ZAKON O ZDRUŽENEM DELU
ORIENTACIJSKI PROGRAM SPREJEMA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
V ZVEZI S KONSTITUIRANJEM NOVIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTIH
7A OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA
Pred vpisom delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena — DSSP, interne banke — IB, TOZD Trgovine — T, TOZD Gradnje — G in TOZD Turistična dejavnost — TD v sodni register je potrebno sprejeti ali spremeniti naslednje samoupravne splošne akte-SSA:
Že dolgo ni bl’o tol’k snega kot letošnjo ga je zimo — Foto: A.
Klemenšek
Predvideni rok
SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI	izdelave
osnutka SSA
1.	Samoupravni sporazum
2.	Statut DO
3.	Samoupravni sporazum banko
4.	Statut interne banke
5.	Samoupravni sporazum
o združevanju TOZD v DO o združevanju v interno
1.3.1978 1.3.1978
15.2.1978 15.2.1978
o združevanju dela
delavcev v interno banko	20. 3.1978
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena	20.3.1978
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD Trgovina	15.4.1978
Statut TOZD Trgovina	15.4.1978
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD Turistična dejavnost	15.5.1978
11.	Statut TOZD Turistična dejavnost	15.5.1978
12.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev
v TOZD Gradnje	15.5.1978
Statut TOZD Gradnje	15. 5.1978
Samoupravni sporazum o razdelitvi premoženja med TOZD Turistična dejavnost in TOZD Gradnje	15. 5. 1978
15.	Samoupravni sporazum o razdelitvi premoženja med delovno skupnostjo za opravljanje del skupnega pomena, TOZD Trgovina in interno banko 20.5. 1975 Pri sprejemu samoupravnih splošnih aktov moramo upoštevati naslednje faze in roke:
9.
10.
13.
14.
BERETE LAHKO:
—	ZAKON O ZDRU2ENEM
DELU:	Program sprejema
samoupravnih aktov
—	PREDKONGRESNA DEJAVNOST: V priprave na kongresa ZK s poglobljenimi analizami dejanskega stanja
—	DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ: Studijsko središče na Ravnah
—	VPRAŠAJTE CE SAMI NE VESTE: Vprašanja uredništvu
—	OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO
—	DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV: Ali smo samo številke v DIT GL Slovenj Gradec
—	NOVICE IN DOGODKI IZ NAŠIH TOZD:
— TIP OTISKI VRH: Izobraževanje — prednostna naloga
Fotoreportaža
— ŽAGA MISLINJA:	Zak-
ljuček in slovo — ŽAGA MUSENIK: Želimo jima reči hvala — GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC: Razmišljanja o lovsko-gozdarskih dogodkih
— OK RAVNE: Vredno besede
Popolna enakopravnost — GOZDARSTVO MISLINJA: Cencu v slovo
—	Naši jubilantje v letu 1977
—	Šport in rekreacija:
Športne igre LESNE ’77 — Namizni tenis
1. Teze za sestavo SSA	pripravi pravni sektor
10 dni 20 dni JO dni	obravnavajo komisije za SSA TOZD, predstavniki DPO in strokovni sodelavci stališča TOZDvskladi komisija za SSA DO s predstavniki DPO DO pisanje, razmnoževanje in dostava
II. 8 dni Osnutek SSA	
20 dni	obravnava osnutka v delovnih skupinah TOZD in sprejem na DS TOZD
III. 10 dni Določitev predloga SSA na DS DO	pisanje, razmnoževanje, dostava
15 dni	javna obravnava v TOZD in vsklajevanje stališč z ostalimi TOZD
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREDKONGRESNA DEJAVNOST ZVEZE KOMUNISTOV
V	mesecu decembru 1977 je bilo na Gorenjskem, natančneje na Bledu in Lescah prvo srečanje — posvet novinarjev glasil v organizacijah združenega dela v Sloveniji. Na posvetovanju je med ostalimi spregovoril tudi Vlado Janžič, na-mcstcnik sekretarja predsedstva izvršnega komiteja, centralnega komiteja ZKS. Za glasila oorganizacij združenega dela je z njegovega govora pripravila izvleček Tatjana Pust iz združenih PTT organizacij Slovenije, ki vam ga objavljamo.
V priprave za kongrese ZK s poglobljenimi analizami dejanskega stanja
V	zaključnem delu posvetovanja je o vlogi in nalogah glasil v združenem delu v pripravah na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ spregovoril Vlado Janžič, namestnik sekretarja predsedstva izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKS.
Na oba kongresa prihajamo pripravljeni, je dejal tovariš Janžič, kajti v času med 7. kongresom ZKS in 10. kongresom ZKJ smo utrdili jasen koncept razvoja socialističnih in samoupravnih odnosov ter jih ukrepili tako, da nastajajo novi samoupravni odnosi, v katerih prevzema delavec dejansko oblast v svoje roke in stoji organiziran v družbenopolitičnih okoljih v središču dogajanj.
V pripravah na kongresa moramo biti akcijski z jasno začrtanimi cilji za nadaljnje poglabljanje in razvijanje samoupravljanja. V tem akcijskem postopu pa je bistveno to, da moramo s poglobljenimi analizami dognati, do kje smo prišli in kako naprej, da bomo tudi dejansko zagotovili vpliv in odločanje delavcev v vseh sredinah kjer živi in dela.
Pri teh analizah, je opozoril tov. Janžič, bo študija tov. Kardelja, ki je pojasnila marsikakšno nejasnost, orožje v delavčevih rokah. Študija je resnično napotilo za neposred-
(Nadaljevanje s 1. strani)	
IV. Sprejem SSA na zboru in razpis referenduma na DS	
15 dni	
V. Sprejem SSA na referendumu	
10 dni Objava SSA ‘20 dni 30 dni 10 dni	pisanje, razmnoževanje, izvedba volitev v organe upravljanja in izvedba postopka za imenovanje poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi zbiranje gradiva in priprava priglasitve za vpis v sodni register novih TOZD, IB in SSSP
Postopek od pripravljenih ter za sestavo samoupravnih splošnih aktov do sprejema samoupravnih splošnih aktov DO traja 3 mesece, za samoupravne splošne akte temeljnih organizacij pa mesec in pol do dva meseca. Dodatno moramo upoštevati še enomesečni rok za pripravo priglasitve v register.
Navedeno velja samo ob pogoju, da bomo vsi strogo upoštevali dogovorjene roke in dali zadosti povdarka prvi in drugi fazi, s tem pa zagotovili, da bo predlog samoupravnega splošnega akta vseboval že vsklajena stališča.
Iz izkušenj vemo, da smo postopek sprejemanja podaljševali predvsem zato, ker smo o dilemah, ki bi morale biti jasne že ob osnutku SSA, razpravljali po sprejemu predloga oziroma smo različna stališča zaradi nepravočasnih pripomb in predlogov vsklajevali med temeljnimi organizacijami po sprejemu samoupravnega splošnega akta na zboru delavcev.
Zavedati se moramo, da izvajanje orientacijskega programa in kvaliteta samoupravnega splošnega akta nikakor ni odvisna samo od delavcev pravnega sektorja, temveč v veliki meri od pravočasne aktivnosti vseh pristojnih dejavnikov v temeljnih organizacijah oziroma v delovni organizaciji.
Ob upoštevanju navedenega bi lahko opravili priglasitev predvidenih statusnih sprememb do 1. Julija 1978.	Oto Štraser
no akcijo v pripravah na kongresa ZK, ki morajo biti vsesplošna mobilizacija delovnih ljudi na vseh toriščih dela. V to mobilizacijo je potrebno zajeti ves strokovni potencial v ZK, ki mora dajati več in boljših in konkretnejših rešitev za nove družbeno ekonomske odnose v naši družbi. Do sedaj je bilo namreč vse premalo opaziti v akcijah prav ta strokovni potencial, čeprav ima 30 do 35 °/o članov visoko in višjo izobrazbo.
Če smo v preteklem štiriletnem obdobju mnoge svoje aktivnosti trošili v smeri zagotavljanja in enotnosti ZK v Jugoslaviji, moramo sedaj to enotnost še naprej razvijati in krepiti, predvsem pa utemeljevati, je dejal tov. Janžič. V tem času se je ZK številčno močno okrepila, saj šteje danes 1,500.000 članov. Številčno se potrjuje v akcijah in vsakdanjem življenju z bolj kvalitetnim in poglobljenim delom. Izredna pozitivnost te številnosti se kaže tudi v dejstvu, da mladi vse bolj vidijo in spoznavajo v ZK svojo perspektivo pa tudi delavci, v vedno večjem število vstopajo v vrste ZK, zavedajoč se, da je to njihova partija, njihova organizacija.
Ko ocenjujemo preteklo štiriletno obdobje med obema kongresoma, je potrebno z vso realnostjo in poštenostjo oceniti tudi delo poslovodnih struktur in ne v njih vedno in povsod gledati, kot to ponekod delajo, samo demokrate. Zavedati se je namreč treba, da je poslovodna funkcija danes izredno pomembna in ji je treba dati vso težo.
V tem štiriletnem obdobju so se utrdile in pridobile izredno vlogo osnovne organizacije ZK, je dejal tov. Janžič, ko je govoril o tem, da se vse temeljne stvari danes rešujejo v TOZD in krajevenih skupnostih. Govoreč o samoupravnem odločanju na zborih delavcev ali občanov je zlasti naglasil potrebo in nujo, da morajo v bazi družbenopolitične organizacije odigrati odločilno vlogo, če želimo, da bodo zbori delavcev resnično postali mesto odločanja. V praksi moramo uveljaviti metodo, da o vsem, kar bodo odločali na zboru delavcev, najprej spregovorijo na vseh družbenopolitičnih organizacijah in zavzamejo svoja stališča. Le tako odločanje na zborih ne bo le formalizem, temveč dejansko izločanje, ker bo za njim stala poglobljena razprava. Do skrajnosti je treba razviti borbo mnenj in mišljenj in končno izbrati tisto stališče, ki bo najboljše. Tak način dela mora postati vsakdanja praksa v TOZD, v katero pa moramo vtkati konkretnost in doseči tako delovanje, da bodo stališča komunistov postala stališča večine.
O tem, kako bo predkongresne priprave vključiti v glasila združenega dela, je dejal:
»O pripravah na oba kongresa je treba pisati predvsem v razumljivem jeziku. Glasila morajo spregovoriti o dosežkih v TOZD med obema kongresoma. Razviti morajo polemično in kritično pisanje o vseh napakah in slabostih in pri (Nadaljevanje na 3. strani)
DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ
MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA KOROŠKO
STUDIJSKO SREDISCE
NA RAVNAH
Potrebe po trajnem idejnopolitičnem usposabljanju članov ZK so narekovale pristop k trajnemu in organiziranemu izobraževanju planov — ustanovljeno študijsko središče za Koroško — središče kot oddelek politične šole pri CK ZKS.
Dinamični razvoj naše družbe in odnosi v njej ter vedno bolj zahtevne naloge članstva ZK narekuje več in bolj usposobljenih članov, ki bodo sposobni nastopati kot nosilci naprednih samoupravnih socialističnih idej v vseh sredinah. Z namenom, da bi prerasli poizkuse neorganiziranega, kampanjskega izobraževanja članstva, je bilo pri medobčinskem svetu ZKS za koroško ustanovljeno študijsko središče s ciljem, da na strokovni način, z usposobljenimi kadri, organizira stalno izobraževanje in izpopolnjevanje članov ZKS v koroški regiji.
Zahteve, ki so postavljene pred študijsko središče, so nedvomno velike in zahtevne. Vendar pa svet študijskega središča (svet je strokovno politični organ središča) upa, da bo ob dobrem sodelovanju vseh osnovnih organizacij ZK, komitejev občinskih konferenc ZK v regiji in ob pametnem kadrovanju uspel izpeljati program izobraževalne dejavnosti, ki je bil sprejet na prvi seji sveta.
Programska usmeritev dela študijskega centra temelji na potrebah in zahtevah ZK po izobraževanju, ki mora biti stalno. Tako zastavljen program izobraževanja bo središče izpeljalo skozi različne oblike; tro-mcsečni seminar iz teorije in prakse marksizma s fondom 408 ur predavanj in seminarjev, seminar za direktorje in sekretarje osnovnih organizacij v OZD, seminar za novo sprejete člane ZK in dopisna oblika individualnega študija.
Ob tako bogato zastavljenem programu izobraževanja, zagotovljeni so predavatelji, izdelan finančni program ter zagotovljena sredstva, ne sme in ne more biti ovir, da ne bi bil izpeljan. Osnovnim organiza-
cijam, v našem primeru svetu ZK pa nalaga nalogo kadrovanja tistih članov ZK, ki so že dosedaj aktivni in ki kažejo željo in voljo do izobraževanja ter nadalj-nega družbenopolitičnega delovanja.
Urednik
VPRAŠAJTE CE SAMI NE VESTE
VPRAŠANJE UREDNIŠTVU
Članek, ki ga objavljamo v rubriki »Vprašajte, če sami ne veste« morda ne spada v to rubriko. Je nekoliko dolg, prinaša osebna razmišljanja avtorja, ki pa postavlja vprašanje, na katero mu bomo poizkusili odgovoriti v prihodnji številki.
V našem TOZD, kjer skoraj ni zaposlenega, katerega delo ne bi bilo vezano na vozniški izpit, se že več let soočamo s težavami, ki nastajajo, ko je nekomu začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Zaradi poostrenih ukrepov v cestnem prometu prihaja do tega pogosto, še posebej v zadnjem času. Bistvo težave je vtem, da izgubi delavec v naši TOZD s tem tudi pravico do dela. Zakon namreč pravi, da lahko izgubi lastnost delavca v združenem delu tisti, ki nima pogojev za delo. V naši TOZD lahko postane »brezposelni« tisti delavec, ki ni usposobljen za drugo delo,
oz. mu TOZD ne more nuditi primernega delovnega mesta.
Poklicni vozniki in traktoristi se počutimo enakopravno v naši družbi le, dokler opravljamo službo. Kako sem prišel do tega sklepa bom pojasnil v naslednjih stavkih.
Zakon pozna za voznike dvoje meril: vozniki amaterji, ki se vključujejo v javni cestni promet le občasno iz najrazličnejših potreb, lahko imajo v svoji krvi brez škode do 0,5 promile alkohola, tisti — poklicni vozniki, ki jim je cesta vsakdanji kruh, pa lahko imajo, poleg dolgoletnih izkušenj le nič promil — se pravi da ne smejo zaužiti med opravljanjem dela niti kapljice alkohola. Mnogi menijo, da bi moralo biti ravno obratno. Osebno menim, da naj bomo izenačeni, trezni, brez barantanja s promili. O tem je bilo že mnogo povedanega, veliko dogovarjanj na različnih ravneh, žal
(Nadaljevanje z 2. strani)
tem konkretno izpostaviti tiste, ki so za napake in slabosti odgovorni. Pred bralec je treba razgrniti dejansko stanje brez ovinkarjenja in lakiranja. Študijo tovariša Kardelja je treba prenesti v domače razmere in v glasilu pisati o njej. Glasilo mora postati zrcalo dejanskega stanja v sleherni TOZD in OZD ali SOZD in oblikovalec razpoloženja ter zavesti delavca. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami mora biti glasilo iniciator, mobilizator vseh akcij v predkongresni dejavnosti. Le na ta način bo glasilo v polni meri zadovoljilo svojemu osnovnemu namenu in poslanstvu, to je skupno z vsemi pozitivnimi dejavniki v sredini, v kateri izhaja, biti mobilizator n usmerjevalec za preobrazbo samoupravne socalistične družbe v duhu ustave in zakona o združenem delu.«
Tatjana Pust Združene PTT organizacije Slovenije
Mehanizirano razkladanje
neuspešno. Pojasnil bi le osebno stisko delavca, ki ima smolo, da mu vzamejo vozniško dovoljenje. Pravilo »KDOR VOZI NAJ NE PIJE«, je pravilno in temu se pridružujemo vsi, ki imamo le kanček zavesti. Pravilo treznosti pa bi moralo veljati za vsa delovna mesta in ob vsakem času, čeprav so posledice dokaj različne. Delavec, ki dela za nekim strojem v tovarni in je pod vplivom alkohola, si lahko v naj-slabšem slučaju prisluži »le plavi šiht«, stroj in delovno mesto pa ga čakata do izstrez-nitve. Šoferju pa grozi izguba delovnega mesta, ogrožena pa je tudi socialna varnost njegove družine. Do danes smo imeli v naši TOZD le en primer odvzema vozniškega dovoljenja vozniku, ki so ga prometni organi zalotili vinjenega med upravljanjem službe. Ta voznik se že osem mesecev uspešno zdravi v »Klubu zdravljenih alkoholikov.« Vsi ostali odvzemi so bili posledica storjenih prekrškov ob prostem času, to je takrat ko naj bi bil poklicni šofer enakovreden ostalim državljanom. Balonček pozeleni tako poklicnemu kot amaterskemu šoferju, ne glede nato, kdaj in iz kakšnih razlogov je nagnil kozarček ali dva. Za ene to mine neboleče, za druge pa je lahko prava tragedija. Ni moj namen zagovarjati kršiteljev predpisov, ker so to zrele osebnosti in se morajo zavedati posledic, poraja pa se mi vprašanje, s katerim se obračam na uredništvo glasila, ki naj poskuša odgovoriti vsem prizadetim in tudi tistim, ki ob teh vprašanjih niso ravnodušni. Odgovor naj bo jasen in razumljiv.
»Ali je z odvzemom vozniškega dovoljenja, za čas trajanja le tega, odvzeta prizadetemu tudi strokovnost, oz. znanje pridobljeno v dolgih letih trdega dela?
Mnenja sem, da ne. Saj je poznano, da so mnogi pesniki
pisali najlepše pesmi po prekrokani noči in izumitelji pripravljali genialne izume po burno preživetih dnevih v svoji karieri.
Torej, če ugotovimo, da je izgubil nekdo za določen čas samo pravico udejstvovanja v cestnem prometu s svojim »fič-kom«, s tem še ni izgubil strokovnosti za opravljanje s traktorji na gozdni vlaki, kamor lahko pride tudi peš. Dobro bi bilo, da se omogoči temu delavcu opravljanje takšnega dela, s katerim bi koristil sebi in TOZD, v kateri je zaposlen. Pri tem bi se izognili očitkom češ, da živi na grbi TOZD. Formalno kazen bo tako prestajal, materialno kazen do družbe pa tudi poravnal. Visoko kvalificiran voznik bi lahko koristno deloval v notranjem transportu (nakladanje vagonov z dvigali), kjer ne bi ogrožal javnega prometa, zaradi česar je kaznovan. Naša TOZD rešuje vse primere po najboljših močeh toda, voznik ki ima samo vozniški izpit je lahko le vratar, tam pa tudi ni za vse mest, kjer so tod zaposleni naši delovni invalidi.
Samoupravni akti TOZD predpisujejo kot pogoj za delo s traktorjem izpit B kategorije. Ce je ta pogoj začasno odvzet, potem je s tem odvzeta tudi možnost za delo. Vsaka drugačna odločitev odgovornih v kolektivu lahko pomeni veliko osebno odgovornost še posebej, če vemo, da je odvzem posledica alkohola. Poznani so primeri, ko prizadeti sodelavec vse lepo zamolči, vendar to ni način in ne rešitev tega problema. Uživanje alkohola med delovnim časom težko preprečiš, še težje pa je njegovo prisotnost dokazati. Brez haska je če zaradi izrečene graje pozeleni zasačeni sodelavec — pozeleneti mora testni balonček, ker je le-to dokaz. To pa že spada v področje varnostne službe. Ne morem zanikati dejstva, da lahko v nekaterih pri-
merih posameznikom delovno mesto vratarja celo stimulans — želja, kljub zmanjšanim osebnim dohodkom. Mnogo več je primerov, ko vsa družina strahom pričakuje zmanjšanje dohodkov in se mora zaradi le -tega marsičemu odpovedati.
S tem sestavkom ne mislim opravičevati svojih stanovskih
tovarišev in traktoristov zaradi vinjenosti med službo, temveč je bil moj namen seznaniti širši krog bralcev Viharnika o težavah, ki tarejo našo TOZD Transport in servisi v Pamečah, včasih samo zaradi kozarčka vsiljene pijače za storjeno uslugo.
Marjan Čuješ
DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENJ GRADEC
ALI SMO SAMO ŠTEVILKE V DIT
Društvo je imelo svoj občni zbor 14. oktobra 1977 popoldne v tovarni ivernih plošč Otiški vrh. Kl;'ib komaj 20% udeležbi je predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva, inž. Slobodan Rajič, pohvalil delo društva. Presenetila ga je le minimalna udeležba, saj je naše društvo znano po široki aktivnosti.
Občni zbor je razpravljal o vprašanju, kako aktivirati članstvo in kako društveno aktivnost usmeriti v širšo družbeno skupnost. Tako so bile podane okvirne smernice za delo novega upravnega odbora.
Po občnem zboru je bil predvajan nagrajeni amaterski film o onesnaževanju okolja v Mežiški dolini avtorjev Danila Pisnika in Romana Flisa, nato pa filmski zapis iz našo strokovne ekskurzije v Bosno in Hercegovino ter Črno goro maja 1977. Na koncu smo si ogledali še diapozitive iz strokovne ekskurzije v Sibirijo. (Vida Vrhnjak). Sklicatelj občnega zbora je torej poskrbel za pestro popoldansko srečanje gozdarjev in lesarjev.
V novi upravni odbor društva so bili izvoljeni:
Drago Zagorc — predsednik (OK Dravograd)
Simon Rožej — podpredsednik (skupne službe), ki odgovarja tudi za lesarsko aktivnost društva
Vida Vrhnjak — tajnik (gozdarstvo Slovenj Gradec)
Šisernik Pavla — blagajnik (upokojenka skupnih služb) ter člani upravnega odbora Jože Filej — gozdarstvo Mislinja
Pavle Ferlič — gozdarstvo Radlje
Ludvik Kotnik — OK Ravne Pavla Areh — skupne službe Tomo Škegro — TIP Otiški vrh Vlado Oder — TP Pameče
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janko Potočnik — predsednik (skupne službe), Francka Jurjec — namestnik predsednika (skupne službe) in Tone Modic (OK Radlje) kot član.
V	upravni odbor je imenoval poverjenika društva po posameznih področjih, oziroma TOZD z nalogo obveščanja, pridobivanja novih članov, aktiviranja članstva in pobiranja članarine v skladu s pravili društva. Imenovani so bili naslednji člani:
Štruc Mirko za TO Podvelka, TSP Radlje in Žago Vuhred Ivan Kac za Novo opremo Sonja Knez za delovno skupnost skupnih služb Adi Konečnik za tovarno meril Tomo Škegro za TIP Otiški vrh, CLS, Žaga Otiški vrh, Imont
Oder Vlado TP Pameče, TIS Pameče
Jože Filej za gozdarstvo in ža-'a Mislinja
Janez Pirnat za gozdarstvo, OK Slovenj Gradec, Gradnja in turizem
Drago Zagorc za OK in Skupščino občine Dravograd
Ludvik Kotnik za OK Ravne, Popisnica, TP Prevalje, Skupščine občine Ravne Pavel Ferlič za gozdarstvo in OK Radlje
Franja Keber za gozd. Črna, Žaga Mušenik, Rudnik Članom in poverjenikom v vednost še to: da naj bi bila članarina za leto 1978 poslana do konca februarja in sicer 190,00 din za gozdarje in 200,00 din za lesarje (znesek predstavlja članarino, naročnino za strokovno glasilo in doplačilo za strokovno glasilo zaradi podražitve v letu 1977).
Po občnem zboru je imel upravni odbor že 4 seje. Da bi bila udeležba polnoštevilna, je bila zadnja seja sklicana 18. januarja 1978 popoldne na Pungar-tu v čudovitem zimskem ambi-entu. Toda kljub vsemu, se je vabilu odzvalo le 7 članov od 21 vabljenih.
Izvedli smo še, z 20% udeležbo, posvetovanje o novi organizaciji LESNE ter o dohodkovnih odnosih. Predavanja in razprave o možnostih uvajanja nove proizvodnje v Mežiški dolini magistra Pečnika, je bilo v Šentanelu, udeležilo se ga je le 10% članstva. Tudi sprememba kraje in časa predavanj, oziroma sestankov ne pritegne večine članstva; udeležba je standardna po številu in osebah.
V decembrski številki Viharnika smo objavili najboljše spise šolske mladine o varstvu okolja. Nagradni razpis je bil poslan na šole ob tednu gozdov 1977.
Konec januarja 1978 bo na LESNI organizirano predavanje inž. Dolinška »Vitalnost kot pripomoček za oceno primernosti rastišča za določeno drevesno vrsto«, februarja pa nam bo pre-
daval inž. Andrej Dobre iz Biotehniške fakultete o načrtovanju, gradnji in vzdrževanju gozdnih cest.
Sledilo bo podajanje inž. Rože-ja o problematiki razvojnih programov lesne industrije v LESNI, nato predavanje prof. Dura Hama iz Zagreba o tehniki žaganja s hlodovnimi tračnimi žagami, dalje bo inž. Filej obravnaval vprašanja »tihih con v gozdu«, inž. Sekirnikova pa izobraževanje na delovnem mestu v gozdarstvu in lesni industriji.
Izobraževanje inženirjev in tehnikov na delovnem mestu torej pretežno prevzema in organizira DIT. Ali je to umestno ali ne, ni potrebno razpravljati. Zato bomo s tem načinom dela nadaljevali in skušali obdelati vso
področje našega udejstvovanja.
Še v zimskem času bomo pripravili za članstvo DIT ogled in obravnavo razvojnih programov v Novi opremi (za organizacijo je zadolžen Ivan Kac) in v Tovarni meril (za organizacijo je zadolžen Adi Konečnik).
Strokovnjaki iz TIP Otiški vrh bodo pripravili izdajo »strokovne literature«, ki bo obravnavala uporabnost ivernih plošč.
Manjše strokovne prispevke, ki so namenjeni širšemu občinstvu pa bomo še naprej objavljali v našem glasilu VIHARNIK. V kratkem bo izšel članek ing. Rožeja o novih sredstvih in načinih konzerviranja lesa.
Za strokovne ekskurzije v letu 1978 smo izbrali štiri 5 do 7 dnevne variante: Ing. Dolinšek
bo po strokovni plati pripravil naslednje:
— Gozdarstvo in lesarstvo v Sloveniji in Srbiji,
— Gozdarstvo in lesarstvo v Švici,
— Gozdarstvo in lesarstvo v Franciji.
— Ing. Filej pa za severno Italijo z nacionalnim parkom Grand Paradizo. Vse štiri variante bodo pravočasno posredovane članstvu v izbiro in odločitev. Izbrana varianta ekskurzije bo izvedena konec maja 1978. Prispevek za udeležbo bo 1000 din za ekskurzijo v Jugoslaviji oziroma 1500 za novembrsko varianto.
Poleg te glavne ekskurzije bodo lesarji izvedli v letu 1978 popoldanske ali enodnevne oglede pomembnejših lesnih obratov v
Sloveniji. (Marles, Nazarje, Jelovica itd.).
Gozdarji pa bodo imeli priložnost ogledati si že urejene gozdne učne poti na Holniki, Radovljici, Rakovem Škocjanu itd.
Program dela DIT GL Slovenj Gradec za tekoče obdobje je seveda dosti bolj obširen. Našteli smo le tiste akcije, ki naj bi bile izvedene pred pričetkom letnih dopustov. Pozabiti le ne smemo, da nameravajo ing. Potočnik Tone, ing. Jurjec Francka, ing. Ro-žej in ing. Križan poskrbeti za veseli in družabni del z organizacijo zabave s plesom za gozdarje in lesarje, člane DIT in to še v spomladanskem času, predvidoma sredi aprila.
Torej veselo in polnoštevilni na delo!	Vida Vrhnjak
NOVICE IN DOGODKI IZ NAŠIH TOZD
TIP OTIŠKI VRH
Nova linija oplemenitenja ivernih plošč v zaključni fazi. Zadnji pregledi in kontrole in linija bo lahko šla v orbatovanje.
(^otmepmia za

GASILSKO DRUŠTVO TIP OTIŠKI VRH
IZOBRAŽEVANJE — PREDNOSTNA NALOGA
Naloge, ki smo si jih zadali na zadnjem občnem zboru lani decembra smo v glavnem izvršili. Odstopanje je bilo malo, le ta bom nakazal v nadaljevanju.
V letu, ki je minulo, lahko pohvalimo dejavnost članov našega društva, ki je sodelovalo na vseh razpisanih tekmovanjih v dravograjski občini. Udeležila se je tudi tekmovanja vseh društev koroških občin na MUTI.
Na občinsko tekmovanje v Šentjanžu, ob krajevnem prazniku in 75 obletnici gasilskega društva, so se fantje dobro pripravili, in izvežbali. Tekmovanje je imela še poseben povdarek, saj je bilo posvečeno Titovim in partijskim jubilejem. Pred številnimi gledalci je pokazala naša desetina tako bliskovit in dovršen mokri napad, da je bila presenečena celo tekmovalna komisija.
Na medobčinskem tekmovanju na Muti smo dosegli 6. mesto, kar je najboljša 'uvrstitev društev občinske gasilske zveze Dravograd. Če vemo, da je na tem tekmovanju sodelovalo 41 desetin, smo lahko več kot zadovoljni. Naši desetini čestitamo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Udeleževali smo se vseh sej odbora in štaba občinske gasilske zveze Dravograd. Z aktivnim sodelovanjem pri določitvah smo dali svoj prispevek dobremu poslovanju zveze. Za zaslužne gasilce našega društva smo organizirali poučno ekskurzijo v poklicno enoto mesta Maribor.
Zal moram ugotoviti, da je v lanskem letu odpadlo tekmovanje desetin LESNE. Res, velika škoda! Izgovor, da ni bilo denarja je iz trte zvit. Manjkal je le organizator. Predlansko tekmovanje v Prevaljah ni zahtevalo posebnih izdatkov, rezultati pa so bili več kot odlični. Na takšne in podobne prireditve, ki niso samo javna manifestacija posameznikov, temveč se javnosti pokaže moč, posebej pa še skrb za varnost pred požari, bo treba misliti resneje.
Med letom nismo imeli večjega požara. To je zasluga preventivnega dela, saj skrbi poklicni gasilec za red in stalno pripravljenost gasilnih aparatov, vršijo se redne kontrole, obnavljajo se polnila v aparatih itd. Pri varjenju je vedno navzoč gasilec. Vse je na pravem mestu in sposobno za takojšnje ukrepanje, redno se vršijo vaje po izmenah. Ugotavljam pa, da je obnašanje delavcev v tovarni popustilo. Strožje bomo morali ukrepati proti kadilcem, saj se že skoraj povsod kadi.
Dva naša člana, Alojz Špalir in Drago Gorenšek, sta uspešno zaključila podčastniški tečaj v Dravogradu. Bogatejši smo za dva podčastnika — obema iskreno čestitamo. Želimo jima veliko uspeha pri delu v našem društvu.
Z vsem pa ne moremo biti zadovoljni. Nič ne pomaga lepa in dobra oprema, če ni znanja in izurjenosti. Izobraževanje naših članov mora biti prednostna naloga društva. Korak za korakom počasi napredujemo in vsako leto smo bližje cilju, ko bodo naše vrste kadrovsko dobro zasedene.
Samoupravnim organom v podjetju, direktorju in vodilnim uslužbencem se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč. Z dotacijo smo se lahko udeležili tekmovanj, organizirali ekskurzijo in se strokovno izpopolnjevali.
Na pomoč!
Robert Preglau
ŽAGA MISLINJA
ZAKLJUČEK IN SLOVO
Zadnji delovni dan v letu 1977 so si izbrali za pregled svojega dela delavci TOZD ŽAGE MISLINJA.
Ne bi posebej pisal o občnem zboru sindikalne organizacije, o njihovih uspehih in neuspehih ter željah, če ne bi občnega zbora izrabili za slovo od treh dolgoletnih sodelavcev.
Kolektiv žage je dokaj star, v kar me je prepričalo precejšnje število jubilejnih nagrad, ki so jih dobili njihovi delavci za 20 in 30 letno delo. Skoraj, da ne mine leto, da se nebi poslovili od sodelavca. Lani so se poslovili kar od treh: Franca Šertela, Slavke Krebl in Rudolfa Kaštivnika. V spomin na dolgoletno sodelovanje so jim poklonili skromna darila, ki pa bodo trem upokojenim sodelavcem drag spomin na dolgoletno sodelovanje. Srečni in ganjeni so bili vsi trije, pa vendar žalostni, saj so zapuščali kolektiv, kateremu so darovali dobršen del svojega življenja, težko pa je bilo tudi delavcem, ki ostajajo, saj so se zavedali, da Franca, Slavke in Rudolfa ne bodo videvali vsak dan.
Urednik
FRANC ŠERTEL se je rodil 24. 3. 1921 v delavski družini v Mislinji. Takoj, ko je leta 1936 zapustil šolske klopi, se je moral zaposliti pri lesnem trgovcu Čebularju, nato pa v žagi, Jaš, kjer je delal do izbruha II. svetovne vojne. Okupator ga je poslal na prisilno delo v Avstrijo, odkoder je v začetku junija 1944 pobegnil v domovino in postal terenski delavec za območje Vitanje — Mislinja, kasneje pa kurir za vezo Konjice — kurirska stanica Alah. V jeseni 1944 je bil ob napadu na tovarno usnja iz Šoštanju težko ranjen. Po osvoboditvi je postal komandir narodne milice v Podgorju.
Pri LESNI industriji v Mislinji se je zaposlil oktobra 1945 kot merilec celuloznega lesa v sodami, od leta 1963 in do 31. 8. 1977 pa je bil skladiščnik hlodovine.
Franc spada med tiste delavce, ki so sprejeli jubilejno nagrado za 30 let dela v lesni industriji v Mislinji. Po vseh letih dela je deloval v samoupravnih organih, sindikatu in
ZB. V pokoj je odšel čil in zdrav s polno delovno dobo 40 let.
Dolg čas po delu v žagi mu najbrž ne bo, saj je njegov konjiček urejanje okolja.
Franc Šertel
SLAVKA KREBL se je rodila 10. 11. 1928 v Mislinji kot enajsta izmed trinajstih preživelih otrok. Oče je bil delavec, mati pa pridna gospodinja. Otroci so se morali takoj po končanem obveznem šolanju osamosvojiti in prijeti za delo. Njeno pozno otroštvo je okusilo posledice vojne — ni imela možnosti za izobraževanje niti za izbiro zaposlitve. Tudi Slavka je bila večji del delovne dobe — 23 let — zaposlena pri lesni industriji Mislinja. Najprej je delala pri gozdni manipulaciji, nato v sodami in končno v žagi.
Delo v žagarskih obratih ni lahko, še posebej ne za ženske. Tako se je Slavki v zadnjih letih močno poslabšalo zdravstveno stanje. Pogosto je bila v bolniškem staležu, pošiljana na razne komisije in končno po dolgotrajnem dvoletnem postopku kot invalid I. kategorije upokojena. Dolgotrajen postopek je slabo vplival na
Slavka Krebl
njeno duševno počutje — izgubljala je zaupanje v dobro namernost in sožitje v delovnem kolektivu. Želimo ji, da se bi ji zdravstveno stanje poboljšalo in da se bi ji povrnila nekdanja vedrina.
RUDOLF KAŠTIVNIK se je
rodil 21. 5. 1923 na visokogorski kmetiji v Mali Mislinji. Njegovo otroštvo je bilo vse prej kot rožnato. Kot prvi otrok petčlanske družine je moral z 7 leti k stricu za rejenca.
Druga svetovna vojna ga je zatekla kot vajenca mesarske stroke v Slovenj Gradcu in mu prekrižala vse življenjske cilje.
Že leta 1942 ga je okupator poslal na prisilno delo v Nemčijo, od tam pa na fronto pred Leningrad. Tam je bil ranjen, kar mu je omogočilo, da je prišel na dopust, od koder je pobegnil v partizane 10. 6.1944.
Po osvoboditvi pa se je vključil v kolektiv žage Mislinja, kjer je delal do leta 1977, ko je bil invalidsko upokojen.
Rudolf, želimo ti, da bi ostal veder in razpoložen kot si bil, ko si zapustil svoj kolektiv.
Rudolf Kaštivnik
WWVWVVv'V\ WVVVWV*v\AA'VVWVWVVVWWN
Vsem trem še enkrat iskrena hvala za tovarištvo, delo in vaš delež v kolektivu, z željo, da bi še mnogo let uživali zasluženo pokojnino.
Sodelavci
AAi^'VWV\A^\'W\A/VVVWVWWW'v*^v'V* v\W/VW>
ŽAGA MUŠENIK
ŽELIMO JIMA REČI HVALA
Kakor mnoge druge kolektive temeljnih organizacij združenega dela, sta tudi naše vrste v letu 1977 zapustila dva delavca — zapustila zato, ker sta šla v pokoj.
GABRIJEL BAJT, rojen v Goriških Brdih 11. 8. 1928, se je v našem kolektivu zaposlil 2. 4. 1956. Ob delu se je usposobil in pridobil kvalifikacijo za gaterista. Delovne naloge na tem delovnem mestu je opravljal vse do 15. 8. 1977, ko je dosegel potrebna leta za starostno upokojitev.
Im
Gabriel Bajt
TEREZIJA CASL, rojena 14. 10. 1931 se je v našem TOZD zaposlila 28. 7. 1950. Krog njenih delovnih opravil je bil širok: v žagalnici je delala kot čelilka žaganega lesa, na skladišču pri odpremi pa je delala pri vezanju sortimentov. Njeno delovno aktivnost je prekinila bolezen — priznali so ji invalidnost III kategorije, kasneje II. kategorije, zaradi katere je lahko opravljala le lažja dela in to 4 ure dnevno. S 31. 7. 1977 je zapustila naš kolektiv kot delovni invalid I. kategorije.
Obema dolgoletnima sodelavcema sc zahvaljujemo za vloženo delo ter jima v letih zasluženega pokoja želimo veliko zdravja in osebne sreče. Še enkrat: Hvala vama za vse!
Sodelavci
GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
RAZMIŠLJANJA O LOVSKO-GOZDARŠKIH DOGODKIH NA PODROČJU TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
upokojencu ubudil spomine nazaj, ko je tudi sam s svojim delom prispeval za dobro nas vseh.
Res, hvala vredno je to, da delavci gozdarstva Slovenj Gradec niso pozabili ljudi, ki so podirali les še v času obnove porušene domovine. Zato bi se v imenu vseh tistih, ki ste jih obiskali in jim dali darilo, lepo zahvalila.
Zato hvala vam!
Štefka Melanšek
OK RAVNE
VREDNO BESEDE
Ko stopamo v novo leto se radi ali neradi spominjamo dogodkov iz minulega leta. Tako bi rada opisala dogodek, ki se je pripetil v minulem letu.
Strela je popolnoma uničila gospodarsko poslopje gozdnemu posestniku Pavlu Gerdeju iz Dolgih Brd. Vsa številna živina je bila v pozni jeseni, ko so vremenske neprilike že pestile, na prostem. OK Ravne se je obrnil s prošnjo za razrez na vse žage v naši »domači hiši« in tudi izven. Zal, doma nismo povsod naleteli na tako razumevanje, kot ga je pokazalo vodstvo kmetijske zadruge DRAVA iz Vuzenice, ki je takoj našlo prostor in čas za razrez hlodovine. Zato se mi zdi prav, da jim na tem mestu, tudi v imenu gozdnega posestnika, rečem skromni hvala.
V novem letu jim želimo polno uspehov, pa še veliko razumevanja ob takih primerih, čeprav si želimo, da bi jih bilo čim manj. Vendar je že to, da vemo kam lahko stopimo v sili po pomoč, veliko.
Vida Gerl
Terezija Časi
Navada je pač taka, da izvršujemo sklepe vsaj polovično, ker smo durgače kršitelji predpisov z vsemi neugodnimi posledicami. Tudi lovci Lovske družine Podgorje in Slovenj Gradec so se držali tega načela, ko so v letu 1977 odstrelili le 14 muflonov in 31 ovc, namesto 80 komadov (24 : 56), kakor je določal njihov plan, oziroma je sklenila komisija za vsklajevanje gojenja muflonov z gozdarstvom na območju gozdnogospodarske enote Ple-šivec. Ne vem, ali so temu krive lovske steze in terensko močno razgibano lovišče, ali pa so vzrok krive cevi lovskih pušk.
Tudi drugi sklep komisije je ostal neizvršen. Namesto, da bi maternice ustreljenih ovc končale na veterinarski postaji Slovenj Gradec zaradi določitve plodnosti, so ostale v gozdovih, na mestu raztelešenja, kot odlično organsko gnojilo. Morda namesto gozdarskega startnega gnojila?
O številčnosti kolonije muflonov so že dolgo potekale živčne razprave: lovci so trdili svoje, gozdarji pa svoje. Vsak je hotel biti najbolj pameten, vsak je hotel doseči prestižen položaj. Skrajneži so bili in so še na obeh straneh. Da bi vprašanje številčnosti potegnili iz okvirov ugibanj, sta se obe prizadeti lovski družini odločili za štetje muflonov in to v soboto, 21. 1. 1978. Ker so lovci dvomili v svojo polnoštevilno udeležbo pri štetju, so povabili na pomoč tudi gozdarje TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec. Tako smo se zbrali v gostilni pri Lampretu v Podgorju, bilo nas je 60 do 70, od tega 1/4 gozdarjev. Vreme za štetje je bilo ugodno; novo zapadli sneg do kolen in več ter predvidoma sveže sledi divjadi. Tudi opremljeni smo bili primerno — vzpostavljene so bile radijske zveze. Pogon, oziroma štetje iz obroča, se je pričel in stiskal proti centru — LD Podgorje. Okoli 13. ure smo prispeli nekateri s polnimi, drugi s praznimi listki na cilj.
Pri štetju izpolnjenih listkov je vladala v koči popolna tišina. Rezultat štetja:
Stalcž muflonov: 86 muflonov (47 ovnov, 39 ovc).
Rezultati štetja so sc komentirali še v trdo temo.
In moj komentar: upam, da so mufloni manj vzgojeni in poslušni kot mi, ki smo se udeležili štetja in se nismo mogli prešteti! Uporabiti bo treba verjetnosti račun ter ponoviti štetje ob boljši organizaciji in disciplini! Ob koncu pa bo še vedno ostala, kot merilo staleža, višina in škod po muflonih v gozdovih v naslednjih letih!
Štetje pa je vsekakor prineslo uspeh: sodelovali so lovci in gozdarji, kar je napredek pri reševanju problemov.
Vida Vrhnjak
LEDENA CESTA
Ledena je bila cesta od Suhega dola do Razborja. Nič ni pomagalo, tovariš Pirnat je le s težavo in previdno vozil. Le kaj ga žene v to smer? A glej ga šmenta! Šel je obiskat ostarele in upokojene gozdne delavce, jim voščit srečno in zdravo novo leto 1978. Stisk že precej ovelih rok in darilo je marsikateremu
POPOLNA ENAKOPRAVNOST
Tako so rekli otroci v Strojni, tej mali hribovski vasici ob naši državni meji.
Zaprosili so obrat za kooperacijo Ravne, da bi jim omogočili brezplačen prevoz na plavalni tečaj v Ravne. Niso se počutili enakovredne z učenci v dolini. Kombi, last OK Ravne, jih je brezplačno vozil par sobot v Ravne.
Prav gotovo bi pradedje teh otrok zamahnili z roko; kaj plavanje — delati je treba. Toda danes je vse drugače in ti otroci so bogatejši za nekaj — tudi mi hribovci znamo plavati. In prav je tako. Pridnost zaradi tega ni odplavala, saj so zrasli v kraju, kjer je treba trdo delati.
Rdeča lička in veder nasmeh otrok, sinov in hčera naših kmetov kooperantov, ko so se vračali iz bazena, je bilo največje plačilo.
Vida Gerl
GOZDARSTVO MISLINJA
CENCU V SLOVO
Bili smo na pragu novega leta, ko smo delavci TOZD gozdarstvo Mislinja poslovili od svojega dolgoletnega sodelavca in upokojenca Vinka Založnika — CENCA
Rojen je bil leta 1902 v Komisiji, v gozdarski družini. Njegov oče je bil pri Pergerju revirni gozdar in lovec. Kot šestnajst letni fant se je za-stalno zaposlil kot sekač, gojitelj in volar v Mislinjskih gozdovih.
Začasno je prebival na Pav-rovem, nato pa si v oddaljeni in senčni Glažuti zgradil nov dom in gospodarska poslopja. Izkrčil in uredil si je pravo idilično jaso sredi gozdov, na njej pa skromne njive in travnike. Ta.jasa je oživljala gla-žuško divjino. Tu si je ustvaril tudi družino. Ob napornem delu ter skromnosti so mu minevala dolga leta v pohorskih gozdovih. Delal je v Glažuti, Komisiji in Tolstem vrhu. Skoraj ni sestoja, v katerem nebi
Vinko Založnik — Cene
pustil pečat znoja in ljubezni do gozda in gozdnega dela. Bil je mož, ki je vse svoje življenje in ljubezen posvetil naši zeleni stroki.
Kot resen in preudaren »holcer« je bil vodja glažutar-jev in to tudi ostal vse do svoje upokojitve leta 1959. Med
(Nadaljevanje na 10. strani)
(asi jubilanti
v letu 1977
GOZDARSTVO MISLINJA
Za 30-letno delo:
1.	Franc Čas
2.	Jože Jeromel
3.	Karel Krenker
4.	Matevž Oder
5.	Fanika Pirtovšek
6.	Franc Sovič
7.	Lenart Timošek
8.	Slavko Uršej
9.	Egidij Vovk
10.	Anton Založnik
11.	Lenart Založnik
Za 20-letno delo:
1.	Franc Poklic
2.	Pavel Repuc
3.	Anton Svečko
GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
Za 30-letno delo:
1.	Franc Planinšec
2.	Franc Gaberšek str.
3.	Jože Kimperk
Za 20-letno delo:
1.	Štefan Balek
2.	Anton Mirkac
3.	Lenart Pačnik
4.	Anton Repnik
5.	Franc Repnik ml.
6.	Marica Skobir
GOZDARSTVO ČRNA
Za 30-letno delo:
1.	Matevž Golob
2.	Franc Grabner
3.	Alojz Jakopin
4.	Ignac Kamnik
5.	Stanko Klemenc
6.	Beno Orešnik
7.	Jože Osojnik
8.	Milan Pudgar
9.	Adi Sedovnik
10.	Marija Šipek
11.	Evald šušel
12.	Ivan Skarlovnik
za 20-letno delo:
1.	Avgust Camlek
2.	Alojz Čofati
3.	Ante Ganlč I
4.	Ante Ganič II
5.	Franjo Keber
6.	Ivan Klančnik
7.	Viktor Krapež
8.	Stanko Kurnik
9.	Franc Lojen
10.	Anton Maček
11.	Zdravko Pečnik
12.	Jože Virtič
13.	Ožbi Petrič
14.	Adolf Pipuš
15.	Hilda Polajner
16.	Anton Štifter
17.	Anton Verdel
18.	Rado Markovič
19.	Alojz Skerlovnik
20.	Avgust Svečko
21.	Ivan Breznik
22.	Franc Naglič
23.	Alojz Mlinar
24.	Ferdo Selišnik
GOZDARSTVO RADLJE
za 30 let delovne dobe:
1.	Ivan Breznik
2.	Gretka Bobovnik
3.	Jakob Dobnik
4.	Jože Tretjak
5.	Jože Verdnik
6.	Franc Apačnik
7.	Jože Bobovnik
8.	Ivan Cigler
9.	Husein Cazinkič
10.	Anton Kelenberger
11.	Jože Onuk
12.	Ivan Pongrac
13.	Anton Rek
14.	Andrej Šnabl
15.	Jože Urnaut
16.	Ivan Verhnjak
za 20 let delovne dobe:
1.	Tone Kremser
2.	Jože Pečovnik
3.	Jože Podstenšek
4.	Ivan Špes
5.	Franc Trobina
CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE
za 30 let delovne dobe:
1.	Franc Blatnik
2.	Anton Klemen
3.	Jože Šopar
4.	Ivan Praprotnik
5.	Ivo Šrifel, dipl. inž. gozd.
6.	Peter Repotočnik
7.	Milan Skončnik
za 20 let delovne dobe:
1.	Franc Stražišnik
2.	Ivan Bnicman
3.	Albin Topler
4.	Alojz Založnik
5.	Ivan Polenik
6.	Stanko Rudolf
7.	Ivan Slemenik
8.	Karel Slemenik
9.	Martin Kotnik
10.	Štefan Anže lak
11.	Franc Božank
12.	Alojz Hartman
13.	Anton Grudnik
14.	Marica Vankmiler
GOZDARSTVO — OBRAT ZA KOOPERACIJO SLOVENJ GRADEC
za 30 let delovne dobe:
1.	Franc Pečoler
2.	Ivan Slatinek
za 20 let delovne dobe:
1.	Avgust Grobelnik
2.	Ivan Krautberger
3.	Edo Pohovnikar
GOZDARSTVO — OBRAT ZA KOOPERACIJO RAVNE
za 30 let delovne dobe:
1.	Marija Zabukovec
2.	Rudolf Veber
3.	Franc Mori
4.	Rudi Šumnik
5.	Ivan čofati
6.	Martin Čofati
za 20 let delovne dobe:
1.	Pavel Ramšak
2.	Vida Gerl
3.	Ivan Knez
4.	Štefka Krivonog
5.	Vinko Vodovnik
6.	Jože Igerc
7.	Mirko Polanšek
GOZDARSTVO — OBRAT ZA KOOPERACIJO RADLJE
za 30 let delovne dobe:
1.	Vinko Hafner
2.	Marko Knez
3.	Avgust Prohart
4.	Vida Svečko
5.	Ivan Štramec
6.	Ivan Šlager
7.	Mirko Verčkovnik
za 20 let delovne dobe:
1.	Dominik Sekolovnik
2.	Ivan Prohart
3.	Maks Hedl
4.	Franc Bricman
ŽAGA MISLINJA
za 30 let delovne dobe:
1.	Jože Arnežnik
2.	Leopold Gros
3.	Jože Jaš
4.	Franc Japelj
5.	Ludvik Krebl
6.	Albert Krejan
7.	Mirko Krajnc
8.	Ivan Ogriz
9.	Ivan Pirtovšek
10.	Vera Pirtovšek
11.	Jožefa Sovič
12.	Jurij Šmon
13.	Viktor Tasič
za 20 let delovne dobe:
1.	Slavko Jeseničnik
2.	Alojz Turjak
ŽAGA OTIŠKI VRH
za 30 let delovne dobe:
1.	Alojz Aberšek
2.	Ivan Juvan
3.	Mirko Kotnik
4.	Marija Krautberger
5.	Edvard Naglič str.
6.	Ivan Rupreht
7.	Franc Skornšek
8.	Jože Založnik
za 20 let delovne dobe:
1.	Alojz Hojnik
2.	Ožbald Hladnik
3.	Anton Lekše
4.	Drago Matoša
5.	Jože Mežnarc
6.	Alojz Poberžnik
7.	Maks Pšeničnik
8.	Jože Smonkar
9.	Marija Škrube
10.	Ciril Triglav
11.	Ivan Verdnik

»•••••
ŽAGA MUŠENIK
za 20 let delovne dobe:
•
:
:
!
za 30 let delovne dobe:	1. 2.	Karlina Brumec Marija Dražnik
	3.	Oto Čegovnik
9	1. Janez Kramar	4.	Viktor Gracej
2. Rudolf Mazej	5.	Ivan Goršek
3. Geza Gašper	6.	Antonija Goličnik
S	4. Jože Kolman	7.	Pavla Gavez
5. Ivan Slatinek	8.	Viktorija Hrastelj
S	6. Janko Slekovec	9.	Maks Jamšek
2	7. Franc Lužnik	10.	Vera Jamniker
8. Alojz Gotnik	11.	Ivan Kotnik
•	9. Peter šipek	12.	Anica Kerčmar
J	10. Maks Koren	13.	Terezija Kormanšek
•	11. Ivan Kolman	14.	Barbara Konečnik
l	15.	Leopold Landeker
•	16.	Ivan Lipuš Terezija Lakovšek
ŽAGA VUHRED	17.	
	18. 19	Marija Landeker Vlado Pionič
{	za 30 let delovne dobe:		
	20.	Florijan Pogač
•	1. Viktor čavnik	21.	Marija Paradiž
•	2. Karel Kotnik	22.	Viktor Paradiž
3. Vilko Klemenc	23.	Anton Polenik
•	4. Jurij Jakob	24.	Anton Rubin
J	5. Alojzija Meršnik	25.	Barbara Ras
6. Ludvik Podrzavnik	26.	Julka Stanko
•	7. Marija Meršnik	27.	Maks Tisnikar
J	8. Franjo Štruc	28.	Marija Tone
9. Franc Mave	29.	Vinko Vinarnik
•	30.	Antonija Vajde
za 20 let delovne dobe:	31.	Franc Zorman
•	1. Ivan Altbauer	32.	Ivan Žvikart
2. Jože Ferš	33.	Angela Žnidar
•	3. Vili Ledinek	34.	Feliks Gosnik
23.	Vera Merkač
24.	Ana Mlinar
4.	Franc Glazer
5.	Kristina Repnik
6.	Aleš Podrzavnik
TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE — prodajalna
za 20 let delovne dobe:
1.	Peter Šatur
2.	Božo Vrbatovič
3.	Mile Vukušič
4.	Dušan Todorovič
5.	Bogoljub Mirič
6.	Konstantin Nedeljkovič
TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE
za 30 let delovne dobe:
1.	Ana Valenti
2.	Franc Polajner
3.	Anton Pučl
za 20 let delovne dobe:
1.	Alojz Jehart
2.	Margareta Kad
3.	Jožefa Kancjan
4.	Karla Kos
5.	Marija Kragelnik
TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE
za 30 let delovne dobe:
1.	Alojz Golob
2.	Jože Grum
3.	Rudolf Tacer
4.	Feliks Sajevec
5.	Rupert Sajevec
za 20 let delovne dobe:
1.	Herman Bobovnik
2.	Franc Javornik
3.	Mirica Plevnik
4.	Julka Štruc
5.	Dominik Tarkuš
6.	Danica Ternik
7.	Štefan Veronik
8.	Anka Vilar
TRANSPORT IN SERVISI
za 30 let delovne dobe:
1.	Stane Furjan
za 20 let delovne dobe:
1.	Anton Čreslovnik
2.	Marjan Čuješ st.
3.	Vili Drofelnik
4.	Karel Ficko
5.	Ignac Gruber
6.	Oto Grubelnik
7.	Ivan Klug
8.	Franc Klančnik
9.	Dominik Korat
10.	Jože Lužnik
11.	Jurij Račnik
12.	Ivan Razgoršek
13.	Franc špegel
14.	Franc Vrbnjak
15.	Jože Vončina
16.	Drago Založnik
17.	Jože Zavodnik
GRADNJE IN TURIZEM
DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA
za 30 let delovne dobe:
1.	Oto Štraser
2.	Anton Vodušek
3.	Stanko Plevnik
4.	Jože Pučko
5.	Mihael Savimek
6.	Pavla Šisemik
7.	Justa Koletnik
8.	Marija Baškovič
9.	Štefka Rev
10.	H e rta Tanazovič
11.	Marija Zdovc
12.	Vida Krevh
13.	Hilda Vaupot
14.	Franc Pajžler
15.	Franc Krumpačnik
16.	Vlado Zdovc
17.	Ivan Rev
18.	Matevž Čarf
19.	Adi Kolar
20.	Martin Penšek
za 20 let delovne dobe:
1.	Drago Plaznik
2.	Marija Grabec
3.	Ivo Rogina
4.	Branko Zavernik
5.	Janez špoljar
6.	Dominik Rošer
7.	Elica Krevh
8.	Franc Krebs
9.	Ivanka Poberžnik
10.	Olga Kac
11.	Mira Čreslovnik
12.	Ljuba Smonkar
13.	Erika Skočaj
14.	Štefka Razdevšek
15.	Angelca Vrbnjak
16.	Milena Krenker
17.	Sonja Gašper
18.	Franc Dremelj
NOVA OPREMA
za 20 let delovne dobe:
	6. Hilda Kralj		1. Jože Stregar
	7. Ivan Lapuh	za 20 let delovne dobe:	2. Marija Breznik
TOVARNA POHIŠTVA	8. Anton Marton	1. Dušan Dretnik,	3. Silva Kac
PAMEČE	9. Alojz Merkač	dipl. inž. gozd.	4. Marija Hartman
	10. Jože Obretan	2. Jože Gregor	5. Cirila Radšel
za 30 let delovne dobe:	11. Alojz Pavše	3. Ivan Jenišek	6. Martin Kovše
	12. Filip Plazi	4. Aleks Kolarič	7. Marija Marunič
1. Franc Golob	13. Marija Polovšak	5. Joža Kuhelnik	8. Ivan Kac
2. Marija Koletnik	14. Stanko Pravdič	6. Jože Kociper	9. Marija Krebs
3. Franc Matvos	15. Marija Predikaka	7. Jože Moric	10. Fanika Logar
4. Avgust Medved	16. Franc Prikeržnik	8. Franjo Markota	11. Alojz Planinšec
5. Jurij Pogač	17. Marija Repnik	9. Maks Nabernik	12. Marija Brečko
6. Julka Paradiž	18. Valentin Rožej	10. Adi Rošer	13. Marija Bricman
7. Ivan Sidar	19. Valentin Skuk	11. Terezija šavc	14. Marija Flogl
8. Bernard Senovršnlk	20. Ana Svanjak	12. Maks Topler	15. Marija Karner
9. Franc Vratar	21. Angela Valente	13. Anton Turk	16. Vida Sem
10. Zofija Založnik	22. Ivan Vogrin	14. Bernard Kotnik	17. Franc Repas
:
•
:
:
:
i
:
:
i
i
:
i
IZ DELA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO:
med 20. decembrom 1977 in 20. januarjem 1978
GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
Dne 20. 12. 1977 — delavski svet
—	razpisali so volitve v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ter določili dan izvedbe volitev,
—	potrdili so pogodbo o pokrivanju materialnih stroškov in OD delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za leto 1977.
Dne 10. 1. 1978 — delavski svet
—	potrdili so letno inventuro temeljne organizacije za leto 1977,
—	ugotovili so, da je bil sprejet samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD,
—	pooblastili so Vido Vrhnjak, dipl. ing., da po navodilih službe za varstvo pri delu opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu in požarnega varstva ter, da zagotavlja izpolnjevanje varnostnih ukrepov v temeljni organizaciji gozdarstvo Slovenj Gradec.

(Nadaljevanje z 8. strani) vojno se je zavestno priključil NOB in kot obveščevalec veliko prispeval k uspehom in varnosti pohorskih partizanov.
Po končani vojni je nadaljeval svoje delo v gozdu. Bil je aktiven član sindikata, ZB in član prvega delavskega sveta našega obrata. Njegova preudarna beseda, skromnost, resnost in zavzetost za naš kolektiv je veliko pomenila predvsem zato, ker je sam dajal vzgled vzornega delavca. Bil je dober in strog učitelj mlajšim in sinu Stanku, ki nadaljuje družinsko gozdarsko tradicijo.
Zadnja leta upokojitve je kot vdovec preživljal pri svojem sinu v Mislinji. Vesel je bil vsakega srečanja z nekdanjimi sodelavci. Zal mu je težko in dolgotrajno delo v gozdu pustilo posledice, kar je tudi vzrok njegove prerane smrti.
V sredo 4. januarja smo se s sodelavci in znanci poslovili od njega z iskrenimi občutki hvaležnosti in globokega spoštovanja.
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Jože Filej
OBRAT ZA KOOPERACIJO SLOVENJ GRADEC
Dne 19. 12. 1977 — zbor delegatov
—	obravnavali so samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD ter razpisali referendum za sprejem omenjenih samoupravni splošnih aktov,
—	razpisali so volitve delegatov v delavski svet delovne organizacije, zbor delegatov, odbor samoupravne delavske kontrole in komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ter določili dan volitev,
—	sprejeli so SS o združitvi v temeljno koroško banko Slovenj Gradec, status temeljne koroške banke in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu, pooblastili direktorja TOZD za podpisnika SS o združitvi v temeljno koroško banko ter imenovali delegata v organe upravljanja temeljne banke imenovali namestnika direktorja TOZD,
—	sprejeli so sklep o ustanovitvi narodne zaščite v TOZD.
OBRAT ZA KOOPERACIJO DRAVOGRAD
Dne 29. 12. 1977 — zbor kolektiva
—	pristopili so k SS o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1977—80,
—	potrdili so analitično ocenitev delovnih opravil temeljne organizacije,
—	določili so vrednost obračunske točke za mesec december 1977,
—	strinjali so se, da se do sprejetja SS o dohodkovnih odnosih za ugotavljanje skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, za ugotavljanje celotnega prihodka med TOZD uporabljajo samoupravno dogovorjene interne cene (dogovorjene v planu za leto 1978).
OBRAT ZA KOOPERACIJO RADLJE
Dne 19. 12. 1977 — zbor delegatov
—	razpisali so referendum za sprejem SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in SS o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD ter določili datum glasovanja na referendumu,
—	razpisali so volitve delegatov v zbor delegatov temelj-
ne organizacije, upravni odbor, odbor samoupravne delavske kontrole in komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ter določili dan volitev,
—	sprejeli so SS o zagotovitvi enotnega praznovanja in obdaritvi otrok ob novem letu,
—	sprejeli so pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila ter informativnih prilog.
ŽAGA MISLINJA
Dne 22. 12. 1977 — zbor delavcev
—	obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD s sistemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD,
—	obravnavali o SS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	sklepali so o pripravah na volitve delegatov v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.
Dne 4. 1. 1978 — delavski svet
—	seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu decembru 1977,
—	določili so vrednost obračunske točke za mesec december 1977,
—	ugotovili so, da sta bila sprejeta SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD s sistemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD,
—	strinjali so se, da se do sprejetja SS o dohodkovnih odnosih za ugotavljanje skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, za ugotavljanje celotnega prihodka med TOZD uporabljajo samoupravno dogovorjene interne cene (dogovorjene v planu za leto 1978).
ŽAGA OTIŠKI VRH
Dne 21. 12. 1977 — delavski svet
—	razpisali so volitve delegatov v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ter določili dan volitev,
—	razpisali so referendum za sprejem SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD s sitemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD.
Dne 27. 12. 1977 — zbor delavcev
—	obravnavali in sprejeli so SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev srestev za OD in skupno porabo in SS o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD,
—	sprejeli so spremembo SS o spremembah in dopolnitvah SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu glede določb o dodeljevanju stanovanj in posojil za nakup stanovanj in stanovanjsko izgradnjo,
—	obravnavali so SS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter ga niso osvojili,
—	sprejeli so SS o ustanovitvi enotne komunalne skupnosti za urejanje s stavbnimi zemljišči v občini Dravograd,
—	soglašali so s konstituiranjem temeljne organizacije Gradnje in temeljne organizacije Turizem,
—	strinjali so se, da se do sprejetja SS o dohodkovnih odnosih za ugotavljanje skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, za ugotavljanje celotnega prihodka med TOZD, uporabljajo samoupravno dogovorjene interne cene (dogovorjene v planu za leto 1978).
Dne 5. 1. 1978 — delavski svet
—	določili so vrednost obračunske točke za mesec december 1977,
—	predlagali so spremembo pravilnika o nabavi in uporabi sredstev in opreme za osebno varnost delavcev pri delu.
TIP OTISKI VRH
Dne 24., 2G. in 27. 12. 1977 — zbor delavcev
—	obravnavali so SS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter ga niso osvojili,
—	obravnavali in potrdili so SS o pravicah in obveznostih in enotnega zdravstvenega varstva v SRS,
—	pristopili so k SS o združitvi v temeljno koroško banko Slovenj Gradec, potrdili statut temeljne banke in se strinjali o združitvi Temeljne koroške banke v Ljubljansko banko — združeno banko,
—	sprejeli so spremembo pravilnika o čuvajski službi, prometnem redu ter odhodu in prihodu v tovarno,
—	potrdili so SS o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1977—80,
—	sprejeli so SS o ustanovitvi enotne komunalne skupnosti za upravljanje s stavbni-
mi zemljišči v občini Dravograd,
—	določili so kandidate za izvolitev delegatov v organe upravljanja,
—	obravnavali so SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD,
—	potrdili so sistemizacijo delovnih opravil temeljne organizacije.
Dne 27. 12. 1977 — delavski svet
—	obravnavali so SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD s sistemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD.
TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE
Dne 27. 12. 1977 — zbor delavcev
—	obravnavali so SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD in skupno porabo in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD,
—	potrdili so analitično ocenitev delovnih opravil temeljne organizacije.
TIP OTlSKI VRH
Dne 6. 1. 1978 — delavski svet
—	potrdili so poročilo o proizvodnji za mesec december
1977,
—	potrdili so predlog plana proizvodnje za mesec januar
1978,
—	potrdili so vrednost obračunske točke za mesec december 1977,
—	ugotovili so, da je bil sprejet SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD s sistemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD,
—	imenovali so komisijo za razpis prostega delovnega mesta direktorja TOZD.
GOZDARSTVO MISLINJA
Dne 18. 1. 1978 — delavski svet
—	na podlagi poročila volilnega odbora so ugotovili, da imajo izvoljeni delegati organov upravljanja mandat in imenovali predsednika DS TOZD,
—	izvolili so izvršilni odbor temeljne organizacije,
—	obravnavali in potrdili so izhodišče plana za leto 1978,
—	potrdili so inventure za leto 1977,
—	sprejeli so varnostni načrt temeljne organizacije,
—	potrdili so predlog za imenovanje novega uredniškega odbora glasila Viharnik.
Marija Hovnik — linorez — Osnovna šola »Franja Vrunča« Slovenj Gradec
TOZD ŽAGA MISLINJA
Priznanja je jubilantom izročal predsednik OO ZSS
ŽAGA VUHRED
Dne 21. 12. 1977 — delavski svet
—	sprejeli so analitično ocenitev delovnih opravil temeljne organizacije,
—	razpisali so referendum za sprejem SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitvi sredstev za OD in skupno porabo s sistemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD ter določili dan glasovanja na referendumu.
Dne 4. 1. 1978 — delavski svet
—	potrdili so vrednost obračunske točke za mesec december 1977,
—	potrdili so količinski plan proizvodnje in prodaje,
—	obravnavali so SS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in dali pripombo na poglavje, ki govori o participaciji koristnikov uslug iz zdravstvenega varstva,
—	potrdili so pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila ter informativnih prilog,
—	določili so kandidate za izvolitev delegatov v delavski svet temeljne organizacije, delavski svet delovne organizacije, odbor samoupravne delavske kontrole in komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti,
—	strinjali so se, da se do sprejetja SS o dohodkovnih odnosih za ugotavljanje skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, za ugotavljanje celotnega prihodka med TOZD, uporabljajo samoupravno dogovorjene interne cene (dogovorjene v planu za leto 1978).
Dne G. 1. 1978 — delavski svet
—	za poslovodnega organa TOZD so imenovali tov. Bena KARNERJA.
TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE
Dne 6. 1. 1978 — delavski svet
— seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu de-
cembru 1977 (plan ni bil dosežen),
—	potrdili so vrednost obračunske točke za mesec december 1977,
—	ugotovili so, da je bil sprejet SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD,
—	strinjali so se, da se do sprejetja SS o dohodkovnih odnosih za ugotavljanje skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, za ugotavljanje celotnega prihodka med TOZD, uporabljajo samoupravno dogovorjene interne cene (dogovorjene v planu za leto 1978),
—	soglašali so s konstituiranjem temeljne organizacije Gradnje in temeljne organizacije Turizem.
TOVARNA OKEN PODVELKA
Dne 19. 12. 1977 — delavski svet
—	imenovali so komisijo za razpis prostega delovnega mesta direktorja temeljne organizacije in drugih vodilnih delavcev,
—	obravnavali so SS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva dn ga niso osvojili,
—	razpisali so volitve delegatov v organe upravljanja temeljne organizacije in delavski svet delovne organizacije,
—	sprejeli so SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD s sistemom analitične ocenitve delovnih opravil in SS o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD ter razpisali referendum in določili dan glasovanja na referendumu,
—	obravnavali so spremembo sistemizacije delovnih opravil in jo dali v obravnavo,
—	pooblastili so podpisnika SS o združitvi v temeljno koroško banko Slovenj Gradec in imenovali delegata v organe upravljanja temeljne banke.
Ljuba Marzel
Pripis uredništva:
V januarju ali februarju bodo izvedene še tekme v plavanju. S to disciplino bodo zaključene sindikalne igre LESNE. Takrat bomo tudi objavili uvrstitev posameznih ekip v skupni razvrstitvi. Že danes pa lahko zapišemo, da bo po vsej verjetnosti končni skupni zmagovalec Tovarna ivernih plošč Otiški vrh.
Urednik
Kadar jim nagaja vreme, imajo gojenci šole za gozdne delavce v Radljah tudi obilico drugega dela. Poleg tega, da se učijo, morajo posvečati vso skrb orodju, ki ga pri svojem delu uporabljajo v gozdu. Po pregledu orodja so ugotovili, da je bilo treba marsikaj popraviti in zamenjati. Naš posnetek smo napravili v delavnici, kjer so gojenci šole za gozdne delavce menjali in popravljali topore v cepine, seveda pod nadzorstvom svojega inštruktorja Petra Tasiča.
EX
#WR,I'S
mmm
mm'mm
PIA.
ORIGINAL
LINOREZ
Pia Planinšec — Osnovna šola »Franja Vrunča« Slov. Gradec
ŠPORTNE IGRE LESNA 77
Namizni tenis
Prizadevamo si za čim hitrejše informacije, vendar pa se včasih pripeti, da imajo informacije »brado«, ki je skoraj tako dolga, kakor brada kralja Matjaža. Take vrste je tudi ta informacija, saj so bile tekme med temeljnimi organizacijami združenega dela v namiznem tenisu izvedene že 19. novembra 1977. Informacija je bila sicer oddana pravočasno, ne vemo pa kje je »preživela novo leto«. V uredništvo je prispela šele po novem letu.
Rezultati tekmovanja v namiznem tenisu so sledeči:
1.	Tovarna ivernih plošč Otiški vrh
2.	Gozdarstvo — OK Ravne
3.	Transport in servisi
4.	Skupne službe
5.	Gozdarstvo Črna na Koroškem
6.	Nova oprema Slovenj Gradec
7.	Tovarna pohištva Prevalje
V ženski konkurenci se je tekmovanja udeležila samo ekipa delovne skupnosti skupnih služb in »premočno zmagala«.
Edi Kopmajer
ŠPORT IN REKREACIJA
DOPISUJTE V VASE GLASILO VIHARNIK
Prispevke pošiljajte na uredništvo LESNA Slovenj Gradec, delovna skupnost skupnih služb do 15. v mesecu.
Glasilo »VIHARNIK« izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnilc-AJnžik, Jože Stres, Jože Gosak. Rok Funtek, Andrej Ser-tel, Jurij Sumečnilc. Odgovorni urednik Mitja Schondorfer, predsednik uredniškega odbora: Andrej Sertel. Tehnični urednik: Bruno Žnideršič. Naklada: 4600 izvodov. Klišeji in tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 02000 Maribor, 1978.
Spravilo lesa z žičnico