ljubljana, 2. Andrej Ponikvar (44.16), SGP Gradbinec Kranj, 3. Jože Svetina (44.58) Kovinar Jesenice, itd. Teki — moški nad 30 let: L Franc Tek teritorialne obrambe — tokrat prvič na sporedu Naglič, Gradbinec Kranj, 2. Valentin Rozman, GP Bohinj, 3. Viktor Bre-zavšek, Megrad Ljubljana, itd. Teki — moški do 33 let: L Filip Kalan, SGP Gradbinec Kranj, 2. Bojan Cvajner, IMP Ljublana, 3. Pavel Dornik, IMP Ljubljana, itd. Tek teritorialne obrambe: L Brane Cvajner, IMP Ljubljana, 2. Andrej Janša, Izolirka Ljubljana, 3. N. Važič, GIP Gradis Ljubljana, itd. A. ULAGA Najbolj dragocena lovorika v rokah predstavnika SGP Gradbinec Kranj. Ustvarite si domačnost in udobje! °krijte steklo, zakrijte jeklo, prekrijte hladne stene iz betona! ,o Velana vam nudi nekaj predlogov za ^koradjo - s široko izbiro zaves v razi ionih d *0rcih, z naravno svežino, s skladnostjo barv. V prostoru dobi zavesa Velana dodatni p°udarek, vklaplja se v vsako okolje, razkriva značilnosti prostora in daje okvir Q stanovanjskemu stilu, ^ločite se za pravo zaveso! Odločite se za zaveso Velana! - k stilni opremi - bela ali barvasta tkanina-voile ali bogata čipka v naravnem barvnem tonu sodobno opremljen prostorživo potiskan lo. enobarvni šantung ali poltransparentna v, v strukturna zavesa K|asično opremljenem prostoru so prijetne zavese v borduri z bogatim vzorcem I- rustikalnem ambientu, v katerem je veliko a> je najučinkovitejša zavesa v črtastem ali karo vzorcu 2 Zaupajte v pravo kakovost! ,ahlfvesa Velana je izdelana iz poliestra in jo z 6 vzdr^ujete - treba jo je samo oprati in p°kro obesiti; posuši se v najkrajšem času. ri zavesi Velana je vsakršno dodatno delo odveč. Kakovost znaka Velana daje lepoti trajnost lUiiMfii slprsžrsli BiBfSlSISiS fsi$ SiUlSISiSnilli Ob 8. marcu iskreno čestitamo vsem ženam velana Tovarna zaves Ljubljana Šmartinska 52 DE sindikati po Jugoslaviji 5. marca 1977 stran itA>HI«KE N«yiNE »Nemogoč« ni le jezik Če bi vam prišla v roke analiza, ki jo je za eno naslednjih sej predsedstva sveta ZSJ pripravila informativno-analitična služba zveznih odborov sindikatov in Sveta ZSJ; če na njej ne bi bilo označeno, da obravnava čas po sedmem kongresu ZSJ, sploh ne bi vedeli, za kaj pravzaprav gre! Po tistem, kar vsebuje analiza o »Uresničevanju stališč in sklepov VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije«, bi namreč lahko sklepali, da zadeva predkongresno obdobje ali pa da bi enaka vsebina lahko veljala tudi za neki prihodnji čas. Seveda to ni edina analiza, ki bi ji lahko pripisali take slabosti. Podobnih je bilo že precej in skoraj vsakič smo se jezili, zakaj je tako. Zakaj, denimo, ne bi mogli vedeti, kdo in na katerem področju ni upošteval dogovorjenih stališč oziroma ni opravil skupaj dogovorjenih nalog? Ali, če se vprašamo drugače in kar bi bilo nemara bolje, kdo in kdaj je največ delal in največ storil, s čim vse se je soočal ob svoji aktivnosti, zlasti še pri pomembnejših zadevah? Namesto tega beremo: »Storili smo veliko, lahko bi več,« »v nekaterih okoljih so močno napredovali, drugod se ne premaknejo z začetka« in tako naprej. Skratka: analize brez pravih podatkov in brez opozarjanja na tiste, ki so že dosegli očitne rezultate. Tudi v omenjeni analizi o uresničevanju kongresnih stališč in sklepov kar mrgoli opisanih slabosti. Zato'lahko le ugibamo, kje so dosegli katerega od mimogrede ugotovljenih rezultatov, z majhnim upanjem seveda, da bi se tudi lahko oprli na dobre izkušnje drugih, namesto da bi odkrivali Ameriko tam, kjer so jo drugi že našli ob pravem času. Tako, denimo, analiza poenostavljeno ugotavlja, da nastajanje najrazličnejših oblik organiziranosti ni načelo, »ampak je — nasprotno — pripomoglo k bolj učinkovitemu družbenopolitičnemu delovanju in njegovemu vključevanju v vse tokove družbenega življenja.« Podobno beremo tudi takrat, ko gre za druge zadeve. Moraš torej biti pravi umetnik ali pa vsaj izjemen poznavalec sindikalne organizacije, da bi lahko ugotovil, ali je bilo nekaj storjeno v Makedoniji ali pa v Sloveniji, kaj so dosegli v neki konkretni gospodarski panogi ali posamezni njeni dejavnosti, česa pa nekje in v nekem času niso storili, čeprav bi morali. Spominjamo se, kako različno so se organizirali sindikati v naših republikah in pokrajinah. V analizi ni niti besede o tem,.kaj od tega je bilo dobro, kaj pa se ni izkazalo kot najboljše. Lahko pa sklepamo, da je nova organiziranost sama po sebi prispevala k vsem uspehom sindikatov Jugoslavije po njihovem sedmem kongresu. Čemu so namenjene analize, v katerih na 45 gosto tipkanih straneh, kakršna je tudi »analiza«, o kateri pišemo, saj ni omenjena nobena naša republika ali pokrajina, nobena skupina podjetij in nobena organizacija združenega dela? No, resnici na ljubo: iz poglavja, kjer avtorji govore o mednarodni aktivnosti, sicer izvemo, kako je bilo v Zambiji, Keniji in še kje, toda — ponavljamo: ničesar o tem, kako je sindikat delal in kaj je dosegel doma, na Hrvaškem, v Srbiji... Kdo si torej lahko kaj pomaga s takimi analizami in kako naj bi na njihovi osnovi laže oblikovali smeri prihodnjega delovanja? Napisane v dejansko »nemogočem« jeziku, za katerega bi le stežka našli kakršnokoli opravičilo, načičkane s frazami, ki vsem dajejo »prav«, lahko take »analize« bolj škodujejo kot koristijo, bolj učinkujejo kot opravičevanje pred članstvom kot pa osnova za sklepanje o minulem in, predvsem, o tistem, kar in kakor bi morali delati v prihodnje. k. VLAHOV SVET ZS BiH 0 SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI ZAPORNICE ZA ZLORABE Vse več je organizacij združenega dela, kjer delavska kontrola deluje vse bolj preventivno — Velike odgovornosti sindikatov Organi in organizacije sindikatov morajo posvetiti večjo pozornost samoupravni delavski kontroli. Njihova vloga je zlasti pomembna pri uvajanju preventivnih ukrepov, da bi z njimi preprečili protisamoupravne pojave in težnje. Sindikat nosi vso odgovornost za delo organov te kontrole in je dolžan nenehno spremljati, usmerjati in ocenjevati njihovo delo, so poudarili na seji sveta Zveze sindikatov BiH, ki je pod vodstvom Raifa Dizdareviča obrav- CGP delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST bo konec februarja izdala knjigo avtorja Radovana Vuka-dinoviča EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu. Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu. Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borce za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi. Cena 200.— din. Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, aH kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. odreži NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4,.izvodov knjige EVROP- SKA VARNOST IN SODELOVANJE. Knjigo mi pošljite na naslov: ......... Poštna številka, kraj: Datum: Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. SVET ZVEZE SINDIKATOV SRBIJE O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Najprej do meril Delitev osebnih dohodkov je že dolgo na vrhu seznama vprašanj, ki jim svet Zveze sindikatov Srbije posveča posebno pozornost. Spomnimo na stališče sveta, po katerem so vse TOZD morale do 3 1. marca lani sprejeti interne sporazume o delitvi osebnih dohodkov. Res je, da smo takrat podpisali različne sporazume, začenši od-sprejem-Ijivih pa do popolnoma nesprejemljivih, vendar ta akcija prav zaradi poskusa, da o načinu delitve odločajo sami delavci, ni ostala brez dobrih rezultatov. Drugi »val« intenzivnega ukvarjanja z delitvijo osebnih dohodkov se je začel v septembru lani. Večina grupacijskih odborov in vsi republiški odbori so razpravljali o tej temi, zadnja seja sveta ZS Srbije pa je bila nekakšen finale. Vendar pa je treba povedati, da ta finale obenem pomeni začetek nove ofenzive: do konca leta morajo vse TOZD sprejeti pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v skladu z zakonom o združenem delu. To je velikanska naloga. Podpredsednik republiškega sveta Vladimir Kovačevič je na seji v uvodu poudaril, da je treba v preostalih desetih mesecih tega leta predvsem določiti in obdelati merila, na podlagi katerih se bo oblikoval osebni dohodek, ne pa se takoj lotiti pisanja pravilnikov. Če bomo našli dobra merila. potem pravilnikov ne bo težko napisati. Prejšnje akcije so že prinesle sadove, ki jih ne gre podcenjevati. Realni osebni dohodki v industriji so usklajeni s storilnostjo. Razponi osebnih dohodkov so večji, kar je vsekakor napredek v premagovanju uravnilovke. S pravilnejšo delitvijo osebnih dohodkov lahko povežemo tudi to, da so izgube v SR Srbiji brez pokrajin razmeroma manjše kot drugod v Jugoslaviji. Druga skupina podatkov, znatno manj ugodnih, opozarja, da uspehov ne smemo precenjevati. Delo namreč merimo le za 60% delavcev. Ko primerjamo panoge in dejavnosti, so razlike velikanske: od 12,2 odstotka (črna metalurgija) do 80 odstotkov (promet). Podatki dalje kažejo, da se gibljivi del osebnega dohodka giblje od 5 do 38, le v redkih primerih pa do 50 odstotkov. Lahko domnevamo, kakšen je šele položaj pri tistih delavcih, katerih rezultatov dela ne merijo. Čeprav so na seji sveta obsodili precej razširjeno mnenje, da je boj za delitev osebnih dohodkov po delu in delovnih rezultatih samo naloga sindikatov, pa so leteli očitki tudi na dosedanje delo sindikalnih organizacij. Večina sindikalnih aktivistov se doslej praktično ni ukvarjala s problemom delitve in prav zato nimajo izkušenj pri izvgjanju te akcije. Od tod pojav, da se s temi zadevami ukvarjajo posamezniki, da se v skle- pih sindikalnih organizacij ponavljajo stališča višjih organov in tako naprej. Sindikat se ne more in ne sme sam ukvarjati z iskanjem in predlaganjem meril, na podlagi katerih bo potekala delitev osebnih dohodkov. Pri tem bi poleg strokovnih služb lahko veliko pomagali tudi organizatorji proizvodnje. Njihova naloga ni, da vodijo delavce, saj niso delodajalci, ampak morajo tudi iskati merila za delitev. Na koncu naj omenimo še opozorilo s te seje. V zakonu o združenem delu je zapisano, da se delavci sporazumevajo o skupnih temeljih in merilih v temeljni organizaciji pa tudi z delavci v temeljnih organizacijah zunaj delovne organizacije. Pri tem pa ni usklajenega stališča o tem, med katerimi organizacijami se takšen sporazum sprejme zunaj delovne organizacije: ali po dohodkovni zvezi, organizacijskem ali grupacij-sko-panožnem načelu. Tudi ni jasno, kaj naj vsebujejo sporazumi, da bi bili usklajeni s pravilniki v delovnih organizacijah. Zvezni sindikalni organi vsekakor morajo dati odgovore na ta vprašanja. Če bi skušali v en stavek strniti stališče sveta Zveze sindikatov Srbije o delitvi osebnih dohodkov, potem bi se takole glasilo: pretežni del leta intenzivno izkoristiti za iskanje meril rezultatov dela vseh zaposlenih brez izjeme, potem pa napisati pravilnike. P. VESELINOVIČ naval delovanje smoupravne delavske kontrole. Predsednik komisije za samoupravljanja Čedo Rakič je povzel izkušnje in sadove, ki so bili doseženi na področju uresničevanja samoupravne delavske kontrole in poudaril, da je neposredna in nenehna družbenopolitična angažiranost delovnih ljudi, zveze komunistov, sindikatov in drugih organizirani!1 sociahstičnih sil prispevala k vse uspešnejšemu uresničevanju koncepcije te kontrole kot sestavnega dela socialističnih samoupravnih odnosov. Delo njenih organov vse bolj temelji na pobudah in predlogih delovnih ljudi. S tem se je začel proces podružbljanja kontrole in namesto kontrole nad delavci se vse bolj uveljavlja kontrola delavcev samih- Ko delavci opozarjajo na nepravilnosti, morajo organi sindikata zlasti v TOZD in v delovnih skupnostih zahtevati od samoupravne delavske kontrole, da prouči sporno zadevo, poleg tega pa mora vztrajati, da delavski svet ali drugi pristojni orga11 pove svoje mnenje o njej. Na seji so opozorili na nerazum«' vanje mesta in vloge delavske kontrole v nekaterih OZD, zlasti pa na pasivnost pri njihovem delu. V takšnih primerih mora sindikat delovati tvorneje, kar je tudi njegova dolžnost, ki izhaja iz zakona o združenem delu. Dolžnost sindikata je, je poudaril podpredsednik sveta ZSJ Dušah Bogdanov-Senko, da kot del političnega mehanizma spozna svojo družbeno vlogo v razvoju samoupravlja’' nja in v političnem razreševanj11 nesamoupravnega ravnanja, kršenja samoupravnih pravic posamezniko' in delov združenega dela. Sindikat0 teh vprašanjih ne bi smel molčati, zato ker obstajajo tudi drugi družbeni organi. Svet ZS BiH je obravnaval in sprejel predlog sklepov o uresničevanj11 funkcije sindikata, ki izhajajo lž zakona o združenem delu. O teffl je spregovoril podpredsednik repubh' škega sveta Ljubo Ninkovič, ki je poudaril, da bo učinkovitost in odg0' vornost v uresničevanju zakona, s tem pa tudi interesov delavcev 211 delo v sindikatu v marsičem odvish3 od tega, koliko bodo organi in orgh' nizacije sindikatov konkretno del°' vali in od tega, kako bo usklajen0 delo vse od osnovne organizacij6 sindikatov do republiških organtA; M.BAŠK Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja Šilce ali sod čustev? Razlogov, zakaj so nekateri ljudje agresivni, je veliko. Med njimi je tudi spoznanje, da so resne ovire med nami in našimi pomembnimi cilji. O ljudeh, ki so v takšnem stanju in ki reagirajo predvsem čustveno, strokovnjaki pravijo, da so frustrirani. No, in če so ti ljudje po naravi optimisti in verjamejo v svoje sposobnosti, da bodo svoje cilje tudi dosegli, potem postanejo agresivni navzven in oviro »napadejo«. Če pa so glede svojih sposobnosti pesimisti, postanejo agresivni navznoter in napadejo sami sebe. Mnogo je frustracij, ki lahko začnejo sigurnega optimista spreminjati v nesigurnega pesimista. Lep mladenič lahko izgubi zaupanje vase, če ugotovi, da po prvi »košarici« dobiva še druge. Začenja ga skrbeti, kaj je narobe z njim predvsem... In nasprotno — plašljivca uspehi lahko spremenijo v fanta z zanesljivim nastopom. Denimo, da pišete pismo in da vam sredi pisanja zmanjka črnila. Kako bi reagirali? Večina bi bržkone menila, da kaj takega sicer ni razveseljivo, prav tako pa ni razloga za kakšno posebno jezo. Toda — prav gotovo bi našli koga, ki bi si tudi zaradi tega »požrl« živce. Znano je, da različni ljudje dojemajo svetin dogodke v njem na različne načine. Kako dojema svet oseba, ki lahko odloži oviro? V njenem svetu je nedvomno paleta drugih možnosti za delovanje in uveljavljanje, na katere se lahko opre, kadar se znajde pred kakšno oviro. Njen svet je širši kot svet drugih ljudi. Bržkone je to svet, v katerem je večina potreb te osebe zadovoljenih, pa »košarica« zato tudi ni tako pomembna. Vendar — po čem se razlikuje pomemben cilj od nepomembnega? Ko obravnavamo frustracije, gre marsikdaj za nekaj, kar je pomembno za samospoštova- nje in obstoj. Kaj je pravzaprav cilj frustruiranega fanta? Ni se vznemiril zato, ker ni mogel na ples. Vznemirjen je zato, ker so naenkrat omajane njegove egoistične potrebe po ugledu in samospoštovanju (dobil je košarico!). Bržčas se boste strinjali, da je. denimo, za pubertetnika velika sramota, če dekle ne pride na zmenek. Zato ni čudno, če je zaradi tega zelo frustriran. Odrasli ljudje, ki so spoznali odnose med ljudmi, ki so sposobni razumeti in tudi dopustiti različne vzroke, bodo reagirali drugače. Že nekajletne izkušnje naredijo, da takšen problem ni več tako pomemben in da angažira le Šilce čustev. Zanesljivost in zaupanje vase pri odraslih sloni na trdnejših temeljih. Zato ju eden ali dva neuspeha ne moreta omajati. Premišljujete kdaj o tem, kadar se znajdete v podobnih razmerah? Razporeditev na drugo delovno mesto VPRAŠANJE: Čeprav sem kvalificirana natakarica, sem več let delala na delovnem mestu receptorja-blagajnika. Delo na tem delovnem mestu sem opravljala tudi po vrnitvi s porodniškega dopusta, sedaj pa nekateri govorijo, da bom premeščena na delovno mesto natakarice. Prosim vas, da mi v zvezi s tem odgovorite, ali lahko vodja obrata poleg rednega dela opravlja še posle receptorja in blagajnika in ali me lahko organizacija premesti na delovno mesto natakarice. Če bom premeščena, me tudi zanima, ali bom morala opravljati kot natakarica nočno delo, čeprav imam majhnega otroka. Prizadeta delavka pravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest. Če torej ta akt določa, da poslovodja poleg svojih rednih nalog vodenja opravlja tudi posle receptorja in blagajnika, je te dolžnosti celo dolžan opravljati. Za delavke, ki imajo otroka, starega do enega leta storosti, velja absolutna prepoved nočnega dela. Pomeni torej, da boste glede nočnega dela kot natakarica uživali navedeno ODGOVOR: Glede premestitve je treba povedati, da je ta možna, če izpolnjujete pogoje glede strokovne kvalifikacije za delovno mesto natakarice in če je premestitev potrebna. Glede na to, da ste kvalificirana natakarica, bi bila premestitev v primeru potrebe upravičena. Katere posle opravlja vodja obrata oziroma poslovodja določa opis njegovega delovnega mesta, tega pa vsebuje samou- varstvo. V kupon PRAVNIK SVETUJE ^ROBLEMI upravljanja v sovjetskem gospodarstvu DIREKTORJEVA RAZMIŠLJANJA Jakšin ima že široka pooblastila, vendar vseeno meni, da ni »do-°|J samostojen pri svojem delu« Ivan Jakšin je direktor velike ‘ovarne krogličnih ležajev v Saratovu ob Volgi. Njegov ko-lektiv je najbolj vzoren in naj-ooljši v tem velikem industrij-skcm središču. Direktor je star ^ let, to dolžnost pa opravlja Sedem let. Pred tem je bil glavni ekonomist tovarne in sekretar Partijskega komiteja. $D DOPISNIKA 'ANJUGA le podatke navajamo tako, . °1 jih je objavila Pravda. Sov-Jetsko partijsko glasilo je namreč na drugi strani prepustilo velik Prostor direktorjevim razmišlja-nJem o profilu direktorja — Pravzaprav o njegovem vsakod- nevnem delu v enem tednu. Nekaj podrobnosti zasluži širšo pozornost, saj osvetljuje nekatere žgoče probleme upravljanja v sovjetskem gospodarstvu. KOMU DODELITI STANOVANJE? V ponedeljek je bilo v tovarni veliko posvetovanje o proizvodnji v strugarskem obratu. Direktor je podprl zamisel o prehodu z obrtniškega načina proizvodnje na serijsko proizvodnjo. Zatem je obiskal partijski komite. Treba je, kot pravi, spodbuditi komuniste k marljivemu delu, da reorganizacija ne bi zavrla uresničevanja začrtanih nalog. Naslednji dan je direktor sprejemal stranke. Nanj se ljudje tateden v žarišču Predsednik republike Josip Uroz-Tito je v Hercegnovem sprejel podpredsednika začasnega vojaškega upravnega 2fta Etiopije podpolkovnika ^tnafuja Abateja, ki je na P')vabilo podpredsednika Za LSe^stva SFRJ Vid°ja : !^0v'ča obiskal Jugoslavi-J Z1 To in Abate sta v daljšem Phjateljskem pogovoru poravnavala jugoslovansko-uopske odnose in sodelova-nJe ter nekatera mednarodna Prašanja, spregovorila pa sta , 10 razmerah v Etiopiji in v e 'T,°čju, kjer je ta neuvrš- ena država Abate je jmel crpne pogovore^ tudi s svo-m gostiteljem Žarkovičem. sestransko sta izmenjala r HeriJa ° aktualnih medna-sv tnih Problemih, razmerah v dvp u 'n o nadaljnjem razvoju odnosov na vseh Področjih. u . 8'Pt, Sirija in Sudan so p0aP°v'1i enotno politično Ka , Istvo> potem ko so se v treh Urna se^‘ voditelji teh A.q držav — Sadat, cpSfd ln Nimeiri. Sirski pred-Hafez el Asad je izja- Vel ic*3 Upa’ da bo t0 P°‘ Z(jr vV° Postalo jedro bodoče Suri ZeiFe arabske skupnosti. Nim - Predsednik Džafer kot 610 F3 ie sporazum ocenil arah i ZaPetek združevanja V ^ega naroda. VoditMadndu ie bil sestanek kom, ■v treh najmočnejših £Vro nističnih partij zahodne ske Fe španske, italijan- in M m <' U 0.. j.'. - _ ske iianjan- CarriUo pancoske- Santiago °i Ennco Berlinguer in Georges Marchais so največ pozornosti namenili medpar-tijskemu sodelovanju in aktualnim vprašanjem, s katerimi se ukvarjajo v svojem političnem boju. Sprva je bilo predvideno, da bo ob tej priložnosti tudi veliko javno politično zborovanje, vendar so ga španske oblasti prepovedale. Po zaostritvi ugandsko-ameriških odnosov se le-ti nekoliko umirjajo. Ugandski predsednik Idi Amin je obtožil ZDA, da so sodelovale v pripravi zarote proti njemu. Po razkritju poskusa državnega udara je Amin ukazal zapreti ugandske meje, vsem Američanom v tej deželi pa je prepovedal odpotovati v tujino. Za sredino tega tedna je bil sklican sestanek z ameriškimi državljani, vendar so ga preložili, predsednik Amin pa je sporočil, da lahko odpotujejo iz Ugande, če želijo; sicer pa hoče Uganda zboljšati odnose z ZDA. V srednjeameriški državi Salvador je izredno stanje, ki so ga oblasti razglasile potem, ko so se razplamtele demonstracije prebivalstva, ker so ponaredili izid predsedniških volitev v korist vladajočega režima. Predsedniški kandidat opozicije Claramount je medtem pobegnil v Kostariko, kjer so mu dali politično zatočišče. Svetovno javnost je pozval, naj podpre demokratične sile v Salvadorju. V. B. Prašujete ^^t§gOYarjamo __' a pojasnilo na naslednje vprašanje: Vrednr,° Ve^a so8lasje za regresiranje prehrane v obliki '-'sinip bonov? V. V. Borovnica ‘n osebhnrKaISamouPravno sporazumevanje o delitvi dohodka Soglasi dohodkov Pri RS ZSS pojasnjuje: VeUa do tai,23 re§resiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov *2dano gler/31’ k° Ve*ia doi°^do’za katero je bilo tako soglasje ^enteljna - r h3 konkretn* samoupravni sporazum dejavnosti. Vsako let0 t * druga organizacija združenega dela mora torej ?ravni sno'P° v®raditv' sindikalne liste za tekoče leto v samou-je- O vloeatf11 ? d5iavnosti) ponovno zaprositi za tako soglas-Slovenijg odtoča pristojni občinski svet Zveze sindikatov obrnejo za marsikatero zadevo, najpogosteje pa gre za stanovanjska vprašanja. V posameznih primerih zatrdno obljubi, da bo prošnja za dodelitev stanovanja zanesljivo in kmalu rešena. Najvažnejše je, pravi direktor, da človek ve, kakšen je resničen položaj in da dobi prepričljiv odgovor. Res pa je, da je včasih treba prošnjo zavrniti, vendar mora v takšnem primeru natančno pojasniti, zakaj delavcu ne more iti na roke. NOVICA IZ MOSKVE Pri teh pogovorih je po navadi navzoč tudi predsednik sindikalnega vodstva. Direktor seveda ne odloča sam o razdeljevanju stanovanj, vendar je očitno, da ima široka pooblastila. Tako kvalificiranemu mojstru Man-drakinu pojasnjuje, da ne more dobiti stanovanja zato, ker je, čeprav je izkušen delavec, nekoč skušal prikriti izmet. Direktor mu priporoča: »Dokaži, da je bilo to naključje, potem pa bomo videli!« V sredo je direktor posebej vesel: iz Moskve je prišla novica, da, so še enemu izdelku te tovarne podelili državni znak kakovosti. Boj za kvaliteto proizvodnje, ki je bil razglašen za enega izmed bistvenih ciljev sedanje petletke, je direktor proučil s partijskim komitejem in eden izmed ukrepov, ki je po njegovi oceni prispeval k uspehu akcije, je »plačevanje po oceni kvalitete krogličnega ležaja.« Naslednji dan je direktor najprej obiskal obrate. Pravi, da je to njegovo pravilo: dve do tri ure mora biti v proizvodnji. V petek pa je Ivan Jakšin ves dan s posebno komisijo opravljal redno »testiranje vodij obratov«. To je, kot pravi, novost v tovarni, ki je že prinesla sadove. Gre za to, da ocenjujejo ves vodilni kader. Kdor se izkaže za . posebej sposobnega in dobrega organizatorja, dobi premijo ali pa napreduje. Kdor pa dobi slabo oceno, ga lahko odstavijo z dolžnosti. Malo je manjkalo, da bi se to zgodilo vodji obrata št. 7 Živaderovu, ki se je »zgubil v drobnjarijah«. Še eno možnost so mu dali, da se popravi. Če se to ne bo zgodilo, ga bodo odstavili. V soboto direktor po navadi razmišlja o tistem, kar je naredil med tednom. Zdi se mu, da je bil v tovarni dolgo časa, potem pa mu račun pokaže, da je bil v neposredni proizvodnji le pol časa, vse drugo pa na sestankih in posvetovanjih. Poleg tega je moral tudi na službeno pot. Dejali bi, da direktor ni najbolj zadovoljen z lastnim učinkom: »Mi, direktorji, vseeno nismo dovolj samostojni.« Imamo, na primer, sredstva v skladu za razvoj proizvodnje, vendar nimam pravice, da bi jih uporabil brez soglasja ministrstva. Nobenega samostojnega koraka ne smem storiti. Meni to ni potrebno, je pa tovarni. Nekaj ni v redu... Govorimo, dokazujemo, vendar problem ostane. Mislim, da je treba v okvirih neke panoge ob strogem spoštovanju planskih načel dovoliti direktorju in kolektivu, da samostojno rešujeta nekatera pomembna vprašanja.« Tako razmišlja direktor Ivan Jakšin. Partijsko glasilo mu verjetno ne bi namenilo tolikšnega prostora, če ne bi njegova razmišljanja štelo za zanimiva in morda za značilna za položaj direktorja in njegove vloge v sistemu upravljanja v sovjetskem gospodarstvu. SVETO MASLEŠA KAJ PRAVIJO DRUGI? »Največja mučilnica Južne Amerike« Pariški sindikalni časopis Vue Ouverier je nedavno objavil izjavo predsednika sindikata grafičnih delavcev Urugvaja Roberta Olmose o položaju v tej državi, ki ji zdaj vlada vojaška hunta, včasih pa je zaradi svojih demokratičnih institucij veljala za »latinskoameriško Švico«. Podobno kot mnoge druge urugvajske delavske voditelje so Olmosa večkrat zapirali in mučili. Potem pa, ko so ga izpustili iz zapora, je odšel v tujino, da bi seznanil sindikalna gibanja drugih držav s položajem urugvajskih delavcev in sindikatov. Olmosa pravi: »Moja domovina nima več kot 2,7 milijona prebivalcev, vendar je v njenih zaporih in v koncentracijskih taboriščih več moških in žensk — političnih zapornikov kot pa v zaporih Pinochetovega Čila. V zaporu je 7.000 političnih zapornikov, 40.000 ljudi pa so mučili. Gospodarski položaj v Urugvaju je zelo slab, inflacija je dosegla 36,5 odstotkov, kupna moč se je v treh letih zmanjšala za več kot polovico. Nezaposlenih je 10 odstotkov aktivnega prebivalstva, pri tem pa niso upoštevani mladi, ki so končali šole in še sploh niso bili zaposleni. Prepovedana je vsaka sindikalna dejavnost, sedeže sedmih federacij, ki so včlanjene v konfederacijo sindikatov, pa so spremenili v vojašnice ali zapore. Boj v bistvu poteka na ravni podjetij z namenom, da se upremo, kolikor je mogoče, napadu delodajalcev in hunte na življenjske in delovne razmere delavcev. V nevarnosti so vse socialne pridobitve, ki so bile dosežene v zadnjih 25 letih. To so, denimo, plačan oddih, socialno zavarovanje, družinski dodatki in tako dalje. Želimo ustvariti čimbolj široko in enotno fronto proti krvavi diktaturi, ki je fašistična. Vojaška vlada ima edino zaslombo v armadi, podporo pa'dobiva od severnoameri-. škega finančnega kapitala.« VLADA IN SINDIKATI V MALEZIJI_ Napad z rasističnim prizvokom Opozorilo vladi ali pa tudi napoved sprememb v sindikalnem gibanju? Zahtevo 500.000 malezijskih državnih uslužbencev za povečanje plač v skladu s priporočili posebne kraljevske komisije za plače, ki so jo spremljalč grožnje, da bodo stavkali, so nekateri politiki izkoristili za širok napad na vodstvo sindikalnega gibanja, in to na rasističnih temeljih. Kongres sindikata uslužbencev javnih in civilnih služb, v katerem je 65 sindikatov iz vse države, vztraja pri uresničevanju teh priporočil, medtem ko vlada tega noče storiti in zatrjuje, da bi predvideno povečanje obremenilo proračun kar za 206 milijonov ameriških dolarjev in ne samo za 126 milijonov, kot trdijo sindikati. Vladni odbor je izdelal drugačen predlog, po katerem bi menda nižji uslužbenci dobili višje povečanje, kot pa ga priporoča komisija. teri politični voditelji napadli malezijsko sindikalno vodstvo, češ da imajo v njem monopol »člani samo ene nacionalne skupnosti«. (Ena od značilnosti malezijskega sindikalnega gibanja je, da imajo med njegovimi aktivisti pomembno vlogo nekateri posamezniki indijskega rodu, bodisi Indijci ali pat Tamili iz Šri Lanke.) Zlasti so napadali predsednika kongresa sindikatov Malezije Narajana, sicer predsednika mednarodne konference svobodnih sindikatov in njene azijske regionalne organizacije. Obtožujejo ga, da zahrbtno napada vlado. Narajan je osebnost, ki ni po splošni oceni nevarna za sedanji družbeni sistem. Na ta napad je odgovoril z besedami: »Vlada se je bojevala proti nam in bojevala se je v mejah obstoječih pravil. Morda nam ta pravila niso po volji, vendar jih sprejemamo. Govoriti, da sem sindikalist Zato, ker sem Tamil je neodgovorno, provokativne in smešno.« Da bi vlada preprečila stavko, je sklicala parlament na izredno zasedanje, na katerem so sprejeli poročilo vladnega odbora ter zavrnili priporočilo kraljevske komisije. Za vsak primer je imela vlada na zalogi še predlog zakona s prepovedi stavk, v nekaterih javnih službah. V takšnem položaju je kongres uslužbencev javnih in civilnih služb opustil grožnjo, da bodo delavci stavkali, in to pojasnil z željo po ohranitvi »demokratičnega sistema, s katerim je bilo zavrnjeno poročilo kraljevske komisije in sprejeto poročilo vladnega odbora. Obenem je kongres prepustil včlanjenim sindikatom možnost, da v nastalem položaju ravnajo, kot se jim zdi najbolj primerno. V parlamentarni razpravi so neka- Po mnenju nekaterih sindiklanil funkcionarjev bi lahko razočaranje med voditelji sindikatov zaradi vsega tega, kar se je zgodilo, ob tej priložnosti utegnilo povzročiti spremembe v sindikalnem gibanju, to je umik oziroma odstavitev voditeljev, ki so pripadniki narodnostnih manjšin, vodilne položaje pa bi prevzeli pripadniki večinskega naroda — Malaj-ci. Ali so te govorice resnične, ali pa so samo nekakšno opozorilo vladi, je za zdaj težko reči. Toliko prej, ker v isti sapi dodajajo, da bi sprememba na vrhu sindikalnih organizacij povzročila politizacijo sindikatov, ker se pripadniki narodnostnih manjšin praviloma ne lotevajo političnih akcij, medtem ko za Malajce to ne velja. M. TODIČ novo . medex apilecitin v medu POVEČUJETELESNO IN UMSKO ZMOGLJIVOST-ZAGOTAVLJA BIOLOŠKO RAVNOTEŽJE S HOLESTEROLOM - PREPREČUJE ZAMAŠČENOST JETER medex HlHillMiflU ARI LECITIN lahko kupite v naših prodajalnah, lekarnah in drugih večjih trgovinah kdo je kdo FERDINAND MARCOS predsednik filipinske republike »Sedimo na vulkanu« — je svojčas izjavi) predsednik dežele 7100 otokov, predsednik Filipinov Ferdinand Marcos. Ko je pred osmimi leti žc drugič zapored prevzemal državno krmilo je odločno pribil, da se bo njegova dežela znala upreti tako napadom od zunaj kot napadom od znotraj. Danes ta 61-letni Fili-pineeše vedno drži v rokah državno krmilo. Pa ne zato, ker bi ga volivci žc tretjič določili za krmarja, temveč zato, ker jc septembra 1972. leta razglasil izredno stanje, ki ga še vedno ni v celoti preklical. Ta poteza mu je omogočila, da je skupaj z ženo Imeldo (bila je filipinska lepotna kraljica) ostal v predsedniški palači. 61-letni Marcos ima za seboj sloves odličnega študenta, dobrega pravnika in karierističnega politika. Prvič je zmagal na volitvah leta 1965, ko je tekmece napadal z očitki zaradi korupcije visokih davkov in cen. Toda pozneje, ko je sam prevzel oblast ni storil ravno veliko za spremembo omenjenega stanja. Ob razglasitvi izrednega stanja 1972. leta je napovedal vrsto reform, a do danes jih še ni uresničil. Kot kaže, mu jc uspelo le nekoliko zajeziti in pomiriti muslimanske gverilce na Mindanau in Luzonu. Prav pred nekaj dnevi je namreč sporočil, da ukinja izredno stanje v 13 južnih pokrajinah. Boji z gverilci, ki se bojujejo za večjo upravno-politično samostojnost, so bili vsa ta leta zelo srditi. Šele ob posredovanju libijskega predsednika Gadafija mu je, kot kaže, le uspelo najti skupen jezik z uporniki. Goljufija, podkuplji- vost, revščina na eni in bogastvo na drugi strani, pa še vedno pomenijo nevaren družbeni vulkan, ki ga utegne zasuti. novice iz organizacij TKK SRPENICA Dobro so delali Pred dnevi so se na letni skupščini zbrali člani osnovne organizacije sindikata Helios Domžale, TOZD TKK Srpenica. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo v minulem letu zlasti uspešno pri odpravljanju posledic potresov na tem področju, ki so hudo prizadeli kolektiv TKK Srpenica in skoraj vsakega zaposlenega. Osnovna sindikalna organizacija je bila dobro organizirana ter je opravila vse zastavljene naloge, so poudarili na skupščini. ‘ Prav tako so delavci TKK Srpenica aktivno scxielovali pri pripravi samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v svoji delovni organizaciji, precej pozornosti pa so posvetili tudi razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter oblikovanju nekaterih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Kljub lepim uspehom pa je sindikat v TKK Srpenica doslej malo storil za izobraževanje ob delu in za dopolnilno izobraževanje delavcev, zlasti ker jim manjka ustreznih kadrov. Zato bo OOS posvetila v bodoče strokovnemu izobraževanju več pozornosti. Na skupščini so dobro ovrednotili gradnjo novih obratov za proizvodnjo tesnilnih mas, ki jih bodo dogradili letos. S temi obrati bodo odpravili ozka grla v proizvodnji, Srpenica pa bo dobi la tudi prepotrebne prostore za delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij. B. MLEKUŽ HOTEL ADRIA ANKARAN Skrb za zaposlene Iz Hrvatinov se je oglasila Ana Anžel, ki piše o letni skupščini sindikata TOZD Hotela Adria Ankaran. »Lani je naša sindikalna organizacija dobro delala,« pravi v svojem pismu. »V našem kolektivu, ki šteje 70 zaposlenih, skoraj ni oilo delavca, ki se ne bi aktivno vključil v razpravo o osnutku zakona o združenem delu ter pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Delavci TOZD Hotela Adria v Ankaranu smo prav tako organizirano sodelovali pri izdelavi analitične ocene delovnih mest, sistematizacije in samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Pomagali smo tudi prižadetim krajem in ljudem v Posočju, uredili družbeno prehrano zaposlenih in organizirali več drugih akcij. Člani sindikata smo posvetili precejšno pozornost družbeni samozaščiti in splošnemu ljudskemu odporu, sodelovali pa smo tudi pri ustanovitvi obalne poslovne skupnosti za turizem.« »Torej, veliko smo delali,« piše ob koncu Ana Anžel. »Vendar bomo morali v naši delovni organizaciji še precej storiti za boljši družbeni standard zaposlenih. Pri tem mislim predvsem na urejanje stanovanjskih problemov, aktivnejšo kulturno in športno-rekreativno dejavnost in na drugo.« A. ANŽEL TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Nova sindikalna organizacija V Termoelektrarni Šoštanj, temeljni organizaciji združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, so ustanovili še eno osnovno organizacijo sindikata. Sedaj jih imajo pet, njihovo delo pa povezuje in usklajuje konferenca OOS. V šoštanjski termoelektrarni so prepričani, da bo poslej delo sindikata še uspešnejše, kot je bilo doslej. Od oktobra lani je v termoelektrarni v veljavi nova analitična ocena delovnih mest, sedaj pa bo treba izoblikovati še merila za oceno uspešnosti posameznega delavca pri delu. V tej temeljni organizaciji združenega dela REK Velenje ugotavljajo, da so dosegli v zad- njem času pomembne rezultate v stabilizacijski akciji in v prizadevanjih za varčevanje predvsem z dobro pogonsko pripravljenostjo naprav, ki uvršča šoštanjsko termoelektrarno med tiste elektroenergetske objekte ne samo pri nas, pač pa tudi v svetu, ki imajo najvišjo pogonsko pripravljenost. V Šoštanju bodo v prihodnje namenili vso pozornost delu osnovnih organizacij sindikata, še bolj pa hočejo uveljaviti delo sindikalnih skupin, ki so se že pokazale kot uspešna oblika obveščanja in odločanja delavcev o vseh pomembnejših problemih v temeljnih organizacijah združenega dela. P. O. CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLE NE BO LAHKO, TODA Z VOLJO... Izkušnje so jih izučile, zato bodo v TAM prevelike osnovne organizacije sindikata preoblikovali v več manjših __________________ Po statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, sprejetem na 8. kongresu v Celju, mora v vsaki temeljni organizaciji združenega dela obstajati in predvsem delovati vsaj ena osnovna organizacija sindikata. Praksa kaže, da so v pretežni večini kolektivov tudi upoštevali ta napotek za boljše delovanje sindikata. Iz izkušenj pa tudi že dolgo vemo, da članstvo ne more — formalno in dejansko — učinkovito vplivati na nastajanje in sprejemanje odločitev, če je organizacija prevelika in ne glede nato, če je »navznoter« razvejana tudi na sindikalne skupine. Tudi zato so v preneka-teri »veliki« TOZD s tisoč in več delavci ustanovili po več osnovnih organizacij sindikata in jih tudi notranje razvejali tako, da bi beseda delavcev — članov sindikata laže prišla do veljave. Taka praksa kajpak pomeni vsebinsko spremembo, prelom z ustaljenimi navadami...To pa ni vselej lahko. .»Kasnejši razvoj« navadno pokaže, da se vztrajanje pri starem prej ko slej maščuje tistim, ki preveč odlašajo. Tudi v Skupnosti cestnih vozil TAM — TOŽD Mehanska obdelava je bilo tako. DELATI IN KAJ DOSEČI NI ISTO V članku »Kdo vse je na zatožni klopi?«, objavljenem v predzadnji DE, smo že pisali o tako imenovanih »zadnjih dogodkih« v omenjeni TOZD. Naj obnovimo na kratko: skupina delavcev, ki jo je vodil poverjenik sindikata, je — ne da bi vsaj poskusila poprej ubrati ustaljene in dogovorjene poti — želela obnoviti razpravo o pravkar uveljavljenih spremembah samoupravnega sporazuma o razporejanju osebnih dohodkov. Sami so organizirali sestanek, obvestili o tem najrazličnejše dejavnike v tovarni, katerih predstavniki so na sestanek tudi prišli in dovolili, da »ob'množici ljudi« ali niso prišli do besede, ali pa so jim besedo vzeli. Na to se je glede na potek sestanka omejila vloga družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov v TAM. Res je, da so se v TAM znotraj omenjenih struktur dogovorili, kako usmeriti razvoj dogodkov; vendar — kot rečeno — niso uspeli. Res tudi je, da je konferencaZK delovne organizacije TAM v dveh dneh po teh dogodkih izoblikovala svoje ugotovitve, stališča in sklepe, ki naj bi povzročili precejšen prepih na vseh ravneh organiziranosti in V vseh strukturah. Dejstvo, ki nas posebej zanima, pa je, zakaj se opazno, torej navzven, ne pred »zadnjimi dogodki«. ne med njimi in tudi doslej šc ni zganil sindikat v TOZD Mehanska obdelava, v skupnosti cestnih vozil, kamor sodi ta TOZD in v DO TAM kot celoti. Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Maribor je na izredni razširjenj seji, na kateri je v celoti pritrdil ugotovitvam, sklepom in stališčem konference ZK DO TAM, sicer poudaril misel, da bi bilo vse drugače, če bi bil sindikat v TAM dobro (Organiziran. Na to so jih že večkrat opozorili, vendar doslej brez vsakega uspeha. Kaj je torej s sindikatom v TAM? So ga »premaknili« vsaj omenjeni dogodki, ki niso bili prekinitev dela, ampak predvsem izraz nejevolje zavoljo načina, kako v tem kolektivu in njegovih delih urejajo pereče probleme. Delitev osebnih dohodkov, predvsem politika delitve, je eno takih vprašanj., Naši sobesedniki so bili: podpredsednik konference organizacij sindikatov DO TAM JANKO KORPAR, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v TOZD Mehanska obdelava ANDREJ DŽEBA, sekretar sindikalnih organizacij v Skupnosti cestnih vozil VILI FRAS in strokovni sodelavec konference organizacij sindikata v DO TAM ^BORIS LEBAN. »NAROBE SMO ORGANIZIRANI!« JANKO KORPAR: »Naše TOZD so raztresene po vsej državi. Imamo jih v Novem Sadu, Beogradu, Sarajevu, Črnomlju, največ pa v Mariboru. Povezane so v dveh skupnostih, 'skupnosti cestnih in skupnosti tirnih vozil. Če naj naš TAM kot sestavljena organizacija zares zaživi, bo potrebna še marsikakšna preosnova. Hočem reči, da proces oblikovanja TOZD in njihovega povezovanja še zdaleč ni končan. Organiziranost sindikata ni odvisna od teh procesov. Pripravljamo več sprememb. V številčno najmočnejših temeljnih organizacijah združenega dela, med njimi je tudi Mehanska obdelava, bomo ustanovili po več sindikalnih organizacij. Do aprila letos to mora biti sto rjeno.« ANDREJ DŽEBA: »Naša napaka je, da še nismo organizirani tako, kot določa statutarni dogovor. Mislim pa, da je zgolj teorija, če kdo pravi, da se ne bi zgodilo, kakorse je, če bi v naši temeljni organizaciji združenega dela imeli več osnovnih organizacij. Tega ne moremo pripisati organiziranosti, vsaj izključno ne. Nihče pri nas ni mogel predvideti, da bi se lahko kaj takega zgodilo, da • bo plaz sprožil sindikalni poverjenik po lastni presoji, ne da bi poprej zahteval vsaj sestanek izvršnega •odbora, katerega član je.« BORIS LEBAN: »V TOZD Mehanska obdelava je za spremembo sporazuma o delitvi osebnih dohodkov glasovalo komaj toliko delavcev, da je še bila lahko izglasovana. Nekdo bi se moral zamisliti nad tem. Vprašanje seveda je, kaj bi lahko storil takrat! Množice, v kateri demogoška gesla le še dvigujejo temperaturo, ne obvlada nihče.« Drugo k drugemu: malce posipanja s, pepelom, malce zvračanja odgovornosti in vzrokov »drugam«. Vendar, kot bomo še videli, je vse to bolj pomenilo prvo reakcijo na neprijetna vprašanja kot pa resnično prepričanje naših sobesednikov. KORAK NAPREJ BO TEŽAK JANKO KORPAR: »Dogovorili smo se, naj nobena osnovna organizacija ne bi štela več kot kakih 200 članov. Tako bo TOZD Mehanska obdelava, ki zdaj zaposluje 1040 delavcev, imela pet osnovnih organizacij. Vsaka od sedanjih 18 sindikalnih skupin bo imela v novih izvršnih odborih predvidoma po devet delegatov, medtem ko ima v sedanjem odboru le po dva. Več ljudi bo torej lahko prišlo do besede, več jih tudi bo, ki bodo kot delegati posredovali stališča v obeh smereh.« ANDREJ DŽEBA: »Sistem obveščanja v TAM je menda med najboljšimi pri nas, čeprav je tako imenovanih povratnih informacij še vse premalo. Po novem bo, mislim na delo sindikata, lahko še boljši. Če se bo dogodilo, da bi katerakoli skupina zahtevala sestanek, ga bo pripravil tisti izvršni odbor, v katerega je vključena. O vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu, se bodo laže pogovorili v ožjem krogu, skratka med tisti- mi, ki so najbolj prizadeti, ki stvari poznajo. Manjša bo tudi nevarnost) da bi se sestanek izrodil ali da bi ga kdorkoli organiziral in vodil na način, ki je v nasprotju s samoupravnimi normami. Povem pa, da vseeno ne bo lahko. Najbolj se bojimo kadrovskih težav. Potrebovali bomOi mislim našo TOZD, petkrat več članov izvršnih odborov. Glede na slab kadrovski sestav, mislim na našo TOZD. v njej je dve tretjini NK ia PK delavcev, bodo prizadevanja za usposabljanje novih sindikalnih aktivistov še toliko zahtevnejša. Na seminarjih, ki jih vsako leto pripravlja občinsko vodstvo sindikatpV) resda predavajo zelo sposobni ljudje-Žal so redki med njimi, ki znajo razlago približati tudi manj izobraženim.-Ne mislim le na družbenopolitično usposabljanje, ampak tudi na najbolj preproste stvari: kako, denimo, voditi sestanke...« VILI FRAS: »V zadnjih nekaj letih se je odnos do sindikata p1] vodilnih bistveno popravil. Nf več tako pogumnih šefov, ki bi si upal' reči, da ta ali oni ne sme na seminat Približno po 70 ljudi samo. iz SC' vsako leto pošljemo na sindikalf seminar. Mislim, da problemov ne b° preveč, če bodo seminarji taki, da b° znanje neposredno uporabno v praksi, čemur doslej ni bilo vselej tako.* ...VENDAR SE KROG RAZKLEPA Za sindikat v TAM bi torej lahk° dejali, kako se trudi, da bi v prihodnje vendarle bolje opravljal svoj de nalog tudi pri utrjevanju samoupravljanja. Kako bo pri tem uspel razgibati in zainteresirati svoje članstvo-je seveda vprašanje zase. Doslej bilo tako, da se je navadno izkaza kot dober organizator in usmerjevalec razprav, ki so pomenile del skup! nih družbenih akcij, slabše pa P11 »internih« akcijah. Vendar pa si) znamenja, da tudi slednjim že pč sveča najmanj enako pozorno*'' Čez noč prelomiti s staro prakso r težko, skoraj nemogoče. Krog pa s, vendarle razklepa. Če so še pN letom ali dvema »pošiljali« sam0'' pravne akte v javno razpravo, ne u bi jih sindikat prej sploh »videl*' tega ni več. Z vsakim teh dokurne'1 tov poprej seznanijo (tudi) vodst > sindikalnih organizacij, upošteva) njihove pripombe. Tudi tako sitt® kat torej dobiva vse boljše pogoje svoje delo. Če sploh kaj, je njegl,v.: naloga, izkoriščati možnosti in b kot doslej »prodreti« med ljudi, ^ S NAŠI PRIJATELJI ALOJZ POKOVEC Seznanjati in Današnjega sogovornika sem prvič srečal pred nekaj meseci, na razgovoru z nekaterimi predsedniki osnovnih organizacij sindikata v vrhniški občini. Trezno, odkrito in zavzeto je govoril o pomanjkljivostih v delu sindikalnih organizacij in hkrati tudi realno ocenjeval dosežene uspehe v zadnjih nekaj letih. Sicer pa sem v drugem razgovoru z Lojzem Pokovcem, predsednikom osnovne organizacije sindikata v borovniškem Donitu, vnovič uvidel, da se na prvem srečanju z njim nisem zmotil. Lojze Pokovec je pač takšen: realen, odkrit in prizadeven. »Največji vsebinski premik pri delu sindikata,« pravi moj današnji sogovornik, »smo storili v zadnjem poldrugem letu. Sindikalne organizacije so bile nosilke javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in tudi drugih množičnih akcij, ki smo se jih lotili lani. Verjetno so te množične akcije sindika- ta, ki se je uveljavil kot mobilizator delavcev in spodbudnik spreminjanja samoupravnih razmer, zelo mnogo prispevale k temu, da postaja sindikat resnično organizacija delavcev, vendar ne le v nekem socialnem smislu, kot je bil, Žal, prepogosto v preteklosti, temveč kot politična sila, od katere je odvisen nadaljnji razvoj samoupravljanja v temeljnih in drugih 'organizacijah združenega dela. V javni razpravi o zakonu o združenem delu smo zato lahko realno ocenjevali, kaj je sindikat v resnici in katere dolžnosti pridobiva z zakonom. Toda to ni enoletna akcija, še manj muha enodnevnica, tpmveč mora biti stalna akcija delavcev, da uveljavijo novo vlogo sindikata v vseh organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih.« Ob teh besedah našega sogovornika je treba dodati: za vsako politično organizacijo in gibanje je sistem učinkovitega medsebojnega obveščanja življenjsko analizirati važen. Tega pa se tudi Lojze Pokovec zaveda, saj pravi: »Lno je obveščanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in tudi znotraj osnovnih organizacij sindikata. V naši osnovni organizaciji sindikata imamo 9 sindikalnih skupin, ki so tudi delovno zaokrožene celote. Lahko rečem, da nam je s tako organiziranostjo uspelo, da so delavci sproti seznanjeni z vsem, kar se dogaja v naši TOZD in hkrati tudi njihove pobude po zelo kratki poti pridejo do izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in do samoupravnih organov. Toda to je le ena oblika obveščanja, sicer za samoupravno življenje zelo pomembna. Izkušnje med posameznimi sindikalnimi organizacijami in sindikati bi morali izmenjavati tudi v Delavski enotnosti. Ne rečem, da je tega mulo ali pa da takih prispevkov v časniku sploh ni, vendar so prepogosto premalo živahno napisani. Celice pod drobnogledom le redko opisujejo slabe sindikalne organizacije in tako dobiš vtis, kot da smo v govem mnenja rnunjn.ii i ^ kit in kaj bi moralo biti bolje t'n') jj .......—j - - - - j -fjCr s pa je tudi, da bi morali hiti ri',v /, / med našim časnikom in prl’ i osnovnih organizacij sindik«111' -f -ul- 1 eh organizacijah dosegli velike reza 'e. Pa vendarle ni povsod tako!« ^ Ustavila sverse ob nekaterih pojttvl •samoupravnega vedenja. Ali je te&1 <. san ja v časniku dovolj? Ali smo doV° ^ itični? n » Družbeni pravobranilci samoupN' ^ tnja so lani opravili zelo pomernb'10 ^ 7o. Nekje sem prebral, koliko pd^. s v so »obdelali« lani... Verjetno bi p oraj vsak zanimiv za Delavsko en >st. Toda ne zato, da bi ga ne vem k? z.kričuli, temveč predvsem zato, da tozorili, kako ne smemo delati in ^ re so prave poti v razreševanju mn°^. mfliktov v združenem delu in v drU-elavska enotnost bi morala teS . ■ •delovati z družbenimi pravobrttn n biti v pomoč in »zaščititi« vstik^ •lavca, ki vleče krajši konec santo • ■r hoče čiste račune, ker hoče vt’ tko gospodari njegova temeljna 0 r zacijain kako se posamezniki veml moupravnem življenju.« ,, Lojze Pokovec je povedal, kN ^ 'egovem mnenju manjka v našem iz zgodovine delavskega gibanja 5. marca 1977 stran J 11 • 11111111111111 imTnfflTrTTffnTTiTrf7TinTfflTWHifflTOTTHTT^^HTTfflrnTffTTTTniffl,n,fflinTfffffflTCn"nTrTTTO*nffmTnHTrfflri i f it i rnrmTFTrr DELAVSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO V LJUBLJANI 1871 - 18740V.) Februarja 1874 se je v šempe-terskem predmestju Ljubljane P°javil na več krajih nalepljen ePak. V dosedanji literaturi sc ®vtorstvo tega lepaka pripisovali ^atiji Kuncu. V poročilu deželni v'adi o najdbi tega lepaka daje rriagistratni svetnik Perona le njeg°v opis, ne pa tudi njegove Vsebine. Po njegovem mnenju naj bi poslali lapak v Ljubljano iz tuj*ne, kar jemlje kot dokaz o P°vezanosti ljubljanskih delav-s tujimi delavskimi agitatorji. zvezi s tem pa posebej omenja Zveze Matije Kunca, ki da se °s tbuje z demokratičnimi deškimi listi in »se posveča p^mokratičnim tendencam«. r°na ugotavlja, da Kunc »sicer . najde popolnega razumeva-• a’ Vendar mu mase slepo sledi-n' Pa nagnjen k izgredom ali Jenju javnega miru ter vedno ^ rFi za red na delavskih zboro-Jih. o izvoru plakata so poi-ovali še ves mesec, vendar n>so mogli ugotoviti. pravi o devetih točkah neudorfl-skega programa se je pridružilo tudi ljubljansko delavsko društvo. Sredi maja so sklicali občni zbor, na katerem je Kunc predaval o stališčih avstrijskih delavcev ter prebral določila programa. Želel je, da se v debati delavci sami odločijo, ali ga sprejmejo ali ne, vendar je bila to zgolj formalna poteza, saj je v uvodu v svoje predavanje poudaril, da mora ta program postati program vseh avstrijskih delavcev, torej tudi ljubljanskih. Razpravo in končno odločitev pa je preprečil Perona kot policijski komisar z utemeljitvijo, da gredo nekatere točke programa predaleč in s tem tudi razprava o njih ter je shod razpustil. Meseca oktobra je bil Matija Kunc poklican k vojakom ter je zato moral odstopiti s položaja predsednika delavskega društva. Za njegovega naslednika so izvolili mizarskega pomočnika Vincenca Forsta, ki je bil do takrat že novembra pa je moral predsednik sklicati mesečni sestanek dvakrat, ker je bila prvič udeležba premajhna, drugič pa je prišlo le 15 članov. Prav tako so morali zavoljo nesklepčnosti odpovedati sestanek tudi meseca decembra. S Kunčevim odhodom se zaključuje prva doba razvoja in delovanja ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva. Njegova zasluga je, da se je društvo približalo in vključilo v avstrijsko delavsko gibanje, saj je vztrajno vcepljal v zavest ljubljanskih delavcev, da morejo doseči uspehe le združeni in enotni. S svojim sodelovanjem v širšem okviru avstrijskega delavskega gibanja — med drugim je bil delegat ljubljanskega društva na ustanovitveni svečanosti dunajskega delavskega izobraževalnega društva leta 1871, delegat na prvem sestanku zastopnikov avstrijskih izobraže- Člani delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani leta 1876 s°cia|U^°r^S*C' *enem postopku potrdil sklep skupne ko-"SlJe- da se izreče javni opomin NPZ »Panorama« Ptuj, Vrazov trg 1 ^ o h o h |Prase9anja dogovorjenih sredstev za osebne e v letu 1975 po merilih resolucije za 24,4%. POSLOVNO ZDRUŽENJE OBRTI, KOMUNALE IN MALE INDUSTRIJE LJUBLJANA valnih društev leta 1872 na Dunaju, leta 1873 pa delegat na zborovanju avstrijske socialne demokracije v Wiener Neu-stadtu in z dopisovanjem v osrednji delavski časnik Volks-wille — je zbliževal in pojasnjeval dogajanja v centru, na Dunaju in doma v Ljubljani. Čeprav je z njegovim odhodom ostala v društvu velika vrzel, ki jo je bilo čutiti tudi še naslednja leta, pa je položil temelje za njegov nadaljnji razvoj, v tem času se je društvo že uveljavilo kot pomemben element v družbenem življenju, na katerega je treba računati. Matija Kunc se je vrnil iz vojske leta 1877. Društvo si je prizadevalo, da ga ponovno vključi med svoje aktivne člane in tako je imel Kunc januarja 1878 leta na članskem sestanku predavanje, katerega vsebina pa ni znana. Sicer pa je Kunc ostal v društvu nedelaven in so ga zaradi tega na sestanku 5. decembra 1880. leta izključili iz društva. (KONEC) ¥ — Res, da poslujemo z izgubo, imamo pa zato višje »OD« kot vi, ki poslujete brez izgub! Izraz mora uokvirjati obseg uvoza — Le kako naj to sliko spravim v tale okvir.. . ? Karikaturi: I. Antič 1^1 A O A IVI A I Rešitve pošljite do 16. marca 1977 na naslov: I ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova » m i » I 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRI-IVm£AIVl\/\ 1 ZANKA št. 9. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. rhC" • t ______ 1 . DE JvAjl/AZloe) SAdINOVA ZEMOEflS' PoS&ŠNIM OilRcMUA OAAlEKA AToMSKa Peo RIB] E ItfČBCB SRŠlCA CRKLA ANToH v IM&PtlČ STRPAŠ! STtPITI- Vosr Z\IE2A | zjRužajE ItA OSAM/LO )rZava v MH-VEfUlCl, GIAJ.HLTTO lE^A MESECA SIS/VR, kACIKATUR MASILMA, OSOAJALMA POLITIKA, fcHlEBJojr BACTZAKtc IMEijMRA ?u.CAR/A • FINOiHATt« 601*1 EffliSt IL^UVAILC SIT IME PESNIKA VIPOTNIKA »ffiH/AUA lesitt SHE LESK0VAC. VOJVODIH*! šAuobu itaujai®.! m.EiJov\ NEKD.TaRŠU OBIASTNIKI PREBIVALCI LAPOM KE PK02JJK.MA SW0U,š|PA NAŠITEK. V/V RAMI, SOtlALNl PotciAi tODATlU 0 fcOLfcZAJl 6WŠI „ NOjcnerAS .DIVAMA taMsoraA TBAHCfiSU TISA-T< MANCE. VADAv ie»o SOISRALEC medmar.om tA ZA .SEVER* S!tkJ0G(W-sia zapis VSE-)l®0\|-SVA OUM- ne s leja MOŠIU PglisU GLAS S OKREPDEklA nihauHca STAKiE, MRCINI POKJ^AJlMA V GRČIJI DE IME. ŽENE. CJJAPUNA LA-2V. STAblO toVZR.MfllAM)E VRSTA hoSu.TED' (flMA&KHA) TMEDAIK WA 0SR1SM (foIMOŽMlj HRUŠČOU MATHEMJ StJOP «AZ1H£- šeVAUEc RAZDALJA toeke OD Abscise (MNOŽA ' mmsuj PBTROl S02T5NI DELAVEC KARlOVAC. LAHKO«-yiVATB(ffi-MA ZA MAAltOZO ISArAC- MEWTo|\J -1 .surovina" ZAtOlfllio TRAČNICE MESTO V ZA«.DELM NieECOfc vmet;e SUIZNICE - SROMAR IVAN RA3KO KoRCTnJIK 5AL7ŠE RAZD053E SOVI So UTCASTT klSLIUE aPANTt, VER0AN)E PA-ItNI SESALMIK nesra v kl!7l,DBREid HIMALAJSKA KOZA . CIMOSOV AVTO stk toites REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 7: AVTOMOBILIST, JANKO KERSNIK, DR, KANDIDATI, OISE, OAS, ROV, VITRA, TITO ŠRI, TOLPA, I, ČASNIKAR. KSI, INKA, AMERIKA, NJASA, AMEN, AELITA, ETIKA, NL, L ATI N EC, ARIJ, URIN, RE, LICE, MI, ARAT, AKA, MIZA, AMI, SŠ, NANOS, TIL, KALININ, SAKE, ARALIJA, URAN. Izžrebani reševalci križanke št. 7: 1. nagrada, 200 din: Vilma Vudler, Framska 4, 62000 Maribor 2. nagrada, 150 din: Mitja Čebulj, c. M. Tita 2-a. 64270 Jesenice 3. nagrada, 100 din: Martin Drev, Podgorje 33, Pesje, 63320 Velenje Nagrade bomo poslali po pošti Erika Gotjup: na delo sindikata pri nas gledajo člani še z nezaupanjem. Upam, da bomo kmalu z delom prebili led in opravičili svojo vlogo. Katica Pele in Zdenka Hladnik delata v konfekcijskem oddelku Induplati Jarše, trenutno šotore. Prva šiva že 16 let, druga pa 5 let. Nismo se po naključju odločili za to, da te dni obiščemo Industrijo platnenih izdelkov Induplati Jarše. Pred nami je 8. marec in tovarna v Jaršah je »ženska tovarna«, saj je v njej od 1200 zaposlenih kar 850 žensk. Zanimalo nas je, kako ta ženski kolektiv dela, kako živi, kako skrbi za razreševanje ženskih vprašanj, kako samoupravlja in predvsem kako uspešno dela sindikalna organizacija. Odgovor na vsa ta vprašanja v sorazmerno kratkem času našega obiska nismo dobili v celoti, ali pa morda ne ravno tako natančna, kot če bi bili dlje na obisku v tem kolektivu. Sicer ' pa najprej predstavimo kolektiv: že 54 let izdelujejo v Induplati Jarše predvsem tkanine za zavese, blago za šotore in izdelke iz teh tkanin. V zadnjih letih so tovarno precej prenovili in zato porabili 76 milijonov dinarjev od tega več kot polovico lastnih sredstev. Ze za letos pa načrtujejo novo rekonstrukcijo, s katero bodo zamenjali stare stroje z bolj sodobnimi, kar jih bo veljalo do 1980. leta blizu 60 milijonov dinarjev. Kolektiv Induplati Jarše je organiziran v štirih temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb. Tako so bili organizirani že pred zakonom o združenem delu, vendar pa je javna razprava prispevala k temu, da so v vseh temeljnih organizacijah ustanovili tudi samoupravne in sindikalne skupine, ki so delovno zaokrožene. Vloga osnovnih organizacij sindikata je sicer jasna, vendar še niso zaorale tako, kot bi morale glede na zakon o združenem delu in zaključke kongresov sindikata. Najbolj kritična sogovornica je bila Erika Gorjup, ki v Induplatih Jarše dela že 19 let. Trenutno je predsednica OO ZS v konfekciji. »V našem oddelku smo letos krepko zastavili. Organizirali smo šest sindikalnih skupin, v katerih smo razpravljali o planu za delo, o pripravah za letno konferenco sindikata, o finančnem planu ter o boljši povezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Če sem odkrita, nam takšna povezava manjka, saj se moramo znajti pri našem delu skorajda sami. Težko je tudi z delegati posameznih skupin, saj se ne znajdejo, neradi vodijo sestanke sindikalnih skupin, ker nimajo izkušenj. Zato bomo morali izobraževanju teh ljudi posvetiti mnogo več pozornosti, da bi lahko suvereno odločali o pogojih in rezultatih svojega dela. In kako gledajo delavke na delo sindikalne organizacije? Težko je reči. Od skrbi za ozimnico pa do resničnega odločanja o gospodarjenju ni lahka pot. Tudi kratka ni. Erika je pripovedovala tudi o težavah, ki jih imajo v oddelku konfekcije. »Produktivnost ni najboljša. Očitajo nam boleznine ter preveliko porabljenih ur za posamezne izdelke. Dejstvo pa je, da je delo v oddelku konfekcije od nekdaj veljalo za lažje delo. Zato so vse tiste, ki so na drugih težjih delovnih mestih zbolele ali dobile kakršnekoli druge poškodbe premeščali k nam. In očitno je, da je zato tudi več bolniških izostankov. Pri starejših delavkah zaradi bolezni, pri mlajših pa zaradi bolezni otrok.« Marija Jerman, tehnolog v pripravi dela, dela v Induplati že dobrih dvajset let; govorila je predvsem o stanovanjih. V Induplati je vsa leta nazaj sindikat in tudi vodstvo podjetja posvečalo veliko skrb reševanju stanovanjske problematike. Danes imajo 60 lastnih stanovanj, približno dvajset delavk in delavcev pa letno dobi posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja. Prvi samski dom so začeli graditi že 1947. leta. Prav zdaj pa so se ob razporejanju dohodka odločili in namenili milijon dinarjev za gradnjo novega stanovanjskega bloka. Katarina Unger: Na sejah se pogovarjamo o naj- »Sindikalno organizacijo smo decentraliziral1' različnejših problemih. Kaj? Težko bi natančno Toda novi ljudje v odborih se še ne znajdejo,«)( odgovorila. povedala Marija Jerman. »Pred leti sem bila tudi sama sindikalna funkcionarka v podjetju. Ne rečem, da smo takrat delali najbolje, vendar mislim, da danes sindikat še vedno ne dela tako, kot bi moral. Po eni strani je dobil večje ih odgovornejše naloge, po drugi strani pa smo sindikalno organizacijo v podjetju približali članstvu in angažirali številne nove ljudi, vendar, ljudje so brez izkušenj.« Katarina Unger že 29 let dela kot prodajalka v Induplati. Je članica izvršnega odbora .osnovne organizacije sindikata. »Zadnja leta, ko imamo nove stroje in delamo s sintetiko, je delo lažje. Ni več tistega trpljenja, ko smo še delali z mokrim postopkom z naravnimi vlakni. Mokrota, smrad in vročnia so bili včasih neznosni. Danes tega ni več. Tudi ko sem sama imela majhne otroke, še ni bilo varstva. Danes je, morda res še ne za vse.« O delu njihove osnovne organizacije sindikata pa Katarina ni vedela povedati mnogo. Pravzaprav: pred nedavnim so rešili socialni problem ene od sodelavk z denarno pomočjo, da so pred nedavnim skupno rešili slabe razmere v tovarniški restavraciji, obiskujejo tudi bolne članice kolektiva. To je v glavnem tudi vse in bržčas premalo. A- A. Marija Avbelj že šest let dela kot predica in se na delo vozi iz Krašnje. Velika večina delavk v Ind*# jj je v podjetju zaposlena že 2 več let. Marsikatera čaka le &^ upokojitev. Foto: A« ™ llllllllllllllllllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllllllillliiiiiiiiiliffl I HUMORESKA Direktor gostinskega podjetja »Pri sodčku« je lansko poletje napredoval za direktorja restavracije »Pri treh češnjah« in njegov naslednik mu je priredil poslovilni večer in mu vpričo vsega kolektiva (dveh natakaric, kuharice in snažilke) svečano obljubil, da ga bodo ohranili v najlepšem spominu ter hodili po poti, ki jo je »začrtal« z vsem svojim družbeno koristnim delom. Naslednjega dne je novi direktor pregledal svoje novo delovišče in dejal: » Kako ste sploh mogli delali v takih prostorih? Sank je za vrati; kje pa ste že videli točilno mizo za vrati gostilne? Gost, ki pride v lokal, da bi kaj popil ali pojedel, naj takoj, ko stopi v gostišče, vidi šank pred seboj! In tale beton na tleh! Človek stoji na njem, dobi revmo ali pa se prehladi, potlej pa naraščajo stroški za zdravljenje občanov. Naši gostje bodo poslej stali na lesenem podu, da jih ne bo zeblo v noge. Pa tale slika na zidu! Človeka stisne pri srcu, ko jo pogleda. Sem za takšno umetnost, ki človeka razveseljuje in ga priteguje, ne pa odbija.« Nekaj dni kasneje so gostišče »Pri sodčku« zaprli in delovni kolektiv je odšel na kolektivni dopust. In ko so se nekateri njegovi člani sončili na obmorskih plažah, drugi pa kopali krompir in sadili repo, so delavci remontnega podjetja prestavili točilno mizo, naredili nov pod iz dobre sveže bukovine in slikar, direktorjev znanec, je okrasil steno nad šankom z novo \ ) sliko, primerno sodobnemu človeku v sodobni gostilni. Za preureditev lokala so plačali 82 starih milijonov, ki so jih dobili kot kredit in so jih potlej, kot je lepo in prav, vsak mesec vračali. Ko so plačali zadnji obrok posojila, pa je tovariš direktor odšel v pokoj. Novi direktor je na poslovilnem večeru v imenu vsega kolektiva obljubi! staremu direktorju, da ga bodo ohranili v najlepšem spominu in hodili po poti, ki jo je začrtal 5 svojim neutrudnim delom. Naslednjega dne pa je sklical svojo delovno skupnost in ljudem povedal: »Promet gostinske organizacije združenega dela je predvsem odvisen od urejenosti lokala. Pa poglejte tale pod, kje ste že videli, da bi imeli v gostilnah lesena tla? Umazanija se zbira na njih, prodira vanje in nihče jih ne more dovolj higiensko očistiti. Pa tale šank, pol lokala zavzema, mi pa moramo izkoristiti vsak kotiček, sleherni kvadratni centimeter tega našega prostora mora prinašati dohodek. In tale slika, ali sploh veste, kaj predstavlja...« In spet so gostišče »Pri sodčku«, zaprli in delovni kolektiv je odšel na kolektivni dopust, medtem pa je gradbeno podjetje preuredilo lokal po zamisli novega direktorja. Dela so veljala 118 starih milijonov, ki so jih potlej Odplačevali v rednih mesečnih obrokih; in ko so jih odplačali, je direktor gostilne »Pri sodčku« llllllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllililllillllillllllllllllllllllllN napredoval za direktorja trgovskega podjetja »Supermaximarket«. Novi direktor je na poslovilno71 večeru... Torej, gostišče »Pri sodčku« so sPet preuredili. In kdo ve, koliko gostinskih strokovnjakov bi si v njem še postavljal0 svoje spomenike, če ne bi minulo Zi7710 izvolili novega predsednika potrošniškega sveta krajevne skupnosti, ki J" prepričan abstinent in borec Protl alkoholizmu in ki je organiziral akcij0’, naj bi gostilno »Pri sodčku« preuredili v mlečno restavracijo. Tako so pred dnevi tudi storili- Zdaj pa so na vrsti novi strokovnja ki- JANEZ VOUC illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^11111^^ i Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor). SONJA GAŠPERŠIČ. MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEŽ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-1180j’a $te-račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. P°sa£®v ne ^ vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. RokoP , jjpljat13 čarno. Poštnina plačana v gotovim. Tisk »Ljudska pravica«.