Poštnina pavšalirana 8. štev. Ljubljana, 14. avgusta 1920. I. leto. Zaključek slouenskih pruen-stuenih tekem. V nedeljo so se igrale zadnje prvenstvene tekme L. N. P.; Prvenstvo je dosegel v sigurni maniri Športni klub »Ilirija«, Ljubljana z vsemi dosegljivimi točkami (12) in z impozantnim score 51 : 3. K temu je pripomniti še, da je vsled nepričakovanega gostovanja dunajskega nične izvežbanosti. V prvenstvenih tekmah ji ni bilo nikoli treba razviti vseh moči; znani njen centerhalf Tavčar n. pr. ni igral niti v eni prvenstveni tekmi. Prvenstveni rezultati »Ilirije« so sledeči: proti Rapidu K' : O, proti celjskemu Sportvereinu 10 : O, proti Rote Elf 10 : 1, proti Hertlii 8 : 0, proti Slovanu 8 : 0, proti Mariboru 5 : 2. Njena najnevarnejša napadalca sta Bregar in Pretnar II. (Baline) s 13 oziroma 12 goli, potem slede Vidmajer z 8, Oman s 6, Betetto s 4, I enasi s 3 goli, Zu- / . z. o Prvo moštvo ljubljanskega S. K. Ilirije, prvak Slovenije. Horisdorfer A. C. v Ljubljani igrala »Ilirija« prvenstveno tekmo proti SSK. »Maribor« z rezervnim moštvom. »Ilirija« začasno daleč nadkriljuje vse klube v Sloveniji. Sistem njene igre je docela moderen, česar se ne more reči o nobenem drugem našem klubu. Njeni posamezni igralci so dosegli razmeroma visoko stopnjo teh- pančič I. z 2 goloma ter Držaj in Pevalek I. s po 1 golom. Drugo mesto si je z zmago nad celjskim Sport-vereinom priborila Sportvereinigung »Rapid«, Maribor. Rapidovo moštvo je dobro vigrano, gibčno in stoji tudi tehnično precej visoko. Nasprotno kot »Ilirija« goji Rapid in vsi drugi klubi bolj igro po zraku. Na tretjem mest« stoji klub »Slovan«, Ljubljana z enakim številom točk kot »Hertha«, pa z boljšim razmerjem golov. Slovanov start v prvenstvu L. N. P. je mnogo obetal. Moštvo, ki ga je imel Slovan začetkom sezone, bi si sigurno priborilo drugo mesto. Vojaški nabori so Slovanu žal odvzeli 4 igralce I. moštva, kar je provzročilo veliko nazadovanje njegove forme. Ob zaključku prvenstva je Slovan precej šibek, obstoji pa nada, da dobi svoje igralce in z njimi tudi svojo prvotno jakost že v kratkem nazaj. Na 4. mestu je športni klub »Hertha«, Maribor, ki razpolaga koncem sezone s solidnim, dobro treniranim moštvom. Sportverein Celje, ki je momentano eno najmočnejših moštev Slovenije, ni mogel v začetku izgubljenega terena več pridobiti ter je potisnjen po v nedeljo izgubljeni tekmi proti gibčnejšemu »Rapidu« na peto mesto. Na šestem in sedmem mestu sta športni klub »Rote Elf«, Maribor in Slovenski športni klub »Maribor«, Maribor. Maribor je pričel s treningom že zelo pozno in utegne svojo kvaliteto tekom jesenske sezone znatno popraviti. B. Reprezentance Ljubljana : (Tlaribor 3:1 (3:0). J. N. S. je za 11. t. m. določeno tekmo reprezentanc Subotica : Ljubljana v zadnjem hipu odgodil na 20. t. m. V nadomestilo se je vršila vsled tega tekma med reprezentancama Ljubljana in Maribor. Takoj spočetka bodi povedano, da nadomestilo ni bilo polnovredno in da tekma v splošnem ni nudila nič reprezentativnega. Vsekakor je k temu mnogo pripomogel moker teren, na katerem nobena stran ni mogla izvesti preciznih kombinacij. Igra je stala v znamenju absolutne premoči Ljubljane. V prvi polovici je Pelan dobil žogo .samo enkrat in sičer v 40. min. V začetku druge polovice se je mogel Mariborski team nekoliko bolj uveljaviti. Dosegel je v 15. in 20. min. dva kota, potem pa je bil potisnjen vnovič pred svoj gol. Edini strel na gol ljubljanskega teama, krasno streljan po Vogrincu, je Pelana iznenadil in našel pot v mrežo. V rezultatu 3 : 1 razmerje sil med obema moštvoma, ni izraženo pravilno. Pri mariborskem teamu o skupni igri ni govora. Kot posamezniki so ugajali levi back Stauber, srednji half Baumgartner, levo krilo Vogrinec. Halfi so samo defenzivni, vsled česar napadalna vrsta nima v njih nobene zaslombe. Štoping in kratki pas v napadalno vrsto jim je — morda z izjemo Baumgartnerja - neznan. Desni haif Sajovic je poleg tega mnogokrat direktno surov. Napadalna vrsta kaže energijo le na levem krilu, povsod drugod je neodločna in zelo^ počasna. Backa in goalman so očividno boljši del moštva. Ljubljanski team je kazal mnogo enotnosti, kar je v tej sestavi le naravno, nekateri igralci v njem pa so bili pod svojo povprečno formo. Levi back Kavšek celo igro ni zmogel niti enega gladkega oprostilnega udarca. Držaj kot desni half tudi ni prišel do veljave kot sicer. Lenasi na desnem krilu (rezerva za Zupančiča L) ni bil dober — deloma tudi po krivdi svoje zveze. Med notranjimi napadalci je bil na višini edino Oman. Vidmajer na levem krilu je zelo ugajal, posebno njegovi centri v drugi polovici zaslužijo pohvalo. 1 avčar in Vrančič sta bila dobra, četudi svoje pclne forme nista dosegla. Pretnar 1. je bil najboljši back na prostoru; z Mozetičem od Slovana, ki pa je momentano biesiran, bi bila to naša najboljša dvojica backov. Pelan ni imel nobenega dela. V naslednjem postava moštev in kratko potek igre: Ljubljana: Pelan - Pretnar I., Kavšek - Držaj, Tavčar, Vrančič - Lenasi, Bregar, Oman, Pretnar !!., Vidmajer (vsi Ilirija). Maribor: Dolinšek (Hertha) - Zeichen (Rapid), Stauber (Hertha) - Sajovic, Baumgartner, Pernat !. (vsi Rapid) - Pernat II. (R.),. Friedau (H), Skalak (R), Winkler (Rote Elf), Vogrinec (H). Ljubljana se takoj ustali v polovici Maribora. Kot v 5. min. konča v outu, kot v 8. min. ubrani goalman. V 11. min. zopet kot; sigurna prilika, ki se nudi Bregarju, ostane neizrabljena. V 14. min. hands v kazenskem prostoru. »11 m« spremeni Bregar v gol. V 17. min. po strelu iz kota zopet sigurna šansa za gol, pa Lenasi strelja na metre čez. V 20. min. izključi sodnik Friedaua od Maribora vsled ugovarjanja iz igre. Bregarjev solo v 24. min. konča v outu. V-25. min. 2 kota in po Držaju 2. gol. V 30. min. napravi Maribor iz zmede pred golom lasten gol. V 37. min. zopet kot, v 40. min. krasen Tavčarjev šut in zopet kot. Sigurno pozicijo v 44. min. skazi Baline. Polčas 3 : 0. V drugi polovici vstopi Friedau po sporazumu med kapitanoma zopet v igro. V 2. min. po Omanu lep strel na gol; vratar brani. V 5. min. po Omanu in Tavčarju zapored ostri streli na gol. Krasen Vidmarjev center zabije Lenasi v out. V 7. min. sigurna šansa za Maribor in šut čez gol. V 9. min. kot proti Mariboru; Lcnasijev strel drži vratar. Kota za Maribor v 15. in 20. min. ostaneta neizrabljena. V 23. in 24. min. strelja Končno stanje prvenstva Lj. N. P. Ime kluba Ilirija Slovan Rapid S. v., Celje Hertha Rote Elf S. S. K. Maribor Število iger Dobljene Ne- odločene Zgub- ljene Goli Točke Prvenst- veno mesto tekme za proti S. k. Ilirija, Ljubljana 8:0 10:0 10:0 8:0 10:1 5:2 6 6 51 3 12 i. S. k. Slovan, Ljubljana 0:8 3:1 2:2 2:3 3:0 3:1 6 3 1 2 13 15 7 m. S. V. Rapid, Maribor 0:10 1:3 5:4 3:0 2:1 5:0 6 4 2 16 18 8 n. S. V., Celje 0:10 2:2 4:5 3:3 5:0 6:2 6 2 2 2 20 22 6 v. S. k. Hertha. Maribor 0:8 3:2 0:3 3:3 6:0 4:3 6 3 1 2 16 19 7 IV. S. k. Rote Elf, Maribor 1:10 0:3 1:2 0.5 0:6 8:3 6 1 5 10 29 2 VI. S. S. k. Maribor, Maribor 2:5 1:3 0:5 2:6 3:4 3:8 6 6 11 31 VII. Oman ostro tik čez gol. V 27. min. zopet kot. V 31. min. izključi sodnik Balinca zaradi surove igre. V 34. min. zopet Bregarjev solo v out. V 33. min. 2 kota proti Mariboru. V 39. min. po levem krilu lep gol za Maribor in v 43. min. še po Bregarju strel v prečko mariborskega gola. — Sodnik gosp. Fink je bil to pot pretirano strog. — Tekmi je vočigled slabemu vremenu prisostvovalo le malo publike. B. Dr. Ciril Žižek: Klasične in moderne olimpijade. ((ilej članek v št. 5 »Sporta« z dne 24. julija 1920.) Srednji vek sploh ni poznal telesne vzgoje. Šele v dobi renesanse se je začela zopet upoštevati. V tem času lahko zaznamujemo lahek preporod antične atletike; do popolnega razmaha pa na kontinentu takrat še ni moglo priti, ker srednjeveški duh širokih mas ni bil premagan v prvem naskoku. Prepričanje prvobori-teljev, da je telesna vzgoja enako potrebna kot duševna, ni postalo splošno mnenje. Učeča se mladina je še nadalje tičala v zaduhlih sobah; v poklicih pa so hirale najboljše moči, ker niso poznali blagodejnega vpliva športnega gibanja v solncu in prostosti, ki pomladi telo — nositelja življenjskih funkcij. Še dandanes vidimo pravcate karikature lepote človeškega telesa kot žrtve svojega poklica in naziranja časa. V drugi polovici preteklega stoletja je ostalo od sporta le še profesijonalno akrobatstvo, preostale so torej le škodljive posledice. V istem času pa so prišli novi impulzi od zapada. Naslanjajo se na klasično atletiko, so v Angliji nastale nove športne igre, ki so zavojevale ves svet; obenem pa se je začelo zopet sistematično gojiti športne stroke, seveda na moderni podlagi. Praktična Amerika je takoj spoznala eminentno važnost sporta za narodno zdravje in gospodarstvo ter je v smislu tega spoznanja reorganizirala vzgojo mladine. Njej pa sledi vedno več držav. Odločilen korak modernega športnega gibanja je zopetna vzpostavitev olimpijskih iger, katero je sklenil dne 23. junija 1894 mednarodni kongres v palači Sor-bonne v Parizu na predlog barona Pierre de Coubertina. Smoter te njegove ideje je bilo ozdravljenje sporta, kateri je hiral radi mnogovrstnih škodljivcev, med katerimi zavzema profesijonalizem prvo mesto. Pierre de Coubertin pravi sam: »Zopetna vpostavitev olimpijskih iger bo koristna za zdrav razvoj sporta, M ti vse preveč škodljivih in slabih elementov grozi uničiti pravi sport. Olimpizem je lek, katerega sport t-otrcbujc. On je element miru in razumevanja med klubi, ki mnogokrat sovražno rivalizirajo.« Izvolil se je takoj mednarodni olimpijski odbor Pod predsedstvom barona Coubertina. Člani odbora so danes zastopniki 31 držav.1 Nemčija, Avstrija, Bolga-'ija in Turčija so začasno izključene. Večina držav ima P« enega zastopnika, le nekaj držav jih ima več. Ar-gentinija, Južna Afrika in Poljska so momentano brez zastopnikov, Jugoslavijo pa še zastopa prejšnji zastopnik Srbije gosp. major Djukič; predlagana pa sta še /h.1 n;.'^^Jria zastopnika, in sicer dr. Franjo Bučar ' 'vat) in dr. Franc Zupanc (Slovenec). Mednarodni olimpijski odbor odločuje, v katerem kraju se vršijo »... Argentinija, Avstralija, Belgija, Brazilija, Britanija, le’ Bansko. Egipct, Ekvador, Finsko, Francija, Grško, Nizozemsko, Italija, Japonsko, Jugoslavija, Južna Afrika, Kanada, Luksemburg. Mehika. Monakovo, Norveško. Nova Ze-andiia Peru. Poljska. Portugalsko, Romunija, Rusiia, Sredina Amerika, Španija, Švedsko, Švica, Čehoslovaško, Združene drzave severne Amerike. olimpijade, izdeluje načrte zanje, prireja olimpijske kongrese ter skrbi za razvoj sporta in njega čisto izvajanje v vsakem oziru. Odborniki ne smejo sprejemati od športnih organizacij svoje države nobenih instruk-cij, ki bi omejevale njih samostojnost pri sklepih. Odbor je permanenten. V vsaki udeleženi državi opravlja vse tekoče posle lokalen olimpijski odbor dotične države. Tudi detajlna izvršitev olimpijade je v rokah olimpijskega odbora države, v kateri se ista vrši. Ogromno delo, izvesti tekme v vseh športnih strokah s tekmovalci celega sveta je bilo dosedaj na vseh olimpijadah vzorno izvršeno. V ostalem pa vodijo posamezni državni olimpijski odbori vse predpriprave, da se tekmovalci izvež-bajo in pošiljajo na olimpijade. Oni so vez med mednarodnim olimpijskim odborom in raznimi športnimi organizacijami. Mednarodni olimpijski odbor dosega svoj cilj, držati sport v pravem tiru, v prvi vrsti s prirejanjem olimpijad, ki se vrše enako, kot svoj čas v Olimpiji vsako četrto leto. Prva se je vršila leta 1896. na antičnih tleh v Atenah. V Olimpiji sami je bila nemogoča, ker so tamošnje antične naprave opustošili razni barbarski narodi. Kar pa je ostalo, so razdejali potresi, oziroma je zasula reka Kladeos. Druga olimpijada se je vršila leta 1900 v Parizu, tretja leta 1904. v St. Louisu, četrta leta 1908. v Londonu in peta leta 1912. v Stockholmu. Šesto olimpijado, ki bi se morala vršiti leta 1916. v Berlinu (Gumervald), so vojne razmere seveda onemogočile. Izredna olimpijada je bila leta 1906. v Atenah. Sedma olimpijada — prva po vojni — pa se vrši letos v Anversu v Belgiji, kjer niso mogla visoko razvit športni živelj niti grozna vojna razdejanja udušiti. Detajljna izvedba olimpijskih iger se naslanja na klasični vzor. Predvsem najdemo v načrtu2 tudi klasični pentatlon in dckatlon. V načrtu pa so zapopadeni tudi vsi moderni športi in športne igre. V zadnjem času je opaziti stremljenje, da se za zimske sporte vpeljejo posebne zimske olimpijade. Tekmovalci so lahko samo amaterji. Zmagovalci dobijo poleg olimpijskih kolajn tudi diplome. Od kolajn obstojajo tri vrste, in sicer različne za prvega, drugega in tretjega zmagovalca vsake stroke. Razni imenitniki, države in mesta pa poklanjajo častna darila. Vpeljana so nadalje tudi prehodna darila, katera morajo zmagovalci od začetka leta, v katerem se vrši prihodnja olimpijada, vrniti olimpijskemu odboru. Izmed teh daril omenjamo ono za klasični pentatlon (kip, darovan od švedskega kralja), za moderni pentatlon (vaza,* darovana od barona Pierre de Coubertina), za dekatlon (simbolično darilo ruskega carja), za diskus (metalec diska, darovan od Mrs. de Montgomeryja) ter za ve-sljanje v osmicah (kip Pallas Athene, darovan od grofa G. Brunetta d- Usseauxa). Prejem olimpijske kolajne ali darila je gotovo največje zadoščenje in čast za športnika. Vsak zmagovalec pa pribori s svojo zmago točke (bodove) za svojo državo. Država, ki si je po svojih športnikih priborila na olimpijadi največ točk, dokumentira vidno svoj visok razvoj sporta, kar bo v bodoče tudi znak višine kulture dotičnega naroda. Na zidnji olimpijadi v Stockholmu so si Švedi priborili največ, t. j. 133 točk, Amerikanci 132, Angleži pa kot tretji 76 točk. 1 Zanimiva je razprava dr. Franja Bučarja: »Olimpijske igre v Stockholmu leta 1912.« Dobiva se pri »Športni zvezi, Ljubljana«, Dunajska cesta 18; cena 5 kron. 2 Natančen program letošnje olimpijade je bil objavljen v'drugi številki »Sporta« z dne 3. julija 1920, str. 8. Nadalje prireja mednarodni olimpijski odbor kongrese, na katerih se znanstveno razpravlja o vseh važnih športnih vprašanjih; tako je prvi kongres leta 1897. v Mavru v prisotnosti prezidenta francoske republike razpravljal o higijeni, morali in pedagogiki sporta. Kongres v Bruslju leta 1905. se je vršil pod protektoratom kralja Leopolda ter je obravnaval o tehniki sporta. Kongres v Parizu leta 1906. pa je v skladu z antičnimi olimpijskimi igrami vpeljal tekmovanje v lepih umetnostih, in sicer v arhitekturi, slikarstvu, kiparstvu, literaturi in glasbi. Mednarodni olimpijski odbor izdaja tudi svoje lastno glasilo: »Revue 01ympique«. Vpliv olimpijskih iger na razvoj sporta je tako velik, da je danes javno življenje v zapadnih državah že popolnoma športno orijentirano. Pod najtežjimi pogoji je olimpijski odbor započel delo za regeneracijo sporta. Danes pa se lahko trdi, da je cilj popolnoma dosežen. Za to naše mnenje seveda niso merodajne naše razmere, kajti pri nas se čutijo šele prvi vplivi onega lepega športnega življenja, ki ga živijo v deželah najmočnejših gospodarskih in političnih tvorb. Na-daljno delo olimpijskih odborov pa bo, razširiti tako umevanje sporta po vsem svetu. Pripraue za olimpijske igre. Vse, ki se pripravljajo za Olimpijado, je prevzela nervozna delavnost. Izbirne tekme so končane, tekmovalci se nahajajo pod nadzorstvom svojih trenerjev in se trudijo s poslednjim delom svojega treninga, da spoznajo vse trike in finese, ki naj jih vodijo h končni zmagi. Zato se ni čuditi, da se dosegajo rezultati, ki so skoro enaki svetovnim rekordom. Posebno Amerikanci smejo računati z največ zmagami v lahki atletiki. Rezultati, ki se približujejo svetovnim rekordom in ki so jih dosedaj dosegli pri treningih, so sledeči: 100 yardov: Paddock, zmagovalec na Pershingovi Olimpijadi, 9.8 sek. 220 y: Paddock 21.4 sek. (boljše od svetovnega rekorda), Wodring in Massenda.le 21.8. 440 y: J. Driscoll in Emory 49.2 sek.; Schilles 48.2 (enako svet. rek.). 880 y: Campbell 1:55.6, Spratt 1:57.2. 1 milja (1609 m): brez opasne konkurence J. Rav 4 : 16. 6009 m: Hunter 14:15. Amerika postaja s tem rezultatom rival Švedom in Fincem. 110 m zapreke: rezultatov izpod 15 sek. ni, vendar pa jih je mnogo, ki teko nekaj več, na primer Smith in Watt 15.2, dočim je dosegel Yount ravno 15. V sfkakanju so doseženi sledeči rezultati: V višino- Landon 193 cm, Murphy 190.5, Milles 181.5. Pričakovati je ostrega boja med Švedom Eklundom in Angležem Bakerom ter navedenimi Amerikanci. V daljavo: Rezultati so znatno slabejši od onih leta 1912., vendar pa je gotovo, da bodo Amerikanci vsled velike razpoložljive izbire našli naslednika za Guttersona. Politzer je skočil 702 cm, Buttler, zmagalec na Pershingovi Olimpijadi v Parizu, 714, in Merchant 694. Skok s palico je disciplina, v kateri so Amerikanci vajeni le zmagati. Svetovni rekordman Foss skače 397 cm, Mayers 389. Diskus in kopje sta tradicijonalni disciplini Skandinavcev; Amerikanci se tu ne bodo mogli tako ugodno placirati. Njihovi najboljši možje n. pr.: Walker in Husted, mečejo daskus pod 43 m, dočim imata Taipale in Zalhaugen rezultate po 45 m. Kopje meče Finec Mirha okrog 70 m, cela vrsta Švedov okrog 60 m, dočim najboljši amerikanski rezultati ne presežejo 57 m. Troskok: Ahearne in Landers z rezultatom 1450 cm bosta nevarna konkurenta Fincu Tunlovu in Švedu Samsonu. Kroglja: Tu so rezultati na celem svetu znatne padli in ni pričakovati, da bi kdo vrgel preko 15 m, kakor na Olimpijadi leta 1912. Sigurno pa je, da jih bo mnogo vrglo preko 14 m. Stari mojster Donald meče 14.8 m, Biehmann 14.10, v Evropi imajo Finci in Francozi po enega atleta, ki meče približno enako daleč. (Po »Ilustrovani sportski reviji«.) * Priprave za Olimpijado v Ameriki. V New torku izkazuje stadion sledeče rezultate: Skok v v d š i n o. 1. Landon. — 1 m 90. Troskok. Geist 13 m 84. Kroglja: Donald 14 m 22. O’ Brien je zmagal na 1/4 milje pred Meredithom (zmagalec v Stockholmu) v času 51 sekund! Murchisson je dobil 220 jardov v 22:2/.-„ Helfrick % milje v 2:04. Cortouis skok v daljavo z 6 m 91. Runyan skok s palico s 3 m 66. Stadion v Stockholmu. Izbirne tekme so zaključile nastopno: 100 m Lind vali v IP/io; 200 m Enghald v 22 3ho. 400 m Enghald v 49 4/io. 800 m Kiolldng v 2:2. 10 km Mattson v 32:ll:7/i0. Norlling 100 m, zaprek 154/5 in 400 m zaprek v 57. Ekelund je skočil v višino 1 m 85, Abramhson v daljavo 6 m 65, Rynberg s palico 3 m 60; Johnsson je vrgel krogljo 13 m 51, Blomquist kopje 58 m, Granfirt disk 40 m 27. Češko nogometno moštvo za Olimpijado v Anversu sestoji iz 8 igralcev Sparte, 2 igralcev Victorije Žižkov in 1 igralca Slavile. Postava je sledeča: Peyer (Sp.), Hojer (Sp.), Steiner (V.), Kolenaty (Sp.), Kada (Sp.), Seifert (V.), Sedlaček (S.), Janda (Sp.), Janda (Sp.), Pilat (Sp.), Vanik (Sl.), Mazal (Sp.). — Rezerve: Klapka (V.), Rospišil (Sp.), Loos (Sl.), Hromadnik (Meteor), Plaček (Sp.). * Dočim prvenstvene tekme v Londonu ne izpričujejo posebnega napredka, prinaša v Skandinaviji skoro vsak teden nove dokaze o žilavem naporu za izboljšanje tekmovalne višine. Pred dobrim tednom je Finec Nurmi tekom slabe ure postavil najprvo nov rekord za 1500 m v 4'5/io in nato še za 5000 m v 15'5/io; brezdvomno sta to najlepša uspeha tega leta za navedeni dinštanci. Znani „olimpionik* Taipale je vrgel disk 45 m 10; Lethoncn skočil v daljavo 7 m 2 cm, Wilen na 400 m dosegel čas 50"; razven tega sta še dva Šveda prekosila dosedanji rekord za de-katlon) (deseteroboj). Tudi ameriške „Trials* (izbirne tekme), ki so bile zaključene za vzhod, zapad in jugozapad dne 3. in 11. t. m., dokazujejo visoko formo ameriških konkurentov za olimpijske igre. Najznamenitejši rezultati so 1 angl. milja — Joe Ray v 4' 16", 5 km — C. Hunter v 14'45" (samo 9 sekund pod slavnim rekordom Kohlemainen), 100 yardov in 220 yardov—Paddock — v 9" hs in 21" 2/5, 440 yardov zaprek -— Norton — v 54" Vs; dalje skok v višino — Landon L93 m, v daljavo — Buttler — 7‘14 m, — Myers 3.89 m ; disk — R. Walker — 4254 m; kroglja — Mac Donald — 1408 m; kopje — Lincoln — 56’14 m. Tudi najmlajša država Estoncev se krepko pripravlja za Anverso. Pri izbirni tekmi dne 11. t. m. v Revalu je Estonec A. Klumberg potolkel pred dobrim tednom postavljeni rekord Šveda Nilsson za olimpijski dekatlon. Individuelni rezultati Klumberga kažejo visoko vsestransko športno izvežbanost in sicer: 100 m ll'8/io; 400 m — 56"6/io; 1500 m — 4'55"3/io; skok v višino 1'75 m; v daljavo — 6'81 m; kroglja — 1205 m; disk — 3869; kopje 58'45 m; s palico — 340 m; 110 m zapreke — 18" */io. Skupno število točk 8025'52. Pri zadnji olimpijadi v Stockholmu je zmagal z dekatlom Amerikanec Wieslander s 7724-49 točkami. Norveška prvenstva: 100 m Bekkedahl — ll'2/io; 200 m — Stenesen — 23" 4 10; 400 m — Mangseth — 51" 8/io; 800 m — Lassen — 2'2"6/io; 1500 m Rasmuten — 4'13"2/io; 5 km — Vengshoel — 16'7"; Bohm — 1'79 m. * Ameriške »selections« Izbirne tekme za olimpjske igre so završile z velikanskim uspehom. Prinesle so troje novih ameriških rekordov —• Butler skok v daljavo 7-54 m; Hope disk 44-6 m; Ray 1 milja 4 min. 16 sek. — in nov svetovni rekord v teku na 220 yardov — Paddock v času 21z/5 sek. Rezultati so bili odločilni za sestavo ameriške reprezentance-ki bo nastopila letos v Anverzi še v večji premoči kot zadnjič leta 1912. v Stockholmu Posebno v sprintu, srednjih distancah in skokih bo Amerika bržčas odnesla vsa prva darila. Rezultati: 100 jardov — Murčhison 10 sek.: 220 jardov - Paddock 2!2/s sek.; 880 jardov — Eby 1: 51; 1 milja — Ray 4 : I6V5; 5 km — Brcwn 15 : 26; 10 km — Faller 32 : 15; 120 jardov zapreke— BarrohGS'sek; 410 jardov zapreke — Loomis 53 sek.; kroglja — Mac Donald 14'37 m; kopje — Angler 58-83 m; skok v višino — Murphy 1-95 m; v daljavo — Butler 7-54 m; s palico — Foss 3-99 m; troskok — Landers 14-89 m. Finska reprezentanca za Anverzo je končno sestavljena. Na dolge proge in v maratonu zastopa Fince svetovni mojster Hannes Kohlemainen, zmagovalec na zadnji olimpijadi. V metanju diska stari Champion — Taipale, ki je vrgel v treningu 49 m; v kopju olimpionik Saaristo. Razven teh pošlje Finska še celo vrsto borcev za kopje, disk, dekatlon in znamenitega novega atleta Nurmija, ki je baje na progah 3 in 5 km boljši kot Kohlemainen. da bo za finale v Anverzi doseči najmanj 1'85 m v višino in 6-95 m v daljavo. Zaključek prijav za olimpijske tekme v lahki atletiki izkazuje rekordne številke tekmovalcev. V sprintu na 100 in 200 m je priglašenih 131 tekmovalcev, na srednje proge 400 in 800 m 100 udeležencev, na dolge proge (1500 m, 5 km in 10 km) 146; k maratonskemu teku se je prijavilo 48 borcev. Skoki imajo 135 prijav; disk, kopje in kroglja 175, štafete 17 moštev. Avtomobilni propagandni izlet: Pogled na planine izpred Štulerja. Francija pošlje v Anverzo 90 atletov, izbranih na temelju izidov zadnje tekme v Colombes dne 8. avgusta. Med tekmovalci so sprinterji; Ali Khan, Caste, Seurin, Lor-rain, tekači Fery ,Andre in Burtin za srednje proge 400 in 800 m, ter znamenita Guillemont in lehard za dolge distance in maraton. Med ostalimi imajo največ šans Paoli za kro-gljo Lagarde za palico in Grany za kopje. V celoti je Francija postavila precej močnejše moštvo kot leta 1912. v Hutomobili in Ljubelj. V zanimivem članku o naši najvišji alpski cesti v 2. številki »Sporta« čitamo, da je pot čez Ljubelj priporočljiva le za avtomobile nad 15 HP. Imenovani članek obenem navaja, da ima ta cesta napetost do 23°. Po merodajni knjigi dr. Egona Koniga »Automobile A’^omobilni propagandni izlet: Na Jezerskem sedlu. Mockholmu. Najboljša izmed vseh tekmovalcev je štafeta 100 m, sestavljena iz atletov: Tirard, Caste, Seurin in Lorrain, ki so dosegli zadnjo nedeljo krasni čas 43V5 sek. V sprintu bodo bržčas Amerikanci in Švedi prvi, Francozi se potegujejo za tretje mesto; na 3 in 5 km poseže Francija odločilno v borbo z znamenitim Guillemontom in Burtinom. Ravno tako v kroglji, kjer prekaša Francoz Paoli Amerikanca Donalda, dočim pri skokih ne bo igrala važne vloge, ker je po zadnjih ameriških finalnih tekmah gotovo, Touring Book of the Austrian Alps«, naj mimogrede pojasnim, da ima koroška stran Ljubelja napetost do 23°, kranjska stran pa celo do 29°, tako da je Ljubelj res ena najtežjih strmin za avtomobile. — V navodilu za propagandni izlet avtomobilnega kluba na Koroško pa je celo povedano, da pot čez Ljubelj ni za avtomobile pod 30 HP. Že ta dva podatka nam kažeta, da so take označbe vedno nekaj relativnega in da zgolj z navedbo HP nikdar ne moremo reči, ali pride kak avtomobil čez gore ali ne. Konjske sile motorja izračunamo, kakor znano, iz prostornin cilindra in iz dviganja bata, toda konjske sile same na sebi nam glede vožnje navkreber 'ničesar ne povedo. Poleg konjske sile se je vedno ozirati na težo avtomobila, na njega prestave in na hladilnik; slednjič pa je vprašanje, ali pride kak avtomobil čez daljši strmi klanec, vedno le stvar praktične preizkušnje. Tako bi avtomobil, tudi če bi imel 100 HP, ne prišel čez strmo cesto, ako bi ne imel nikake prestave, ker bi kolesa na tleh ne našla potrebne oporr in bi se ker je pri nadaljevanju vožnje v klanec voda že čez par sto metrov zopet vrela, studenci pa seveda niso povsod na razpolago. Moderni avtomobili imajo radi tega velike hladilnike, ki pa morajo biti kljub temu vsaj motorni napravi primerno dimenzijonlrani. Kakor torej vidimo, je usposobljenost avtomobilov za vožnjo navkreber odvisna od več momentov, ki pa morajo biti eden drugemu tako prilagođeni, da se da vprašanje, ali pride posamezni voz čez zelo strme klance, kakor jih imamo na pr. na Ljubelju, vedno le rešiti s praktično preizkušnjo. — Avtomobilne kroge bo morebiti zanimalo, da sem prišel kot gledalec alp- n Avtomobili)! proadagndni izlet: Prvi voz na Jezerskem sedlu. (Daimler 80 HP.g. Pertota.) na mestu vrtela, ne da bi spravila voz naprej. Da se temu izognemo, so se ravno vpeljale prestave, s katerimi na eni strani reguliramo hitrost vožnje, na drugi strani pa dvignemo motorjevo silo. Posebno nam prestava služi, da premagamo strme in prav slabe ceste. V kolikor je namreč pri prestavah nagon koles počasnejši, toliko večja je motorjeva sila. Znano je na pr., ske avtomobilne tekme leta 1914. z dvosedežnim »Wan-derer« tandem - avtomobilom, ki je imel 5/12 HP in brez vozačev in prtljage približno 500 kg teže, lahko na vrh Ljubelja. Svojega sopotnika sem pač moral pustiti izstopiti že po prvih serpentinah, ker sem videl, da bi popolnoma obteženi voz ne prišel do vrha. Sam sem se potem lahko peljal do studenca pod vrhom, Avtomobilni propagandni izlet: Izletniki pred Štulerjem. da so mogli mnogi starejši avtorrlobili premagati strme klance le z vožnjo navzad, ker je prestava za vožnjo navzad vedno najmanjša in vsled tega tudi najmočnejša. Važno vlogo pa igra pri vožnji navkreber tudi hladilnik. Pri mnogih starejših avtomobilih je začela pri vožnji v goro, posebno na dolgih strmih klancih, voda v hladilniku kmalu vreti. Če torej nisi hotel riskirati, da se ti razbeli motor, si moral z vožnjo navkreber prenehati in se vrniti. Z menjavo vode pri starih premajhnih hladilnikih ni bilo dosti pomagano, kjer sem menjal vodo v hladilniku, ki je bila pač vroča, a ni vrela. Nato sem krenil do vrha. Tu kot gledalec navzoči vodilni inženir »Wanderer« tovarne mi je k temu uspehu čestital, tem bolj, ker sem Ljubelj premagal s prvim »Wanderer« - tipom, ki je imel še sorazmerno majhen hladilnik. Da so se primerno primerno preurejeni »Wanderer« avtomobili novejšega tipa, z večjim hladilnikom in s 5/15 HP častno udeležili alpske tekme in da so osobito igraje, premagali vse klance, med katerimi so bili še hujši, kakor je Ljubelj, na pr. Katschberg, Turracher Hohe itd., je vsem udeležnikom te tekme v spominu. Popisani slučaj nam kaže, da za vožnjo navkreber niso merodajne le konjske sile, saj je avtomobil z 12 HP prišel lahko na Ljubelj. In pri ; alpski tekmi leta 1914. je Lang s 15 HP »Wandererjem« ? v 12 minutah premagal Katschberg, čeprav je bilo avtomobilom s pod 2 1 cilindrske prostornine dovoljenih 40 minut (Wanderer ima L28 I prostornine). Ravno trgovec hotel kupiti znani amerikanski »Ford« - avto, stavil pa je pogoj, da mora z lahkoto priti čez Ljubelj. Nek znan ljubljanski strokovnjak, ki se je kot vozač z uspehom udeležil mednarodnih dirk in čegar tvrdka je baš tedaj prevzela zastopstvo »Fordov«, zasede voz in je hotel iz Ljubljane v enem tiru na vrh Ljubelja. Toda že po prvih serpentinah je »Fordu« zmanjkalo sape, '' T". ■ >...j Avtomobilni propagandni izlet: Hotel Excelsior ob Vrbskem jezeru. alpske tekme so bile merodajne, kako je konstruirati avtomobile, da so usposobljeni za vožnjo po goratih cestah. Kakor so angleške, frncoske in italijanske dirke vplivale na konstrukcijo glede hitrosti, tako alpske tekme na konstrukcijo glede vztrajnosti pri vožnji navkreber. Zato se je koncem alpske tekme leta 1914. od vseh njenih mednarodnih udeležnikov izrazila želja, da tako da se je moral vrniti. Kupec je bil seveda razočaran in kupčija se je grozila razbiti. Ko to izve po naključju v Ljubljani navzoči ameriški zastopnik »Ford« - tovarne, zasede on voz, se pelje do Sv. Ane, kjer počaka, da se je motor ohladil in menja vodo. Majd nato v brzem tempu čez vrh Ljubelja, kar pač pripušča primerno urejena najmanjša prestava »Ford«-av- Avtomobilni propagandni izlet: Težavna zadnja kurva na Ljubelju. bi ta najplemenitejša, najlepša in najtežja tekma nikdar ne prenehala. Inženir neke angleške tvrdke je naglašal, da so priprave za to tekmo njegovo tvrdko stale nad 30.000 kron, .da so pa izkušnje vožnje zanjo dosti več vredne, kakor ta denar. — Včasih je vožnja navkreber tudi stvar izkušenosti in izvežbanosti dotičnega šoferja. Tik pred alpsko tekmo leta 1914. je neki ljubljanski tomobilov. Ti vozovi imajo pač svoje posebnosti, predvsem čisto drugačno vžigalno pripravo, kakor je pri avtomobilih sicer običajna in te posebnosti je treba poznati, če naj voz pokaže vse svoje sile. Tako vidimo, od koliko raznih momentov in naključij je odvisna vožnja v goro in da za nje presojo nikakor niso merodajne zgolj konjske sile. Dr. BI. Nogomet. Ljubljanski akademiki : Kombinirano moštvo llirija-Slovau 4 ; 3 (1 : 3). Dne 5. avgusta se je igrala v prid novo-osnovanemu Ljubljanskemu športnemu klubu nogometna tekma med kombiniranim moštvom ljubljanskih akademikov in kombiniranim moštvom Ilirija - Slovan. Postava moštev je bila sledeča: Akademiki: Felan (Ilirija) Kavšek (I) Mozetič (Slovan) Hus (1) Tavčar (I) Zucchiatti (I) Lenasi (I) Vrančič (I) Baline (I) Oman (I) Splihal (I) Vidmajer (I) Kerne (S) Betetto (1) Bregar (I) Držaj (J) Birsa (S) Zupančič II (I) Kerne I. (I) Kanc (I) Pretnar I. (I) Kerne 11. (S). Ker je bila postava obeh moštev na papirju zelo dobra, je vladal za tekmo kljub malenkostni reklami precejšen interes. Tekom igre se je potem pokazalo, da zlasti sestava kombin. moštva Ilirija - Slovan v mnogem ni bila posrečena. — Začetkoma se je razvila zelo raztresena, negotova igra. Obramba akademikov zagreši več težkih napak, iz katerih doseže L—S. dva sigurna gola (Bregar, Betetto). Akademiki pridejo vendarle kmalu v skupno igio ter kljub nekoliki premoči I.—S. večkrat ogrožajo nasprotni gol. Po Balineu in Vidmajerju pade še po en gol za vsako stran. Polčas 1 : 3. — Druga polovica pričenja zopet z naglim tempom, ki pa vendarle ne izključuje včasih prav domačih momentov. Halli I.—S. v drugi polovici niso vzdržali tempa, kar so napadalci akademikov vestno izrabili. Po lepi skupni „igri, kateri se je lepo prilagodil tudi krilec Vrančič, dosežejo v kratkih presledkih tri gole. Kasneje pride v premoč zopet I,—S„ nei da bi mogla rezultat poraviti. Nekako 10 minut pred koncem izključi sodnik Hrast Balinca vsled ironiziranja njegovih odločb. — Mimogrede bodi omenjeno, da sta bila pri akademikih Baline in pri I.—S. Bregar zopet zelo nedisciplinirana. — Izid tekme so odločili boljši halfi akademikov. Tavčar kot srednji half je bil najboljši igralec na prostoru, Hus in Zucchiatti sta ga po svojih najboljših močeh podpirala. Pri Zucchialliju se opaža, da ni v treningu. Med halfi I.—S. je bil na mestu edini Zupančič. Stranska halfa sta se posebno v prvi polovici dosledno tako nesrečno placirala, da sta omogočila kriloma akademikov, da sta naravnost briljirala. Lenasi na desnem krilu s svojim izvanrednim tekom se razvija v prav dobro krilo. — Glavni nedostatek v moštvu I.—S. je bila razlika v načinu igre Ilirije in Slovana. Notranji trio se n. pr. do konca ni mogel vigrati. Obramba Kanc - Pretnar nima dovolj dolgih, takozv. osvobodilnih udarcev. — Časih nekoliko preostro igro bi sodnik Hrast z večjo odločnostjo zlahka preprečil. Sodil je to pot čez svoje povprečno znanje, neodpustljiva njegova napaka je le, da nima dovolj energije, da bi preprečil nediscipliniranosti osameznih igralcev. Prvenstvena tekma Rote Elf : Maribor 8 : 3 (4 : 1). Igro je motil močan dež. Rote Elf je bila v izredno dobri formi in vso tekmo- v veliki premoči. Posebno leva stran napadalne vrste je bila v dobri kondiciji. — Goli za R. Elf: Winkler 4, Nemec 2, Novšak in Kopšic po 1. — Za Maribor: Vauda 2, Ferk 1. — Koti 4:1 za Maribor. — Sodnik Frie-dau. M. Z. Prvenstvena tekma Slovan : Maribor 3:1 (3:0). Igra je bila brez športne vrednosti, obe moštvi sta bili v pomanjkljivi formi. V prvi polovici je bil Slovan v veliki premoči, v drugi polovici je bil močnejši Maribor. — Sodnik Butina. Zagreb: Drugorazredna reprezentacija : Ilirija, Za- greb 1:2. Varaždin: Hašk, Zagreb : Drava, Varaždin 1 : 4! Kolesarstvo. Nov kolesarski klub se je ustanovil v Splitu pod imenom »Jugoslavenski Ciklo - klub, Split«. Klub namerava še v tej sezoni prirediti nekaj tekem. Dunaj - Graz - Dunaj, 390 /km. Dunajski »Sturm-vogel« je priredil letos to staroznano tekmo. 28 dirkačev je bilo prijavljenih, startalo jih je 17, od kojih je 13 došlo na cilj. Znani avstrijski dirkači so bili na startni listi. V hudem boju je zmagal lanskoletni zmagovalec te proge Topfer v 16:32:32 tik pred Kokolom, ki se je moral zadovoljiti z drugim mestom, tretji je bil Komenda, četrti Eschelmiiller. Praga - Benešov - Praga, 75 km. Prvi Proda v 2:36:35, Kundrt v 2:38:25. Avtomobilizem. Automobilna prometna delniška družba se je osno vala v Ljubljani s sodelovanjem naših denarnih zavodov v svrho upostavitve automobilnih prog v vseh važnejših krajih. Vojna je dovoljno pokazala, da automobil ni samo športno orodje. Da pa je automobil tudi v normalnih razmerah 'neobhodno potrebno obratno sredstvo modernega časa, bo mnenje vsakega, ki živi v od železnice oddaljenem kraju. Namen družbe pa ni samo, zadostiti tem potrebam prebivalstva, temveč tudi pomagati, da se automobilizem v praktičnem smislu razvije v oni meri, katera je potrebna za industrijsko že precej razvito Slovenijo. V tem smislu je delovanje automobilne prometne družbe nekako sporedno z delovanjem auto-mobilnega kluba, kajti oba delujeta v prospeh automobilizma^ ta v športnem smisla, ona pa zgolj v gospodarsko - praktičnem smislu. Automobilna prometna družba je postavila do sedaj linije: Kranj - Železna Kaplja, Vetrinj - Log (ob celi obali Vrbskega jezera) ter tako zadostila najnujnejšim potrebam Koroške. Proga Krško - Novo mesto spaja mnogo obljudenih krajev s Krškim in Novim mestom, tako da ima prebivalstvo teh krajev lažjo zvezo s sodnijo in upravnili oblastmi, kakor tudi nadaljno zvezo z železnico. Proga Lesce - Bled se bode morala vsaj za nekaj časa prekiniti, ker za sedaj v poštev prihajajoče vozilo ne odgovarja zahtevkom letoviščarjev. Na drugi strani pa je takojšnja otvoritev zveze s Prekmurjem vsled zadnjih dogodkov nujno potrebna. Vsled pomanjkanja primernih automobilov mora družba postavljati v promet adaptirane tovorne vozove, kateri pa se bodo za časa zime opremili z modernimi karoserijami. Družba si bo sploh zgradila lastno delavnico, v kateri se bodo vozovi popravljali. Sčasom namerava družba pritegniti v svoj delokrog tudi vzdrževanje prometa na vodi in v zraku. Načrti družbe so velikopotezni. Njih izvedba pa je v sedanjih okolšeinah zelo otežkočena, tako da more družba le polagoma korak za korakom dosegati svoj cilj. _________ Vodni sport. Plavalna tekma za prvenstvo Jugoslavije na Korani v Karlovcu. Plavalna sekcija J. O. O. priredi dne 8. septembra v bivšem vojaškem kopališču v Karlovcu plavalno tekmo za prvenstvo Jugoslavije. Spored: 50 m jun., 50 m sprint, 100 m sprint, 200 m dama, pol angleške milje (804 m) prsni tempo, štafeta 100 in 200 in 300 in 400 m za pokal mesta Karlovca, 1000 m poljuben stil, skoki. — Člani športnih klubov Slovenije, ki se hočejo udeležiti tekme, naj se potom svojih klubov nemudoma prijavijo na Športno zvezo Ljubljana, Tourist-Office. S. S. K. »Celje« v Celju priredi v nedeljo, dne 22. avgusta ob 15. uri v kopališču »Diana« plavalno tekmo. Po tekmi zabavni večer »pri Grenadirju«. Plavalna sekcija mariborskega Rapida priredi dne 15. avgusta na Dravi plavalno tekmo na distneo pribl. 1500 m. Veslaško društvo »Danubius« v Novem Sadu. ki je bilo pred preobratom v madžarskih rokah in je po preobratu zaspalo, se je sedaj reorganiziralo na narodni podlagi. Društvo že deluje. Splitski Sokol si je osnoval posebno veslaško sekcijo, ki bo gojila med člani veslaški sport. Švedska prvenstva v plavanju: 100 m prosto Trolle 1:07.9; 500 m prosto: Borg 7:24.3 (rekord); prosto: Borg 24:46.8; 200 m prosto: Borg 2:39.7; 200 m prsa: Henning 3:01.4; 400 m prsa 6:26.8; 100 m na hrbtu: Holmštrom 1:23.2 (rekord). 100 ni dame: Ni Is on 1:24.5 (rekord). Športna zveza. Odsek za turistiko in sport namerava še v letošnjem letu prirediti pardnevni kurz o plezanju, uporabi vrvi, o tehniki na snežiščih in ledenikih i. t. d. Izvežbani turisti, ki bi hoteli pri kurzu sodelovati, se prosijo, da se javijo pri načelniku odseka g. Rudolfu Badjuri, Ljubljana, Dunajska cesta 18. Kot zaključek kurza je v okvirju »Športnega tedna« za udeležence kurza nameravana preizkušna tura. Olimpijski pododbor. Udeležba na letošnji olimpijadi v Anversu. Udeležniki se lahko pridružijo oficijelnemu zastopstvu Jugoslavije katero odpotuje okoli 20. t. m. preko Pariza v Anvers. Prijave je pošiljati na »Olimpijski pododbor Ljubljana«, Dunajska cesta 18. Potni list si mora vsak sam priskrbeti. Celotno potovanje bode trajalo približno 14 dni. Čas odhoda in vse potrebno, se bo udeležnikom pismeno objavilo. Olimpijske igre. Dosedaj so končane tekme v hockevu na ledu, streljanju (moštva, lovsko streljanje, streljanje, na golobe itd.) ter jadranju (vachting). Prvenstvo v hockevu je priborila Kanada, v streljanju Amerika in jadranju Norveška. ’ ' Klasifikacija posameznih držav je po dovršenih tekmah v navedenih treh strokah sledeča: , .... L Norveška 35 točk; 2. Švedska 20 točk; 3. Amerika 19 točk; 4. Belgija 10 točk; 5. Holandska 8 točk; .6. Anglija 7 točk. Čehoslovaška ima dosedaj 1 točko (hockcv). „Šport" izhaja vsako soboto, Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo; Ljubljana, Tourist-Office, Dunajska cesta. f ' Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Tekstilna tovarna družba z o. z. Zg oš e 27. p. Beguii, Slovenija začne v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih jopičev, svitrov, športnih potrebščin in različnih drugih pletenin iz bombaža in volne. Sprejeme naročila za jesesko in zimsko sezijo. UP* Stopar Dosip trgovina z manufakturo Ljubljana Dunajska cesta 5. 5tara domača tvrdka •H FF^nc STUPICI v LJUBLJANI priporoča svojo zalogo M vsakovrstne železnine, polje- jj? deljskih strojev, blagajn itd. Sjjj SHS 4* Najboljši pisalni in raz m n ozeval ni s t r oj i: !f fi Glavno zastopstvo: == THE REX CS ------------------ Ljubljana, Hotel pri Maliču in Gradišče št. 12. BB □id bjb □D np □D BB TD □ir BB □D np □D BB □D _______1* # bi®id BB' □o BE □o Bff □D BB □D M)) □D BB □D m) □D BB □!□ BB □D BB □D m □D SUHE Ž GOBE laneno in konopljeno seme, osršico, solnčnice, kumno ter vse druge pridelke kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP., LJUBLJANA. DOS. REICH, Ljubljana Tovarna za barvanje vsakovrstnih predmetov, kemično snaženje oblek, svetlolikalnlca. Tovarna!Poljanski]nasip 4 — 6. Podružnica: Šelenbursova ulica 3. Podružnice: Maribor, Novo mesto, Kočevje. F. J3ATJEL LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 28 Trgovina vsakovrstnih strojev in posameznih delov LKrSK"! mehanična delavnica Tlogometne duše priporoča J. Goreč, Ljubljana. Ljubljana, Resljeva c. 1. Strojna in avtomobilna olja vseh vrst, barve, laki in vse potrebščine. (^©šdimoiriiiR)® se dlmudiroj® SnoDoflas w CdOjjkO :4Z4Z4ZZOZ4ZOZ4: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani DelniSka glavnica 30,000.000' K. Stritarjeva UllCd ŠtGV. 2. Rezervni fondi 20,000.000*— K. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Sprejema kupuie in prodaja vse vrste vred- vloge na knjižice in tekoči račun nostn'lh paPirjev* proti usodnemu obrestovanju. VSdkOVrStne KREDITE. M H N )( M M M M n N Jadranska Beosrad, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema vio^e ia hranilne knji- Split, Šibenik, Zadar, Zasreb, žice, žiro in druge vloge pod naj- — ......... Trst, Wien. -------------- ugodnejšimi pogiji. —— , Prevzema vse iiantiie posle pod najusodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji lu-in inozemstvu. a IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimllllllllll SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA “T LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. t. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRJ3SK0 BANKO V ZAGREBU. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza. Šji.i.. „B A L K A N“. Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED". Brzojavni naslov: „BALKANSPED". Ljubljana ■ Maribor - Trst - Wien Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinjanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — Carinska agentura. — Ljubljansko javno skladišče. a i foif tovarne Peter Kozina & Co. dobe se zopet v prejšnji solidni kvaliteti na zalogi Ljubljana SVETLA JANKO POGAČAR ELEKTROTEHNIKA - TEHNIKA CENTRALA'UUBLJANA PODRU2NICE-BEOGRAD ZAGREB • OfIJEH • KRANJ LA/rNHZDELKI* LtrTENCI MODERNA RAZ/VET- LJAVA NAMIZNE MODERNE /VETILKE • 1*1*0* * Menjalnica Slov.eskomptne banke LJUBLJANA, nasproti glavnega kolodvora. kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. -- Ima poseben borzni oddelek. 1 V\, te ^ Anton Černe S. A, ORAVEUR A -S In ud».v 0y Vltđ'š