• 11» t. m. se je pripeljalo 374 svinj, 2 kozi in 2 ovci. Cene j so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad j 125—250 din., 7—9 tednov stari 275—300 din., 3—4 t mesce stari 500—625 din., 5—7 mescev stari 850— I '900 din., 8—10 mescev stari 1050—1125 din., 1 leto j stari 1350—1450 din., 1 kg žive teže 15—19 din., 1 kg. | mrtve žete 22—25 din., 1 koza 225—350 dir.., 1 ovca l 300—350 diri. Gissoodarstvo, Vinarska zadniga »Ljutomerčan«, Sv. Bolfenk pri Središču, ima v soboto, dne 26. t. m., ob 11. uri dopoldne svoj občni zbor v Obrežu pri g. M. Rakuša, ne pa ob 2. uri popoldne, kakcr smo zadnjič pomotoma javili. Mariboi^ko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne ŽITNI TRG. Ogromne poplave, ki so skoro pcpolnoma uničile setve v Sremu, Vojvodini in v severni Srbiji, dosedaj še niso povzročile d\-iganje žitnih cen. Žita je še vedno dovolj na ponudbo, seveda iz krajev, kjer še voda ne ovira prcmeta. Zlasti koruzo ponujajo v velikih količinah, vendar ni kupcev od; nikoder, ker se izvoz ne izplača — za pasivne kraje pa je država poslala 600 vagonov koruze, katero nam je Bolgarija dobavila kot vojno odškodnino. Cene poedinim žitnim vTstam so bile približno sledeče: Mo'ka iiularica se j« prodavala v Bački po 505— 525 din. Bački mlini imajo veliko moke, ker pa je ne morejo prodati, se nahajajo nekateri v nevarni krizi ter bodo morali obrat ustavitL Pšenica kaže neznaten padec kljub poplavi. Pričakovati je, da foo postala še cenejša. V Bački se prodaja po 317—520 din. Koruza se ponuja v Bački po 230—235 diru, v Sremu po 240—250 din., v Zagrebu po 270—275 din. Ječmen je po 340 din. za 100 kg. Kupujejo ga pivovarne. O v e s je edini ostal čvrst v ceni ter se bo polagoma še dvignil. V Bački je po 255 din., v Zagrebu pa po 290 din. O t ro b i s-e prodajajo po 215 din. Regrat kot solata. Ker se prične čas re-gratove solate, napišem nekaj o regratu. Regrat (latinski: leontodon taraxacum, hrvatslci: maslačak, nemški: L6wenzahn) pri nas nikakor nima še veljave, kakor zasluži, med tem, ko ga na Francoskem in v Rusiji visoko čislajo. Ker pii nas kot zelišče divje raste po travnikih, njivah in tudi ob po~ tih, ga imajo marsikateri za navadno in tuintam neprijetno plevel in zato ga tudi ne cenijo kot solato, zdi se jim kot navadna ničvredna zelenjava ir\ ga prezirajo. Pa ravno zavoljo tega, ker nam daje regrat v zgodnji spomladi solato, ga moranvo čislati. Regrat raste rad, dobro uspeva, je vstrajen ter nam daje mnogo let solato. Regratova peresa se kot solata pripravijajo kakor vrtna solata. Koristen in zdrav je, ker čisti kri in zalo ga tuintam rabijo za spomladno zdravl-jenje, kakor v jeseni grozdje. Pisec teh vrstic je imel dolgo let katar v želodcu. Leta 1909 mu je neki zdravr.ik priporočil regret in sicer vsaki dan. Bole-zen je ponehala in od tistega časa je zdrav. Regrat se tudi lahko goji na vrtu. Seme se v spomladi poseje v dobro zemljo na vrtu v vrstah, ki so 40 cm narazen ter se kakor vsako drugo solatno seme le lahko z zemljo pokrije, rabi pa nekaj dalje, da začne poganjati. Sadike naj se v vrsti sadijo 15 cm ena od druge. Celo dek> obstoji potem v tem, da se zemlja zrahlja in lepo očisti plevela. Zalivati sicer ni treba, vendar se lahko zgodi v suši. Afco so sadike že v prvem letu dovolj močne postale, se en del izkoplje in v-pesek in zemljo v kleti zakoplje, da se belijo (bele postanejo). Regrat ima tudi pred limsko endivijo to prednost, da njegova peresa v kleti dalje ostanejo in ne gnijejo tako hitio. Ako hoče pa kdo \z regratovih sadik, ki so črez zinio na prostem ostale.. imeti dobro in mehko solato, naj jih potem v jeseni alt vsaj spomladi dobro z zerrljo ogme. Treba je dobro zrahljane, lahke zemlje. Marsikateri pokrijejo regratove rastline z slamo in na slamo pa dajo malo zemlje, zopet drugi ovijejo rastline z papirjem. V drugem in tretjem lelu postane regrat prav plodoviten. Starejše regratove rastline, katere se ne negujejo več, treba je z zemljo (KomposteTde) pokriti. Potem ne trpijo od vlažnosti in ker se kompostna zemlja prej ogreje, kakor v vrtw, nam dajo tako zakopane. rastline še enkrat prav dobro, belo solato. Z ZAREZANO ALI BOBRASTO OPEKO POKRITA . STREHA? Od izkušenega strokovnjaka sono prejeli sledeče pismo in sicer: Da se preprečijo pom-ote ter napačrva mnenja pri pokrivanju streh z bobrasto opeko (BiberschwaTuz) ali z zarezano opeko (Strangfak), je namen sledečih vrst, da dajo ličrpna pojasnila. Pri današnjih teikih razmerah je irmestno in potrebno, da se vsakemu giaditelju, bodisi meščan ali seljak, prihrajni škoda. Jaz sem večkTot cpaz\\, da ope&arne, ki imajo težkoče pri izdelovanju iarezanih strešnikov, priporočajo bobrovce, češ, da je z bobrasto opeko pokrita streha cenejša in boljša od strehe, ki je pcikrita z zar&zano strešno opeko. Da se odjemalcem pTedoči razlika pri pokrivanju strehe z bobrasto, odnosno zorezano strešno opeko, se ugotavlja sledeče:Na 1 kvadratni meter je treba 30 komadov bobraste opeke in 7 metrov let\'ic; na 1 kvadratni meter je treba 15 komadov zarezamih strešnikov h\ 4 metre letvic. Iz sledečega primera je razvidno razmerje med na videz cenejšo bobrasto opeko in baje dražjo zarezano opeko, ki stane pro miie 5600 K, dočim bobrasta opeka stane 32O0 K. Stroški pri pckmanju z bobrasto opeko na 1 kvadr. meter: 30 komadov bobiaste opeke po 3.20 K stane 96 K, 7 metfov letvic po 4 K je 28 K, torej pride na 1 kvadr. meter strešne ploskve 124 K čistih stro-škov za mateTijal brez delavnih mezd. — Stroški pri pokrivainju z zarezano strešno cpeko na 1 kvadratni meter: 15 komodov zarezanih strešnikov po 5.60 K je 85 K, 4 metre letvic po 4 K je 16 K, torej pride na 1 kvadratni meter strešne plostve 100 K čistih stroškov za materijai brez delavnih mezd. Na 1 kvadratni meter odpadajoča razlike znaša torej 24 K, kar je iz predstoječega razvlčno in jasno dokazano. Ista razlika znaša n. pr. pri poslopju, katero je 15 m dolgo in 10 m globoko, tako da se šteje 150 kvadratnih metrov zazidanega prostora in 210 kvadratnih metrov strešne ploskve, ako se isto po&lopje krije z zarezano strešno opeko, 210 krat 24 K, to je 5040 K. Omenj«na streha je torej, ako se krije z zarezano opeko, za 5040 K cenejša od strehe, katera bi se krila z bobrasto opeko. Predtstoječi primer naj si predoči graditelj meščan in tudi kmet v shičaju potrebe in sem prepri*čan, da bo vsakemu koristil. Ob tej priliki moram tudi navesti, da dotioni graditelj dobi večinoma le slabo, ročno izdelano, oziroma tudi strojno izdelano, malo trpež-no cpeko, iz česar sledi, da se mora taka cpeka za 5 ali največ 10 let izrrvenijati. Rri solidtio izdelani zarezani strešni opeki na modernih sirojih, valjih itd. in pri polletnem ležanju pripravljenega meterijala tovarnar cpeke, ako razpolaga z izvTstnim surovim materijalom (Tocnschiefer), ki potrebuje za žganje 1200 stopinj vročine, lahko jamči za svoje izdelike na 100 let Predstoječe \Tste temeljijo na dolgoletni izkušnji in imajo ta namen, da je splošno minenje, da je bobrasta cpeka cenejša od zarezane opeke, napačno irv da je zarezana strešna opeka cenejša, čeprav je na videz dražja. Zarezana strešna opeka predstavlja najcenejši, najlažji in brezdvcinno najboljšr materijal za pokrivanje streh, čeprav bi prišel 1 kcmad na dvojno ceno bobraste opeke, kar danes pa ni res. Tudi se tndi, da skozi streho, katera je pokrita z zarezano opeko, po zimi prodira prahast sneg. To je popolncima brezpomembno in pri dobro izdelani zarezani opeki tudi izključeno. Vrednost denarja. Aineriski dolar stane 80 din., 100 franooskih frankov stane 483 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 239 din., in za 100 laških lir 350 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.10 cent