Maribor»M. PoStnlna plačana v gotovini Cena'1 Din Leto II. (IX.), štev. 38 Maribor, četrtek 16. februarja 1928 »JUTRA« ESI Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi alt po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. * Zavlačevalna taktika VUKIČEVIČEVE DEPLASIRANE KANDIDATURE ZA NOTRANJEGA MINISTRA. — UMETNO PODALJŠAVANJE REŠITVE KRIZE. BEOGRAD, 16. februarja. Kraljevi mandatar Velja Vukičevič, ki je dobi! nalog, da sestavi koalicijsko vlado, ska-ša že od včeraj na vse mogoče načine prepričati demokratske kroge, da bi predstavljalo imenovanje dr. Korošca za notranjega ministra rešitev sedanje kabinetne krize, ki je sprejemljiva tudi za demokrate. Ker se ob petih popoldne sestane demokratski klub k seji, je Vukičevič, da počaka na sklep demokratov, za danes dopoldne določeno sejo radikalnega kluba odgodil. Nobenega dvoma ni, da bodo demokrati načrt za imenovanjem dr. Korošca za notranjega ministra odklonili. S tem računa že Vukičevič sam, ki si je že po- iskal novo rešitev. Po najnovejši verziji naj bi bil imenovan za notranjega ministra eden izmed muslimanov. Ker so muslimani — vsaj formalno še vedno člani Demokratske Zajednice, računa Vukičevič s precejšnjo sigurnostjo, da demokrati ne bodo odklonili tega predloga. Obenem misli, da se mu bo tudi posrečilo, pregovoriti demokratske ministre, da nastopijo o priliki razprave o tem predlogu v demokratskem klubu za obnovitev stare koalicije. Vukičevič je imel dopoldne več razgovorov s svojimi intimnimi prijatelji. Vsa znamenja kažejo, da se bo še nekaj časa posluževal zavlačevalne taktike. . Nale fcris® ZNAČILNI POJAVI V SEDANJI KRIZI. Princ Karol zopst rovari ARETACIJA RUMUNSKEGA GENERALA RAKOVICZA, KI JE PRINESEL S SEBOJ KARLOV MANIFEST IZ PARIZA. BUKAREŠT, 16. februarja. V torek zvečer je bil na rumunski meji pri Ta-poli aretiran general Rakovicza, ki je prispel v spremstvu neke dame iz Pariza. Pri telesni preiskavi so našli v njegovem žepu manifest bivšega rumun-skega prestolonaslednika Karla, ki je bil pripravljen za objavo. Ker je general član narodne-kmečke stranke, je skušala vlada slučaj prikriti. Narodna kmečka stranka pa je kljub temu takoj zvedela za aretacijo in že včeraj vložila v zbornici interpelacijo, na katero pa ministrski predsednik Bratianu ni hotel odgovoriti. Parlamentarna kriza i/ Nemčiji BERLIN, 16. februarja. Po včerajšnji seji vlade se je vršila daljša konferenca šefov koaliranih strank, na kateri se^ ie iskal izhod iz sedanje notranje-politične krize. Vsa prizadevanja strankinih voditeljev so ostala brez uspeha. Razpad Koalicije ie gotovo dejstvo. Vse stranke so v načelu za razpust državnega zbora po sprejemu državnega proračuna. Ako pa to ne bi bilo več mogoče, naj sledi razpust takoj. Današnji listi se obširno ba-vijo z notranjim položajem in so komentarji večinoma skeptični. Precejšnjo senzacijo so vzbudila odkritja »Vorwartsa« o tajnih monarhističnih organizacijah v armadi in mornarici. Glavno vlogo pri tem igra Wiking-Bund. V najdenem dokumentu se nagia-ša, da sta bivši šef vrhovnega armadnega vodstva, general Seckt in virtember-ški ministrski predsednik sama priznala potrebo teh organizacij, češ da je 'etos pričakovati večjih nemirov. Važno za člane Slovenskega lovskega društva I Kdor želi dobiti legitimacijo za trikratno polovično vožnjo po vseh državnih železnicah, naj pošlje svojo sliko in 25 Din društvenemu blagajniku, ravnatelju g. Boltavzarju v Mariboru, Ciril-Meto-dova ulica 22. — Ob priliki 501etnice rojstva in 201etnice društvenega delovanja g. predsednika dr. Ivana Lovrenčiča se bo vršil v soboto, 25. t. m. ob 2^. uri v Ljubljani v restavraciji »Zvezda« na Kongresnem trgu častni večer,r ki naj se ga udeleže člani SLD v čim večje« števjlu. Carinske olajšave za ljubljanski velesejem. Carinski svet je izdal sledeči >dlok, ki ga je finančni minister odobril: 1. Da se pri začasnem uvozu predmetov, namenjenih za ljubljanski velesejem, ki bo od j 2.—11. junija ne plačuje predpisana u-vozna carina, ampak se zavaruje i ga rantnim pismom kake banke, ki je upravičena za trgovanje z devizami in valu- , tami, po predhodnem protokoliranju pri gen. inšpektoratu min. financ. 2. Da se pri izvozu v roku od 6 mesecev raču- , najoč od dne izvršene uvozne ekspediei- ; je, brez posebnega odobrenja direkcije, vrne položeno tpTco garantno pi.v : >. 3. Da se izvoz vrši po obstoječih predpi-sih za prevoz brez osiguranja valute, j ako je izvršena pogojna ekspedicija. 4. ! Prostor na velesejmu se smatra za čas j velesejma ter 8 dni pred in po velesejmu, ! za carinsko skladišče. 5. Da carinarnica ' smatra vse pošiljke za nujne. 6. Stroji. ; prodani na ljubljanskem velesejmu morejo biti oproščeni od plačila uvoznih ca- , rinskih dajatev v toliko, v kolikor ob-1 stoji zakonska možnost, a šele po ored-! ložitvi potrebnih potrdil. 7 .Da odpade j tudi plačilo 4% davka na blago, ki je prodano osebam, ki so plačale davke za poslednje tromesečje. Potrebno pa je za I to potrdilo velesejma, trgovske zbornice in davkarije. Dalje so dovoljene tudi velike olajšave v načinu carinjenja razstavnega blaga. — LJUBLJANA, 16. februarja. Devize: Berlin 1358.5, Curih 1095, Dunaj 301.9, London 277.60, Newyork 56.90, Praga 168.77, Milan 301,50, Pariz 223.85. — Eefkti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Prva hrvatska 875, Kreditni zavod 165, Vevč e 135, Ruše 265—280, Stavbna družba 56, Šešir 125, Strojne tovarne 70, Maribor, 16. februarja. Krize naših vlad imajo vsikdar. kadar nastanejo v večjem obsegu in iz globljih razlogov, predvsem to značilno potezo, da se vlečejo kakor morska kača. Tudi sedanja kriza se vleče dejanski že mesece in mesece, neposreden povod za njen formalni izbruh pa je bil predvsem veliki zbor Kmečko-demokratske koalicije v Zagrebu in kmalu na to seja Demokratskega kluba, na kateri se ie večina demokratske stranke izrekla proti nadaljnemu sodelovanju z radikalno stranko. Z raznimi manevri je sicer j res-g. Vukičevič zavlekel ostavko^ svoje vlade še do 8. februarja. Podob-; nih manevrov se poslužuje g. Vuki-: čevič še danes, samo da bi krizo za-i vlekel čim dalje in tako rešil za go-: spodstvo radikalskih hegemonistov, kar mu ie rešiti mogoče. Poleg te značilne poteze kaže tudi sedanja kriza vse iste znake, ki smo' jih lahko opazovali ob prilikah raznih poprejšnjih vladnih kriz. Predvsem j dejstvo, da se ie radikalna stranka; tudi tokrat, kakor- vedno, postavila j na stališče, da brez njenega vodstva ni niti koncentracijske niti'koalicijske vlade. Radikalna stranka smatra še vedno, da ie edino ona poklicana imeti vajeti države v rokah, ali pa se naj vse razbjie. Dokaz, da je radikalna stranka še vedno daleč, daleč od pravilnega pojmovanja razmerja med stranko in državo, da so ji strankini interesi še vedno več neeo interes države, da torej stavi partijske interese nad interese države in naroda. V vsej krizi je bil nedvomno najin-teresantnejši moment ta. da je prvikrat odkar obstoji naša država, dobil mandat za sestavo vlade prečan Stjepan Radič Vsakdo izmed nas je vnaprej vedel, da se ob znanem stališču radikalne stranke njemu ne bo posrečilo sestaviti koncentracijske vlade. Pokazalo pa se je pri tej prilMd, kako razumeva beograjska čaršija enakopravnost vseh plemen in vseh pokrajin. Dejstvo, da je predstavnik Hrvatov odnosno prečanov g. Radič dobi) mandat za sestavo vlade, jc izrabila čaršija v to. da je na vsa usta zakričala, kako ie to najboljši dokaz, da so vse pritožbe prečanov o zapostavljanju v naši državi neonravičene. Baš to začudenje beograjske čaršije nad tem, da je mogel dobiti prečan mandat za sestavo vlade, pa najbolj dokazuje, kako so prečani res zapostavljeni. Zakaj v duhu zakona, ustave in parlamentarizma je, da tudi bodisi Hrvat ali Slovenec dobi mandat za sestavo vlade, in bi bilo tudi oo-polnoma normalno, ako bi konečno enkrat po desetih letih bil predsednik vlade predstavnik Hrvatov, oziroma prečanov. Čo se je torej srbijanska javnost -začudila nad tem. da je pre> čan mogel dobiti od kralja mandat za sestavo vlade, je to le dokaz, da se mentaliteta gotovih srbijanskih krogov še vedno ni izpremenila. in da ti krogi še vedno stoje na stališču, da ima radikalna stranka monopol za hegemonijo nad vso državo. Radikalna stranka pa je s svojim sklepom, da more in sme biti predsednik .vlade samo radikal, zagrešila tudi še drugo težko pregreho: prilastila si je prerogative krone, kateri edini pripada pravica, da odloča o tem. kdo naj stoji na čelu vlade. Tudi s tem je radikalna stranka pokazala, da hoče vršiti vrhovno diktaturo nad vso državo. Je to višek strankarske zagrizenosti.^ kakoršno je uvedla v naše politične razmere radikalna stranka. Še več: Vukičevič se je tekom zadnjih dni, ko je dobil mandat za sestavo koalicijske vlade, postavil na stališče, da sta edino dve možnosti: ali on kot predsednik koalicijske vlade nove volitve. Gospod Pribiče-vič je to njegovo izjavo včeraj odločno zavrnil, ko je dejal: »Mislim, da vsa javnost soglaša s tem. da Velja Vukičevič nima nikakega pooblastila za tako izjavo, ker še nismo tako daleč, da bi imela država izbirati samo med delovno vlado Vel je Vukičeviča in volitvami. Gospod Velja Vukičevič manevrira v tem pravcu. da bi v javnosti vzbudil utis. kakor da nikdo ne more sestavit? delovne vlade, če je on ne sestavi, kakor da je on edini steber naše države, in če se ta zruši. da je vse pronadlo.« Še dvoje značilnih potez ima sedanja vladna kriza: Prva. od radikalne stranke ob priliki vsake krize posku-šana. je ta. da radikali skušajo cepiti druge stranke. Tako so tudi tokrat noskušali na eni strani razcepiti Kmečko-demokratsko koalicijo z vabljenjem g. Radiča in njegove stranke v vlado brez drugega dela koalicije, na drugi strani pa so poskušali tudi razcepiti Davidovičevo demokratsko stranko. Uspelo jim ni niti eno niti drugo, navajamo pa to kot značilno za mentaliteto radikalne stranke in za njeno stremljenje, da se za vsako ceno. če tudi z najgršimi političnimi lopovščinami, vzdrži na površju In na vodstvu države. Končno omeniamo še čisto kratko kot karakteristično dejstvo, da se Je v tej krizi izkazala SLS res le kot re-nek radikalne stranke. Saj je g. dr. Korošec sam izjavil, da v imenu njegove skupine odloča g, Vukičevič. S tem se je naša SLS v Beogradu popolnoma odrekla svoje politične samostojnosti kot posebna stranka, do-čim bo seveda doma še vedno varala svoie volllce s svojo posebno politično eksistenco. Bogastva se brani. Neka Angležinja Gillespie je prejela iz Kanade vest, da je ona edina dedinja velike zapuščine nekega sorodnika in da prejme v kratkem poldrugi milijon funtov. Žena pa je to bogastvo odločno zavrnila, češ, da je mnogo srečnejša brez milijonov. »Jaz sem starka in me prav' nič ni volja, da bi si razbijala glavo z milijonskimi računi. Zadostuje mi, da grem vsako soboto na pošto po svojo običajno pokojnino...« In lepa vsota bo pripadla državni blagajni britanskega imperija! ______ Težka ugotovitev. Profesor na kliniki: »Gospodična doktorica, na katerih značilnostih posebno opazite, da je ta mož alkoholik?: — Pacljent smrdi po žganja, gospod profesor. ^ Sfnm 3. MarttorsM V F Č F R N T P Infra' ■ ■ n 11111 uBiimi —nn V Mariboru, dne 16. II 1928. Pol za smeh, pol zares NOVINARSKA DOGODIVŠČINA. — V CERKVI. — SOCIJALNI POMEN VISLIC. — TAJNA OBČINSKA SEJA. — PREDRZNI UPNIK. V uredništvo pridrvi jezen čjovek. Ves žari in puhti v obrazu. Razburjeno začne protestirati, zakaj, je prišla v časopis notica o njegovi aretaciji. Razvnel se je sledeči dialog: — »Kako si morete dovoliti, da o tej stvari poročate v Vašem listu?« Urednik: »To smo storili zgolj kot kronisti na podlagi policijskega poročila.« — On: »Razumem, pa me vendar jezi tako postopanje.« Urednik: »Smešno! Čemu bi vas to jezilo?« On: »Ker ste dali notico namesto pod »Dnevne novice« v rubriko »Kulturni »apredek.« — Zares upravičena Jeza! * * Pred starodavno cerkvijo stojita gospod in dama. Med njima se je vršil sledeči razgovor: On: »—V tej starodavni cerkvi so starinske slike, redki originali .oljnatih slik priznanih mojstrov, umetne rezbarije, redkosti iz renesančne dobe in mnogo drugih zanimivosti... Ali vas smem, gospodična peljati pred oltar? Ona (v vidni zadregi): Ah, — ah, — tako nepričakovano vprašanje!------------- * * Neki uzmovič je izmaknil svojemu tovarišu skoraj nove hlače. Prišlo je do razčiščevanja zadeve pred sodiščem. Začela se je razprava in ker je imel latinski grešnik izvrstnega advokata, je bil radi tatvine hlač — oproščen. Po razpravi se mu kar ni dalo, da bi vstal, ampak je trdovratno obsedel. Na poziv odvetnika, naj vstane, ker je oproščen vsake krivde in kazni, se je sede okrenil k svojemu zagovorniku in polglasno dejal: -'»Naj prej odidejo tožitelj in priča, ker drugače vidijo — ukradene hlače; katere sem danes za razpravo oblekel« O socijalnem pomenu vislic je povedal justificirani morilec Čič za časa svo- jega življenja v mariborski jetnišnici tole modro besedo: »Čisto prav je, da so uvedli vislice; kajti če bi vislic ne bilo, bi nas eden imel toliko tovarišev, da bi morali mi vsi »od stroke« misliti na kak drug poklic, ker bi od same konkurence 'siabo izhajali in končno — bankrotirali in padli v pohujšljivo življenje.« Kljub cinizmu v teh besedah — je precej resnice v njih.----------- * * * V neki vasi mariborske oblasti so se sestali občinski očetje k tajni seji z zelo diskretnim in važnim dnevnim redom. Tekom seje pa je prišlo do ostre besedne bitke med gospodom županom in prvim občinskim svetovalcem. Vsled preveč razgretih duhov je prvi sveio-valec prisolil svojemu predpostavljenemu občinskemu poglavarju nadpovpre-čno-močno zaušnico. — Ko se je oklofutani župan malce zavedel, reče svojemu razjarjenemu prvemu svetovalcu v zelo uradnem tonu: »Boga zahvali, da je to bila tajna seja, drugače bi midva to poravnala na »krvavi rihti!« — * * V znani štajerski kleti je veselo razpoložen možakar govoril sam pri sebi: »Sedaj me imajo celega: fotografirali so me, daktiloskopirali, zapisali vsa moja posebna znamenja — samo aretirali me še niso... — * * V nekem hotelu najde premožen upnik človeka, katerega brezuspešno terja za večji dolg. — Dolžnik’sedi v družbi elegantne dame in ravnokar odpira steklenico — šampanjca, ko pristopi pre drzen upnik in ga nagovori: — »He, gospod. Meni dolgovati tako svoto in tukaj paradirati s šampanjcem, — kako se temu pravi?!« A doižnik, ki se očividno ni dal motiti v svojem razpoloženju, odgovori s hladnokrvno .ravnodušnostjo: — »Kdo. pa je vam natvezi!, da bom večerjo in šampanjec plačal?« Mariborski in Koncentracija finančnega kapitala v Jugoslaviji FUZIJE VEČ VELIKIH BANK V NOV MOČAN BANČNI ZAVOD. Krasno uspela otroška t prirediteu Slovensko žensko društvo v Mariboru je nudilo že par let zaporedoma ob predpustnem času mladini in odraslim lepo uspele prireditve v prid skladu za otroško bolnico v Mariboru. Tako smo videli lani in predlanskem zelo lepo uspele in aranžirane otroške maškerade, ki so nam še vedno v prijetnem spominu. Letos so prirediteljice program izpremeni-le in reči moramo, prav posrečeno. »Veseli pustni prizori« je bil naslov včeraj-šne prireditve in res, vse je bilo veselo in zadovoljno, tako nastopajoči kot gledalci, mladi in stari. Ob do zadnjega pro štora razprodani dvorani se je pričel izvajati program z nastopom otroškega orkestra, šole gospe Brandlove in gospoda Frischa, ki je zelo prijetno presenetil. Imponirala sta s svojim nastopom mala dirigenta orkestra osemletni Marko Dernovšek in pri ostalih točkah mladi še kratkohlačni Haas. Sigurnost malih violinistov, da ne pozabimo malega bob-narčka je pokazala prvovrstno šolo in glasbeno nadarjeni naraščaj. Glasbenim točkam so sledili šaljivi nastopi, ki so jih pripravile mestne dekliške osnovne šole in zavod šolskih sester. Težko je reči, kaj je bilo boljše in lepše. Šola mačic, Ciciban in čebela, Guvernanta na kmetih ali Petelin in kokoške. Da se nudi programu malo izpre-membe, smo videli prav dobro izvajan telovaden nastop deklic meščanske šole, igro z žogicami. Čarobna ura, plesni nastop priznane šole g. Pečnikove, ki sia ga izvajala mala Kodermanova Breda in mati Štucin, je bil zelo lepo izvajan. — Končno je zabaval mladino plešoči medved s prijaznim sodelovanjem gospoda Harastoviča. Skratka, vsa prireditev je bila nekaj posebno lepega in prijetnega, društvu se more na tako skrbno priprav Ijenem programu in aranžmaju le časti-tati. Želeti bi bilo, da bi tudi druga društva, ki šo počela posegati v’ mladinske programe, take prireditve bolj vestno pripravila in aranžirala ter ne gledala le na gmoten uspeh ob polni dvorani brez pravega primernega programa in aranžmaja. da poseča kino, tudi videti te prvovrstne filme, bodo zanjo prireditve vselej ob 4. popoldne po znižanih cenah 3, 4 in 5 Din. Toda le za mladino veljajo te cene, na kar opozarjamo. — Spominjamo se, kako so po prevratu vsled takratne konjunkture rasle banke v naši državi kakor gobe po dežju. Da to ni bilo zdravo, so pokazali kasnejši dogodki, ko se je pojavljal polom za polomom, ko je naše denarno gospodarstvo preživljalo težke dni, katerih posledice še danes občuti vse naše narodno gospodarstvo. V tem položaju so pričeli tudi oni bančni zavodi, ki so se vzdržali na površju, z restrinkcijo poslovanja, kar je naravno pomenilo nazadovanje in ne napredek. V tem položaju pa je tudi razumljivo, da so finančni krogi začeii razmišljati o tem,, kako bi se z raznimi transakcijami zopet utrdilo naše denarno gospodarstvo. Razmere v jugoslovanskem bankar-stvu so se razvijale v smeri, ki je nujno zahtevala koncentracijo finančnega kapitala. Ugotovilo se je, da bi se samo s flizijo dveh velikih zagrebških bank v e« zavod prihranilo na leto okrog 10 milijonov Din na režijskih stroških. Ta syota pomeni v današnjih ekonomskih in finančnih prilikah kot prihranek gotovo zelo veliko. Koncentracija finančnega kapitala pa ne pomenja samo znižanja režije in odstranitev nepotrebnega baia-stp, ampak v daljnih posledicah tudi pocenitev kredita. In ravno pocenitev kredita, ki se izraža v znižanju obrestne mere, je pot, ki vodi k ozdravljenju narodnega gospodarstva. .V smislu teh dendenc sta se odločila dva izmed največjih bančnih zavodov v Zagrebu za fuzijo: Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotečna banka in pa Hrv. eskomptna banka. Odločilna pogajanja so že uspešno završena in odobrena tudi od inozemskih finančnih skupin, ki so ijtferesirane na obeh zavodih (angleška Anglo-International Limited za Hrvat-ako eskomptno in skupina Morgan za Hrvatsko-slavonsko zemaljsko hipotc-tekarno banko). S to fuzijo se bo tudi o- krepilo zaupanje do našega denarništva v inozemstvu. Čuje se pa tudi, da s fuzijo obeh navedenih bank proces koncentracije našega kapitala še ni završen. Pripravna se fuzija še Štirih bank s to novo banko: Bosanske banke, Hrvatske sveopče kreditne banke, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ter A-grarne in industrijske banke v Beogradu. Trdi se, da bodo vse te fuzije v najkrajšem času izvršene, tako da bo končni efekt kapitalno silen nov denarni zavod, ki bo brez težav mogel ustrezati vsem zahtevam kreditiranja in financiranja, ki jih stavi naše narodno gospodarstvo. Nedvomno je pa tudi, da postane s tem Zagreb denarno središče naše države. mariborsko glečališče REPERTOAR: Četrtek. 16. februarja ob 20. uri Polkovnik Jelič« ab. D. Kuponi. Zadnjikrat. Premijera »Švejka« na marib. odru sc bo vršila na pustni torek. Prepričam smo, da toliko zdravega smeha že doigo ni bilo v našem gledališču, kot ga bo izzvala izvrstna figura oficirskega sluge Švejka, katerega igra g. Daheš, režira pa g. Kovič. Nesreča pri klanju. Včeraj je 231etni mesarski pomočnik Ivan Ramšak v mestni klavnici klal teleta. Svojega tovariša je naprosil, naj mu tele priveže na kljuko. Tovariš je to storil, a se je vrv ravno tedaj razvozjja-la, ko je mesar zamahnil z nožem. Tele je padlo, mesar je pa z nožem zadel svojo de,sno nogo ter si prerezal kite. Rešilna postaja ga je odpeljala v bolnišnico. —. Prečuajanja uelikih kulturnih • filmou u fDariboru Zveza kulturnih društev v Mariboru je že dosedaj predvajala lepe kulturne filme v Grajskem kinu; bili smo vdžun glah na reki Amaconki, v Mehiki, na o-tokih Fidži, ogledali si zvezdnato nebo in končno prekrasno Švico. Zdaj pa se je posrečilo dobiti Zvezi kulturnih društev največje kulturne filme kakor so svetovna vojna, Napoleon, Sv. Frančišek, Chang in Groenlandski lovec. V najkrajšem času priredi v Grajskem kinu predavanje o svetovni vojni, ki ga bo pojasnjeval veliki film »Svetovna vojna« in na (o bo sledilo predavanje o Napoleonu z gigantskim filmom »Napoleon« itd., vsak mesec eden teh največjih kulturnih filmov. Seveda so te prireditve zvezane z neobičajno visokimi stroški in jih ni mogoče predvajati drugače kot ob običajnih večernih cenah. Te prireditve bodo zvečer. Vodstvo Grajskega kina je že dovolilo Zvezi svoje prostore za dotične večere in se moramo vodstvu Grajskega kina že sedaj zahvaliti, da je pripravljeno tudi z lastnimi žrtvami podpreti kulturno gibanje pri nas. Zvezi kulturnih društev moramo le častitati na tej ideji in trudu, da ^mogoči tudi nam videti te prvovrstne | kulturne filme, ki bi jih radi visokih cen j težko tako kmalu videli. Še ta mesec in sicer v pondeljek dne 20. v torek, dne 21. in v sredo dne 22. pa priredi Zveza v Grajskem kinu veliko predavanje o zimskem športu in tovariški zvestobi, ki ga bo pojasnjeval prekrasni film »Sveta gora«. V tem filmu nastopajo najboljši športniki nemški, avstrijski in norveški. V filmu moremo občudovati krasoto najlepših alpskih pokrajin. Vsi posnetki so torej naravni in resnični in tudi vzgled tovariške zvestobe, ki ga ta film prikazuje, je resničen doživljaj v gorah. Prireditve so vselej zvečer ob običajnem času in običajnih cenah, da pa more mladina, ki ra- Več obzirnosti do skupnosti in do organov, ki ji služijo, se mora nujno priporočati lastnikom raznih poslovnih lokalov, če pridejo njihovi obiskovalci v konflikt s predpisi cestnega reda. Cesto se zgodi, da stoji pred kako trgovino prav nerodno motorno kolo ali avtomobil in stražnik, ki opozarja na cestni red, presliši v svoji dobrodušnosti marsikatero pikro besedo od lastnika lokala, ki trdi, da lahko njegovi obiskovalci in prijatelji postavijo' svoja vozila pred lokalom, kakor hočejo. — Ljudska univerza. Predavanje prof. dr. Sušnika o Beogradu, določeno za petek, 17. febru., odpade radi nedospelih slik iz Beograda. Knjige »Goriške Matice« se še dobe pri poverjeniku Jos. Cijanu v Vrazovi ul. št. 6. II. Sezite po njih, posebno Vi Primorci, ker so knjige iz ne-odrešenih in nepozabnih krajev! — »Almanah Jadranske Straže« za 1. 1928 izide koncem marca in bo radi desetletnice ujedinjenja posebno aktualen in razkošno opremljen. Prednaročbe sprejema poverjenik J. Cijan, v Vrazovi ul. 6. II., kateremu naročniki lahko sporočijo po dopisnici, da se želijo naročiti in plačati takoj ali deloma ali pa po povzetju brez nadaljnih stroškov. — Cercle francais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi člane društva in vse prijatelje francoskega jezika in francoske umetnosti na čajanko, ki jo priredi v nedeljo, dne 19. t. m. v Vesni, s sledečim sporedom: 1. A. Tomas, Romance de Mignon, poje gč. M. Stupan; 2. Saint-Saens, Ouin tette A mineur, izvaja kvintet gospe Brandlove; — 3. Massenet, Elegie, poje gospa R. Djelebčič; — 4. Liszt, Rigoletto Paraphrase, izvaja na glasovirju gč. Zl. Strelec; — 5. A. de Musset, Un caprice, veseloigra v enem dejanju. Potem prosta zabava. Začetek ob 17. uri. Vstopnina 5 Din. 377 Filmiranje redute ISSK Maribora. Da bo filmiranje dne 18. t. m. čim bo!> še uspelo, naj publika upošteva sledeča navodila: 1. Filmiranje režira g, Ivan Roglič, snemanje izvrši g. Henrik Betn-ke. 2. Da se dobe čim učinkovitejše slike, naj vsakdo točno drži distanco, ki jo označi režiser. Kretanje naj bo neprisiljeno, veselo in živahno, toda ne pretirano. 3.) Nikdo naj ne gleda v lečo aparata. 4. Vsled hude svetlobe reflektorjev naj nikdo preveč ne utriplje z očmi ali zakriva z roko obraz. 5. Pri filmu je potrebno kretanje. Kdor predolgo stoji mirno pred aparatom, izgleda kakor mumija. 6. Iste osebe naj ne silijo vedno v ospredje. 7. Gledalci naj ne rinejo k pro štorom, kjer se snema. Splošno snemanje izvrši klub na svoj račun, posebne posnetke na željo obiskovalcev pa g. H. Bethke po 50 Din za vsak meter filma. Meter filma teče 3—4 sekunde. V posebnem ateljeju bo tudi prilika za foto« grafične posnetke posameznikov ali skupin. — 385 Za reduto ISSK »Maribora«, ki bo v soboto 18. tm. v vseh dvoranah pivovarne Union (Gotz), se vršijo že širokopotezne priprave z mnogimi presenečenji za obiskovalce. Vstopnice pa 15 Din se dobijo v predprodaji v trafiki g. Svetek, Slovenska ulica in trgovini g. Baloha, Vetrinjska ulica. — Sokolsko društvo v Ormožu priredi dne 18. tm. v hotelu Rajh v Ormožu plesni venček. Vstopnina Din 10 za osebo, 15 Din za družino do dveh članov, 20 Din za družino več članov. Svi-ra ciganska godba. Začetek ob 20. uri. Za obilni obisk se priporočamo. — Starešinstvo. Društvo »Jadran«. V soboto, dne 18. t. m. maskerada pri Kosiču. — Za izborno kapljico bo skrbel gostilničar sam, med tem ko bo mladino zabaval prvovrsten jazz-band. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. 373 Samo Vaša korist Je, ako nosite Karo čevlje, ker imate rad! izborne kakovosti s tem najmanjši letni izdatek za obutev. — IV r C E R N I K Infra HTTIiTlii'—iTUBI’ lln'1 aag—■ pot okrog sveta OD DOMIŠLJIJE DO STVARNOS TL — REKORDNA POTOVANJA. OD MORNARJA MAGELHAENSA DO LETALCA EVANSA. Koliko se spremeni v enem veku in še prej, vidimo posebno dobro, če se spomnima na pred 100 leti rojenega pisatelja Julesa Verne-a. Višek njegove smele in živahne fantazije je njegovo »Potovanje okrog sveta v 80. dneh«. Junak tega romana Phile-as Fogg je prevzel velike sanje in ideale tedanje dobe in vse je z največjim zanimanjem čitalo o njegovi, tedaj še tako fantastični poti. Pa če bi se tudi v resnici tedaj že vse dogodilo, kar je stalo v romanu pisatelja silne domišljije, bi se ne moglo govoriti o rekordu, marveč le o nekakem čudežu, kakor se je govorilo pred 355. leti, ko je pomorščak Ma-gelhaens prejadral okrog sveta in sicer v dolgi dobi 3. let. Danes ni potovanje okrog sveta v 80. dneh nobena posebnost. Udobno, elegantno, z razgledovanjem mest ter obiski gledališč in koncertov se lahko pride okrog sveta v 120. dneh. Najbolj potrebno za tako potovanje je precej močne valute. Nasledniki Vernejevega romanskega junaka Fogga so v silnem tempu začeli potovati okrog sveta. Prvi je bil Nellie Bly, ki je odpotoval leta 1889. iz New Yorka ter rabil za potovanje okrog sveta ne 80, temveč samo 73 dni. Njemu ni stala na razpolago transibirska železnica in ko je čakal na prometno zvezo, je zgubil v Colombo in Hongkongu po 5, v Jokohami pa 4 dni. Brez teh zamud bi bil dovršil potovanje okrog sveta v 59. dneh. Več sreče je imel njegov naslednik Andre Jager Schmidt, ki se je 32 let pozneje podal na pot okrog sveta iz Pariza ter se je tja zopet vrnil v 37. dneh. Ta rekord potovanja okrog sveta je trajal do leta 1913., ko ga je za dva dni prekosil svetovni potnik J. H. Mears. Na pot okrog sveta, dolgo 39 tisoč kilometrov, sta se pa pred poldrugim letom podala letalca S. Evans in Linton Wells. Ogromno pot sta dovršila v 28. dneh in 14. urah. Ne\v York sta zapustila 16. junija 1926, tja sta se pa zopet vrnila 14. julija. Na dan sta preletela 670 milj ali približno pol milje na minuto. Poleg teh najhitrejših potnikov pa potuje okrog sveta v zadnjih letih še mnogo drugih ljudi, ki stremijo za najrazličnejšimi rekordi. Največjo pozornost vzbuja »samotni mornar«, to je neki francoski športnik, ki hoče sam s svojo jadrnico objadrati svet. Mož se že bliža cilju in zmagi. Za visoke stave ali pa tudi brez njih so se mnogi odpravili na pot okrog sveta na razne fantastične načine. Največ je takih, ki nalašč in tudi zato, ker ne gre drugače, nastopijo pot brez denarja ter se preživljajo s tem, kar zaslužijo s prodajanjem razglednic. Nekateri potujejo po kopnem le peš, drugi se vozijo s kolesom, tretji z avtomobilom itd. Nedavno se je zglasil v Zagrebu in Beogradu naš hrvatski rojak, ki že par let potuje križem sveta ter vleče za seboj na majhnem vozičku ogromno knjigo, v katero se podpisujejo veljaki _ vseh na svetovni poti obiskanih krajev in dežel. Do raznovrstnih in tudi najtežavnejših svetovno-potovalnih rekordov vodi optimizem in domišljija, kar je ustvarilo tudi romane Julesa Verne-a, ki je dejal: »Vse, kar je na svetu velikega, se posreči le na podlagi najmočnejšega zaupanja.« Kooperacija očetou Stvar se je pričela pred letom dni v nekem elegantnem varšavskem penzijonatu. Trije gospodje, ne da bi vedeli drug za drugega, so imeli lju-bavno razmerje z lepo sobarico Ma-lvoš. V ljubezni so bili tiko diskretni, da nihče ni imel niti pojma, kaj dela drugi. Približno pred pol letom pa je lepa sobarica sporočila vsakemu svojemu kavalirju posebej in zelo diskretno, da pričakuje otroka in da bo zato odpotovala domov. Gospodje so se po njenem odhodu tako zelo sprijaznili, da so drug drugemu zaupali svojo skrivnost, ne da bi se sprli. Nasprotno! Sklenili so celo, da rešijo stvar sporazumno in da bodo skupno vzdrževali otroka, ne da bi zahtevali od sobarice, da pove, kdo je pravzaprav njegov oče. Malvoševa je res privolila y tako rešitev in prihajala vsak mesec po denar. Pred par dnevi je zopet posetila svoje bivše tovariše in jim je sporočila, da se bo v kratkem^ poročila. Njeni bivši kavalirji so ji takoj izplačali 5000 poljskih zlotov za doto in se obenem dogovorili, da izroči skupnega otroka v neki zavod v Varšavi, kjer bodo naprej plačevali za njegovo vzdrževanje. Stvar se je tako rešila brez sodišča in v najboljšem sporazumu, zadovoljna pa je sedaj tudi lepa sobarica: Ona se je namreč poročila, za otroka stare ljubezni pa skrbe stari kavalirji. 6enij v kaznilnici Pri pruskem pravosodnem ministrstvu si prizadevajo mnogi odlični pravniki izposlovati amnestijo za kaznjenca Emila Štrausa, ki sedi že več let v kaznilnici radi vlomov, ropov in celo umora obsojen na 30 let. Štraus je takoj po vojni v družbi svojega brata izvršil te zločine ter veljal za zelo nevarnega razbojnika. Umor je zagreši’ na ta način, da je na begu ustrelil nekega policista. Po obsodbi se Jc pa za zločinca začel zanimati eden od onih kriminalistov, ki 60 ga spravili v ječo. Med kriminali- stom in kaznjencem se je razvila s časom neka vrsta prijateljstva. Kriminalist je kaznjenca oskrbel s knjigami ter ugotovil njegovo izvanred-no nadarjenost. Štraus se je v ječi v govoru in pisavi popolnoma naučil treh jezikov: francoščine, angleščine in latinščine ter iznašel poseben način pisave za slepce. Na to iznajdbo je dobil tudi patent. Kriminalist je opozoril pravnike na popolno duševno prerojenje nekdaj tako nevarnega zločinca ter opisal vse, kar je na osebnosti kaznjenca tekom let opazoval in ugotavljal. Za slučaj amnestije so se že javili ljudje, ki so pripravljeni Štrausa sprejeti v službo. Stotak je požrla Tu gre za mnogo resnejšo dogod-bico, kakor pa jih vidimo zadnje čase po mariborskih ulicah, ko »požirajo« spretni Kitajci lesene kroglice in jih s par udarci po lobanji zopet privabijo »na svetlo«. — V razkošnem nočnem lokalu v Budimpešti so zapravljali te dni denar trije bogati trgovci. Družbo jim je delala znana sr-borita plesalka. Šampanjec je tekel kakor voda. Ko že ni vedela družba, kako neumnost bi si izmislila, je padlo enemu teh trojcev na um, da je ponudil plesalki bankovec za 100 pon-ge (1000 Din), če ga požre. Plesalka je premišljevala o ponudbi in konč no pod vtisom prigovarjanja številne publike, ki se je zbrala okrog lože, predlog sprejela. Stotak je dobro zvila in ga s pomočjo nekaj kozarcev šampanjca pogoltnila. Toda kmalu je začutila zle posledice. Postalo ji je slabo in prepeljati so jo morah v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Na veliko začudenje pa zdravniki niso našli bankovca... Iz tega se bo razvila sedaj zanimiva pravda. Trgovec je prepričan namreč, da ga je plesalka potegnila in da sploh ni po jedla stotaka, ampak da je vso sla bost le simulirala ter jo bo zato tožil. In na vse zadnje res ni lahko vprašanje, je li romal stotak naravnost v žep plesalke ali skozi želodec po normalni pot! Hipotekarna posojila in prošnje za posojila Nadaljevanje Ko banka posojilo odobri, obvesti o tem prosilca obenem s pogoji, pod katerimi mu je bilo posojilo dovoljeno. Prosilec mora nato v odrejenem roku odgovoriti, če pristane na dovoljeno posojilo in pogoje ali ne. Če pristane na posojilo, mu banka pošlje zavarovalno polico, da v odrejenem času izposluje pri zavarovalni družbi prenos zavarovanja na banko in da nato polico vrne banki. Obenem pošlje banka prosilcu tiskano zadolžnico v vidu notarskega zapisa z izvršilno klavzulo v smislu § 3. not. reda, ki jo mora prosilec dati zapisati pri notarju ter nato sam ob svojih stroških oskrbeti vknjižbo bančnega posojila ter izbris event. vknjižb, tako da pride banka v zemljiški knjigi na prvo mesto. Ker mora prosilec plačati banki obresti od dneva odobritve posojila, je v njegovem interesu, da vse navedeno čimpreje napravi, posebno, da se že poprej domeni z vsemi upniki, ki . naj brišejo svoje vknjižbe ali pa dajo prednostne izjave, da pride bančna vknjižba na prvo mesto, zato je umestno, če doprinese prosilec že v prijavi izbrise ali prednostne izjave predidočih upnikov. 6. Ko vpošlje, odnosno prinese prosilec v redu podpisano zadolžnico ter sodni sklep, iz katerega je razvidno* da je bančno posojilo vknjiženo ter obenem potrdilo sodišča (zemljeknjiž-ni izvleček) iz katerega je razvidno, da je bančna terjatev vknjižena na prvem mestu, mu banka izplača dovoljeno posojilo. Če prosilec v teku dveh mesecev, od kar je obveščen, da mu je posojilo dovoljeno, vsled svoje krivde vknjižbe posojila ne izvede oziroma če po vknjižbi in po pozivu, da posojilo sprejme, posojila v teku enega meseca ne dvigne, se odobritev posojila prekliče, prosilec pa je dolžan v smislu čl. 14. zak. o Drž. hipotekarni banki, plačati obresti od dneva odobritve posojila pa do dneva preklica posojila in še za en mesec naprej. Izplačilo posojila se izvrši v gotovini. Pri izplačilu se odbije V>% od dovoljenega posojila kot enkratni prispevek k režijskim stroškom, obresti od dneva dovolitve posojila pa do prvega sledečega meseca ter konč no obresti in odplačilo (anuiteta) za prvega pol leta po določenem amortizacijskem načrtu. Tačasno znaša obrestna mera 9%. V izvestnih slučajih, posebno če pade prosilec v kon kurz, ima banka pravico celo že vknjiženo pa še ne izplačano posojilo preklicati. 7. Dolžnik sme anuiteto ali pa cel dolg plačati razen v gotovini tudi v izžrebanih bančnih zadolžnicah ali obveznicah ali njihovih zapadlih kuponih. Dolžnik lahko odplača na račun dolga več, kakor znaša pogojena anuiteta. Dolžnik sme tudi celo posojilo pred dogovorjenim rokom vrniti, samo mora o tem banko šest mesecev pred plačilom obvestiti. Če dolžnik posojilo odpove, pa ga v pravem času ne plača, postopa banka proti njemu, kakor proti onim dolžnikom, ki so v zaostanku c plači- 8.’ V zadolžnici so navedeni glavni pogoji, pod katerimi je banka posojilo dovolila. Med temi pogoji se nahaja tudi določba, da ne sme dolžnik brez dovoljenja banke zastavljenih nepremičnin v celoti ali deloma prodati. Dolžnik je dolžan zaprositi banko tudi za dovoljenje za vsako večjo spremembo na zastavljeni nepremičnini, ki bi menjala vrednost ne premičnine. Višino zavarovanja proti požaru odreja banka, ki plačuje za račun dolžnika tudi premije. Iz navedenega je razvidno, da je banka pri dovoljevanju posojil zelo natančna, kar je potrebno, ker mora banka strogo paziti, da zaupanega ji denarja ne posojuje brez zadostnega kritja, da se izogne vsaki izgubi. Tako poslovanje vzbuja samo zauoanje do te važne državne ustanove. Speri SK Železničar. Danes ob 8. uri zvečer bo v telovadnici v Cankarjevi ulici obvezen trening združen z članskim sestankom. Članstvo se poziva, da se sestanka sigurno udeleži. Tajnik. Tenis turnir za prvonsfvo Jugoslavije priredi dne 3. marca in naslednje dni Medklubski odbor za prireje vanje mednarodnih lawn-tenis turnirjev v Zagrebu. Bo to prvi lawntenis-turnir za prvenstvo naše države na nadkritein igrišču. Vrstni red tekmovanj: 1. Gospodje posamič, 2. Dame posamič, 3. Gospodje v dvoje. Pogoji so naslednji: 1. sodelovati smejo samo amateri, ki so verificirani igralci kateregakoli tenis-saveza. 2. Za odigranje posameznih tekem je potrebnih vsaj osem prijav. Za tekme v dvoje se morajo prijavljati seveda dvojice. 3. Častne nagrade pri vseh tekmah dobijo prvaki, drugo in tretje plasirani pa prejmejo častne plakete. 4. Prijave sprejemajo za člane posameznih klubov njihovi delegati v Medklubskem odboru oz. tajnik g. dr. Andrej Gostiša, Zagreb Frankopanska ulica štev. 1, najkasneje do 27. tega meseca do šestih zvečer. 5. Uprava turnirja si pridržuje pravico odbiti prijavo brez navedbe razloga. 6. Žrebanje igralcev bo objavljeno v pondeljek 27. tm. ob 9. zvečer v kavarni City v Zagrebu. 7. Tekme bo do v nadkritem igrišču v prostorih Zagrebškega Zbora, in sicer z Dunlop-žogami. Turnir prične 3. marca ob 8. zjutraj in traje do mraka. 8. Vse igre se igrajo v vseh tekmah in rundah »best cf three«. Sobotna seja Fife, ki se je vršila v Kolnu, je razpravljala in sklepala o važnih vprašanjih letošnjega nogometa, zlasti o olimpijskem tekmovanju. Sestavljen je bil ožji odbor, ki mu je bila poverjena naloga organizirati in nadzorovati olimpijske nogometne igre. Ta odbor bo predvsem pregledal vsa igrišča v Amsterdamu, da izbere najprimernejše za svetovnoprven-stvene tekme in bo odločil tudi sodnike, ki pridejo v poštev na olimpijskih tekmah. Protivniki bodo izžrebani brez o-zira na razlike v moči. Igralo se bo seveda po cup - sistemu. Sprejet pa je bil tudi sklep, da premagana moštva ostanejo lahko v Amsterdamu in sodelujejo v tekmah za tolažilni pokal. Te tekme bi je vršile po zaključena-n olimpijskem turnirju. Tako je zopet uvedena justiii-kacija tolažilnega jnk'a'3. kakoršna je bila že I. 1912 v Stochkoimu. Takrat je odnesla pokal Madžarska. Fiif je mnogo razpravljala tudi o proiesijonafizcu iti .'e bil sestavljen poseben odbor za študiranje tega vprašanja. Razen cclega ožjega odbora Fife sta tem posebnem odboru tudi zastopnika Urogvaja in Združenih držav severoameriSkiii* Ogrožena zimska olimpijada. Včeraj je nastopila nepričakovano tako silna sprememba vremena v St. Moritzu, da grozi visoka temperatura jakih južnih vetrov onemogočiti nadaljevanje zimsko športnih olimpijskih tekem. V noči na sredo je lilo kot iz škafa, četudi je dež v Engadinu in zlasti v zimskem času jako redek pojav. Odgoditi so morali vse za včeraj napovedane tekme v hockeyu na ledu. Če bo trajalo tako vreme delj časa, je vsa prireditev resno ogrožena, ker ne bi mogle oz. hotele nositi posamezne države silnih stroškov, nastalih z odlaganjem tekem. Hazene ne bo na olimpijadi. Predsednica mednarodne zveze ženskih športov je izjavila poročevalcu največjega svetovnega športnega lista »L’ auto«. da je olimpijski odbor odklonil hazenska tekmovanja na olimpijadi. S tem odpade tekma Jugoslavije-češko-slovaška v Amsterdamu, o koji se je že parkrat pisalo po naših in čeških novi-nah. V ostalem pa je ta sklep razumljiv, ker je hazenski šport pri drugih narodih domala neznan, princip olimpijskih borb pa je ravno ta, da se za posamezne športne discipline priglasi čim več tekmovalcev, •» v > V .«• STran t Mariborski V F C F P V I K T„*rn Hans Dominik: Oblast treh Trenton, dne 14. dec. 1953. Spoštovani gospod Termolenl Čudovit slučaj je nanesel, da so mi Vaše opombe, katere ste napravili pred letom dni, v resnici pomagale do skoro popolne jasnosti glede mojega porekla. Nahajam se sedaj, kot Vam ho to razvidno iz poštnega pečata, v Trentonu. V istih državnih tovarnah, v katerih je do pred dvemi leti služboval tudi Frederic Harte. Izgubil je svoje življenje pri neki nesreči. Toda njegova vdova je o usodi posameznih rodbinskih članov dobro poučena. Spoznal sem gospo Hartejevo in njeno hčerko Jano in počutim se pri njih že čisto domače. Tekom dolgih večerov. ko smo se razgovarjali o usodi Gerharda Bursfelda, sem prišel do prepričanja, da sem njegov sin. sin onega Gerharda Bursfelda. ki je izginil 1. 1922. v Mezopotamiji. Čas in kraj se popolnoma vjemata s podatki, katere sem prejel od druge strani o izginotju svojega očeta. Verjetnost, da bi dva inžinerja nemškega porekla izginila na ta način, ob istem času in na istem kraju, je enaka ničli. Tudi gospa Harteieva ie Potrdila mojo sličnost z Gerhardom Buršfeldom. o katerem poseduje nrav dobre fotogra-fične snimke. Vsled tetra Vas smem pač smatrati tudi za svojega sorodnika in Vas kot takega najnrisrčnej-še oozdravliam. Hvaležni Vam Silvester Bursf el d Pismo je bilo na robih že tu in tam raztreano in rimali 50 se mu sledo- vi nnpostega čitanja. »Kdo bf si mislil. Lofzka. da se ljud?e na tem širokem bn*?em svetu takole znaidejo. Daj. prečita? mi še drugo pismo.« Oosna Loizka s? fe zopet nonraviln očala in le nadaHevala s čitanlem. Drugo pismo je bilo novejšega datuma. Linnais, dne 5. julija, 1955. Ljubi moj gospod Termolen! Najsrečnejši človek na svetu sem in zato se imam zahvaliti samo Vam. Če bi me takrat ne opozorili na mojo podobnost , z Gerhardom Bursfeldom in na sorodstvo v Trenntonu. ne bi nikdar našel k Hartejevim. Potem bi tudi Jana Hartejeva ne postala moja nevesta in pred dvema urama moja žena. Srce me naganja, da Vam no-ročam o svoji sreči. Danes popoldne odideva na ženitovanjsko potovanje. Italija. Grška, Egipt do piramid. Jana še ne pozna starega sveta. Na povratku Vas obiščeva. Za tja sredi meseca se povabim zase in za svojo mlado ženico za nekaj dni k Vam v goste. Od Jane. ki ve to od svoje ranjke matere, sem zvedel, da praznujete 8. julija svnj osemdeseti rojstni dan. Prisrčno Vam čestitava k temu redkemu prazniku in bova svoje čestitke kmalu tudi osebno ponovila. Iskreno Vas pozdravlja Vaš udani...« Gospa Lojzka ie dvignila oči 0^ pisanja. Starček je sedaj vendarle usnul. Narava je zahtevala svojo pravico. Pustila st Odiomke vliteca žele- ja Vovno ž^zo irt vse ^ruce stirovl-ne iz katerih se v neklenski vročini plemenito ieklo. Obratovanje se noč in dan ne sme V Mariboru, dne 16 TT T92S aa-»SMI!ffi»SBrSi5!»3?SE!lrV‘ TT'. B prekiniti, da se ne ohlade peči. Toda sedaj gre s polno paro. Že se je produktivna kapaciteta jeklarn potrojila in še enkrat se mora potrojiti. "Kaj pa naj vse to pomeni? Kam hočete s temi strašnimi količinami jekla?« Viljem Liissekamp je skomignil z rameni. »To pa ni moja skrb. striček. Talilnice imajo nalog, izdelati čim večje količine jekla. Vsaj pa milijon ton na leto. To pa se nravi: prizidavati in pljuniti v roke. Sicer pa ... . saj ne izda mnobene tajnosti: po celem mestu se že govori, da so Amerikancl kupili fiksno velikanske množine jekla po naravnost trrešno visoki ceni. ki ga sedaj vskladiščuiejo v Nemčiji.« »Vojna bo, mali. Jaz sem to že preje dejal.« »Morda, stric Andreas. Tzsrleda. da si hočeta Tohn Buli in Unkle Sam skočiti v lase. Amerikanci kupujejo jeklo. Amrleži se zanimalo boli za trotove izdelke. V motornem oddelku, naše nove turbine . . . nočem se hvaliti . . . toda na teh ie nekaj in so tudi Angležem zavdale. Pri poskusnih vožnjah smo dosegli tisočdvesto kilometrov na uro. Do seda? najhitrei-ša letala so ameriška P. F. c. Tisoč kilometrov. Potolkli smo jih z dvesto kilometri. An^ležki kanitan. ki se je smel udeležiti ene poskusnih voženj, ni mogel verjeti svojim očem. ko ie buljil v tabometer (merilna ura za br-zino). Vedno znova ie meril na globusu razdaljo med FrederiCsdalom na itižnem koncu Greenlandske in okretno točko na azorskih otokih in je zmajeval z glavo. Od takrat Angleži kar preže na naše turbine. Pecettisoč knrnndov so iih takoi fiksno knnili. Viljem Lfissekamn se ie ozrl na stri^va voina odlikovanja. "Ti si nadel stare spomin''9« Sklonil se ie naprei in prebiral posamezne medalje med prsti. Dalje prihodnjič. ¥ Oglefte si veliko zalogo novih MODNIH LISTOV za spomlad in za poletje v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13 * Ako hočete kaj zvedet? o Vaši bodočnosti, obrnite se takoj na znanega egiptovskega grafologa. kateri Vam z roke in pisave pove Vašo bodočnost. Posebno važno ie to za trgovce, obrtnike in družinske zadeve. Spreiema dnevno v hotelu Halbwid1, Jurčičeva ni. v sobi št. 9. 383 1 Angleški in ostravski II prvovrstne kakovosti oddaja najceneje na drobno in na vagone Mestna olinarna Zahtevajte povsod „Vecernik“! Novo! Novo! Prva pomoč ponesrečenim živalim napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36’—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mari« boru, na Aleksandrovi cesti St 13 lilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllljllllllllltlllllliilllliliuillii! Novo! Novo! Prvovrstno \ infet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in dru^o perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse raanufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini I. N. ŠoStarIC, Maribor Aleksandrova cesta 13. JUBILEJNI ZBORNIK ZA PETDESETLETNICO OTONA ŽUPANČIČA je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din. vezana 56 Din, poštnina 3 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja !n urednik: Fran BrotovISv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.