PoStnina plačana v gotovini.
Cena 25.— lir
DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 30
Trst - Gorica 27. julija 1951
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo; Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava; Trst, ulica S. Ana$tasio 1-c - tel. 2-30-3!) Goriško uredništvo: Gorica^-JSiva PiazzMtta št. 18. CENA: posamezne številka' L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.300. — Za inozemstvo: mesečno L 150,; letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Na razpotju
Pred približno dvema tednoma je bil v Milanu zaključen svetovni kongres Zveze svobodnih sindikatov. Na tem velikem sestanku delavskih voditeljev z vseh delov sveta so prišle do izraza razne sindikalne struje in nazori o boljši ureditvi človeške družbe.
Posebno značilna je razlika med naziranji evpopskih in ameriških delavskih voditeljev. Ker ni med, nami verjetno nikogar, ki si ne bi želel, da se naše socialno življenje povzpne do večje popolnosti, ne bo odveč, a ko si ogledamo par dejstev pri katerih prihaja ta razlika v o-tipljivi obliki do izraza. Vprašanje ni za nas brez pomena. Samo ako bogatimo svoje znanje tudi s tujimi izkušnjami, bomo lahko našli in ubrali pravo pot ter si pri tem prihranili marsikatero razočaranje.
Za ameriške delavske voditelje je bilo veliko presenečenje, da so na tem kongresu prav za prav izpadli kot nekakšni branitelji »kapitalističnega sveta« — seveda, v kolikor razumemo pod to besede načelo svobodne zasebne pobude iv lastnine produkcijskih sredstev. Ko so evropski delavski voditelji napadli zasebne podjetnike kot »kapitalisten, so ameriški delavski voditelji proti temu protestirali in so izjavili, da so pač najbrž evropski podjetniki drugačni od ameriških. Za ameriške podjetnike je značilno, da proizvajajo velike količine dobrega blaga, da stremijo za čim nižjimi cenami, da redno plačujejo svoje davke, dajejo delavcem dobre plače in uporabljajo dosežene dobičke za stalno izpopolnjevanje, podjetij in nove pobude. Tej zasebni podjetnosti pripisuje ameriško delavstvo glavno zaslugo za svojo visoko življenjsko raven in je zato ne more napadati, saj bi si s tem žagalo vejo, na kateri sedi. Ameriški delavski predstavniki so prosili svoje evropske prijatelje, naj upioštevajo to razliko na-> pram evropskim podjetnikom, ki streme, po opisu evropskih sindikatov, samo za čim. večjim dobičkom ob'čim višjih cenah, čim manjši proizvodnji in čim nižjih delavskih plačah, ki skrivajo davke itd Na kongresu so se delavski delegati iz Zahodne Nemčije pohvalili s tem, da so dosegli sodelovanje delavcev v poslovnem vodstvu jeklarske in premogovne industrije Ameriški delegati pa so se izjavili da nimajo prav nobenega namena zahtevati sodelovanje delavcev v poslovnem vodstvu posameznih podjetij in smatrajo, da je tako sodelovanje, po dosedanjih izkustvih, za delavce celo škodljivo. Ameriško delavstvo zahteva dobre plače in dobre delovne pogoje ter prepušča poslovno vodstvo in riziko za uspeh podjetja prav rado svojim lastnikom. Ameriški zastopnik Harrison je navedel primere, ko je delavstvo doseglo poboljšanje plač celo v pasivnih podjetjih, ker je vztrajalo na stališču, da zasluži naporno delavčevo delo vedno pošteno plačilo, ne oziraje se na trenutni poslovni položaj posameznega podjetja. Takih zahtev ne bi mogle uveljaviti, ako bi prevzelo nase soodgovornost za poslovni uspeh posameznega podjetja.
Ameriški sindikalist David D u-binsky je izjavil, da je bilo po njegovih ugotovitvah v Združenih državah veliko več stavk gospodarskega in socialnega značaja kakor pa v Evropi, kjer stavkajo delavci večinoma iz političnih razlogov. Ce bi evropski delavski voditelji posvetili več energije naporom za izboljšanje delavskih plač in delov nih pogojev in bi zapravljali manj časa za politična vprašanja, bi ži vel evropski delavec verjetno veliko bolje, kakor pa živi danes. Potem se ne bi zgodilo, da bi ameriški delegati ustavljali po milanskih ulicah delavce, jih izpraševali o njihovih plačah in delovnih pogojih ter izvedeli n. pr., da dobi milanski stavbni delavec za 8 ur dela samo 3.S0 dolarjev, medtem ko dobi ameriški delavec za isto delo 24 dolarjev. Tudi če upoštevamo razlike v cenah in življenjski ravni, so to vendar p\-esenetljive razlike! Kljub tako vnetemu poudarja nju razredne borbe, kolektivizacije itd., a morda prav zaradi tega, ob stojajo v Evropi po ugotovitvah a meriških delegatov povprečno ve liko večje socialne razlike kakor, pa v Ameriki. Američani so poleg tega videli luksuzne milanske hotele, ki so V kričečem nasprotju siromaštvom italijanskega delavca in to jih je še bolj potrdilo v nji hovem prepričanju.
Navedli smo samo tri zanimive podrobnosti, toda že iz teh skromnih primerjav sledita jasno dve po ti, ki ju ubira delavsko gibanje Celoten potek kongresa je pokazal da gre evropskemu delavcu pred
REVIZIJA MIROVNE POGODBE
Prozorni nameni nainovejše gonje italijanslcih. iredentistov
'Po očitno naročenem, zato pa popolnoma -umetnem razburjenju, ki je bilo zajelo italijansko časopisje zaradi Trsta, in ko je postalo jasno, da se sicer dokaj razburljiva javnost niti v Trstu, še manj pa v Italiji pri vsem časopisnem hrupu noče niti najmanj razgrevati, so prireditelji te gonje morali nekaj 'Ukreniti, sicer bi bil neuspel^ preveč očiten.
Aneksija našega področja k Ita-•liji se je ponesrečila; strah, ki je vendarle izpolnjeval znaten, posebno ,pa italijanski del Tržačanov, da bo Italija tako rekoč vsak trenutek zopet zagospodovala v Trstu, se naglo izgublja. Volitve so pred vratmi; kaj storiti? Kako vliti Tržačanom zopet strah v kosti, da t>o Italija vendarle kmalu v Trstu? Ce .tega ne bo, nam bodo Tržačani končno obrnili hrbet!...
Približno taka so bila razmišljanja, 'ki so mučila rimske in tržaške iredentistične kroge. Kako sej se poskušali izvleči iz mučnega položaja, so nam javila poročila iz Washingtona. Italijanski odpravnik poslov je imel dvajset minut trajajoči razgovor z ameriškim državnim podtajnikom Achesonom, v ikaterem mu je predal prošnjo svoje vlade za revizijo mirovne pogodbe. Seveda pri tem ni pozabil predlagati vrnitev Trsta v smislu znanega tristranskega predloga o^ 20. marca 1948. Acheson mu je odgovoril, da smatra tudi ameriška vlada nekatere določbe mirovne pogodbe kot nezdružljive z današnjim položajem Italije, vendar pa se o tem vprašanju mora posvetovati tudi z drugimi vladami. To je bilo vse. Nobena omemba, katere, določbe so s tem mišljene, in niti besedice o Trstu.
Kljub temu je v italijanskem časopisju nastalo zmagoslavno vzklikanje, češ: »Revizijski vlak je končno ikrenil s postaje. Vozi tudi trža-ški...vagon..-Bo.&ieer še nekaj čass^ trajalo, ampak končni uspeh je zagotovljen!«
To zmagoslavje je trajalo kaj malo časa. Niti dva dni! Potem so pa že pričele prihajati črne vesti iz Londona, ki so delovale kot hladna prha na živahno razgretost
časnikarjev iz našega zahodnega sosedstva. London je jasno povedal, da italijanske žeije sicer razume, da pa se mednarodne pogodbe n , morejo rušiti enostransko, da je za revizijo mirovne pogodbe potreber, pristanek tudi ostalih podpisnic, da mora tudi Italija razumeti in ■ pač potrpeti. Glede Trsta pa ji je bilo siporočeno, naj se sporazume z J11-;oslavij<£ Londonski »Times«, ki že od nekdaj velja kot tolmač mišljenja merodajnih angleških političnih krogov, je pa napisal, d?) tak sporazum ne smatra za nedosegljiv. Tudi francosko časopisje se je oglasilo s sličnimi razmišljanji.
Tako je torej mišljenje v onih državah, ki so podpisale tristranski predlog od 20. marca. Kakšno bq mišljenje pri ostalih 17. državah podpisnicah, posebno pa pri državah vzhodnega bloka in Jugoslaviji, pač ni težko predvidevati.
Italija je torej tam, kjer je bila ipred zadnjim hrupom za Trst. Morda za spoznanje bogatejša — vsaj upamo, da je tako — da mednarodnih pogodb, vsaj v svobodnem svetu ne smatrajo za krpe papirja. Morda bo pa tudi počasi prišlo spoznanje, da so minili časi, ko je
Italija dobivala bitke po končanih in izgubljenih vojnah!
Iz vsega tega sledi, da se bo morala postaviti Italija,1 htela ali n^ litela, posebno v tržaškem vprašanju, končno le na tla stvarnosti. Pot ji je nakazana od držav, ki so, ji še najlolj naklonjene. Znano je, da ne bo Jugoslavija nikdar pristala na razgovore z Italijo, ki bi imeli za izhodišče tristranski pred7 log. Ce je bilo Italiji rečeno jasno, da mora iskati sporazum z Jugoslavijo, je v tem nasvetu že tudi vsebovano opozorilo, da se mora odreči sama temu predlogu, če hoče v tržaškem vprašanju sploh priti do besede. Ni dvoma, da imata Jugoslavija in Italija, kot edini so7 sed ni državi, prednostni položaj nasproti STO-ju. To prednost jim priznavajo tudi nekatera določila Stalnega statuta. Ne more pa bitj nobenega dvoma, da se morebitni, •bodoči dvostranski sporazumi lahko sklepajo le v okviru določb mirovne pogodbe.
Naše stališče v tržaškem vprašanju je jasno začrtano. Današnja vsaj pravna neodvisnost in samostojnost Trsta ni slučajna in gotovo ne predstavlja nobene zgodovinske pomote. 'Izkristalizirala se
je po očividni zmoti po letu 1918, ko niso upoštevali niti njegove geo-; politične in gospodarske vloge, niti dejanskega razmerja sil na tem področju. Neodvisnost Trsta ije v mirovni pogodbi dobiila svoje med-državno-pravne in upravno-pravne oblike. Ne bomo se spuščali v raz-motrivanje, ali so za vsa vprašanja dosežene tudi najboljše rešitve. Toda jasno postaja, da se nobeno teh določil ne sme kršiti enostransko brez težkih in daleč segajočih posledic. Zato jih je .treba spoštovati.
Našo javnost bi pa opozorili: Nobena mednarodna pogodba ni večna! Ni rečeno, da smemo držati križem roke v prevarljivem .zaupanju, da nas mirovna pogodba ščiti za vse večne čase od Italije. Našo samostojnost moramo braniti in za njo se bomo morali .boriti vedno znova! V tej 'borbi bodo bodoče občinske volitve važen mejnik. Do izraza mora priti prodoren dokaz, da so vsi tržaški Slovenci odločeni, vstati kot en mož v obrambo STO-ja. Ta dokaz bo podan, če bo oddan tudi zadnji slovenski glas za može, ki so trdno odločeni, braniti našo neodvisnost brez kakršnih koli pridržkov ali pa omejitev. Izbira ne bo težka.
Nemčija in zah. obramba
(Prejšnji .petek so v Londonu potrdili vest, da so Združene države predlagale, naj bi se v kratkem v Washingtonu sestali ameriški, francoski in angleški zastopniki, da bi razpravljali o sodelovanju Nemčije pri obrambi Zahoda. Vse tri vlade so prejele od svojih visokih 'komisarjev v Zahodni Nemčiji skupno poročilo o stališču, ki ga zavzema, v tem vprašanju nemška zvezna vlada. Po tozadevni tristranski konferenci se bo s tem vprašanjem pečal severnoatlantski svet.
Spominjamo se, da so razne visoke politične in vojaške osebnosti že ponovno izjavile, kako je pri zahodni obrambi potrebno sodelo-; vanje Nemčije. Vkljub temu pa lahko opazujemo že dve leti, kako
NEVARNO VRENJE na Srednjem vzhodu
Ze dalj časa smo opazovali nevarno v.re.tje na Srednjem vzhodu. Res je, da je danes skoro ves svet napetem pričakovanju vsakodnevnih dogodkov, vendar je področje iSrednjesa vzhoda, zlasti po izbruhu perzijske petrolejske krize, nevaren odraz posebnega svetovnega občutja splošnega neugodja.
Umor jordanskega kralja Abdulaha, najvernejšega tolmača angleške politike na Srednjem vzhodu, je bolestno odjeknil na Zahodu. A-li gre za obračunavanje med posameznimi državami arabske zveze, ali pa gre za nekaj neizmerno nevarnejšega? V kolikor gre za razplamtele strasti med arabskimi prvaki, glede na morebitno različno gledanje na razvoj političnih dogajanj na azijskem in afriškem muslimanskem področju, prav gotovo ne bo to ostalo brez pomembnejšega vpliva na ves ostali politični razvoj v svetu.
Lahko smelo trdimo, da je danes Srednji vzhod idealna os, okrog katere se z veliko naglico vrti svetovna politika. Zelo blizu smo temu nevarnemu področju, da ne bi, brez skrbi zrli v bolj ali manj
odmaknjeno bodočnost in v bolj ali manj oddaljeno soseščino! Trst je zaslovel v svetu prav zaradi svojih bdličmh trgovskih stikov z Bližnjim in Srednjim vzhodom.
Perzija, Irak, Jordanija, Sirija, Palestina in Egipt so nevarna zmes političnih vprašanj! Naše vzhodno-jadransko področje je po Grčiji in Turčiji v neposredni zvezi z vzhod-nosredozemskim prostorom in v posredni zvezi z vsem Bližnjim in Srednjim vzhodom, zato nam ne more biti vseeno, kaj se tam dogaja.
fl jeseni bo odprta univerza „Svobodne Evrope"
vsem za to, da bi se kos kruha razdelilo čim pravičneje na vse sodelavce v proizvodnji, pri čemer zanemarja vprašanje, ali bo na ta način dobljeni kos kruha tudi čim večji. Ameriški delavec pa teži na sprotno prav za tem, da bi bil pri-služeni kos kruha čim večji, pri čemer vrednoti tudi razna organi zacijsko-proizvodna vprašanja pred vsem s tem, ne pa z ideološkim merilom.
Vse zadnje velike delavske manifestacije, tako obravnavani kongres sindikatov kakor tudi ustanovite nove socialistične internacionale so pokazale, da so evropski delavski pokreti na važnem razpotju. Od ločiti se bodo morali, kaj naj Im: njihov glavni cilj:	ali socializem
zaradi socializma, ali pa čim večje splošno blagostanje. Proti pričakovanju večine so namreč izkustva pokazala, da ta dva smotra nista popolnoma istovetna. * * *
Pod pokroviteljstvom ameriškega »Narodnega odbora za svobodno Evropo« bo začela delovati letos v jeseni blizu Strassburga v Franciji univerza »Svobodne Evrope«, na kateri bodo lahko študirali mladi begunci iz dežel izza železne zavese.
Uradno sporočilo organizacije, ki najavlja ustanovitev te nove univerze, pravi, da bo s tem dana mla dim beguncem, ki so zdaj v starosti, ko bi se morali resno lotiti niverzitetnega študija, možnost, da nadaljujejo študij, ki so ga morali prekiniti zaradi komunističnega prevrata v domovini. Na tej uni verzi bodo lahko uživali poseben pouk o kulturi, zgodovini in drugih znanstvenih vprašanjih svoje domovine.
V bližini Strassburga bo vzdrževala univerza posebno središče, k se bo imenovalo »Kolegij svobodm Evrope«. Kolegij ne .bo del strass-burške univerze, vendar bodo lahko študentje te univerze tudi stanovali in študirali v njem.
Na novi univerzi bodo lahko študirali begunski študentje, star manj kot 30 let, iz Albanije, Bolg rije, Češkoslovaške, Estonske, Mad žarske, Litve, Poljske, Romunije in Jugoslavije.
zavlačujejo prizadete države sprejem takih sklepov, ki naj bi to sodelovanje omogočili. Do nedavnega sta stali na poti dve glavni o-viri: volja nemškega naroda samega in francoska bojazen.
Kar se tiče volje nemškega naroda, so vsi poročevalci v zadnjem času soglasni, da pridobiva vedno več pristašev tista struja, ki zagovarja oboroženo nemško sodelovanje pri obrambi Zahoda, medtem ko izgubljajo nevtralci na celi črti. Posebno odločno se je že od nekdaj uveljavilo naziranje o potrebi nemškega oboroženega sodelovanja v samem Berlinu, ki je najbolj neposredno ogrožen.
Zahodni zavezniki niso hoteli doslej sprejeti nobene dokončne odločitve o nemški oborožitvi tudi zaradi tega, ker niso hoteli vplivati na francoske volitve. Vedeli so namreč, kako kočljivo je to vprašanje za Francoze, in vsaka vlada, ki hi sodelovala pri takem sklepu, bi se najbrž, vsaj trenutno, znašla pred ljudskimi množicami v neugodnem položaju. Sedaj pa so volitve že opravljene, Francija ima izvoljen parlament, ki, bo vodil njeno življenje še štiri leta, in 6e sprejme danes tudi kak težak sklep, bo dovolj časa, da ga ljudske množice dojamejo v njegovi pravi luči.
Ko sta bili na ta način odstranjeni dve glavni oviri, sta ostali še dve manjši. Sredi junija je ravnanje Sovjetske zveze nekako napovedalo začetek mirovne ofenzive, srditost bojev na Koreji je popustila, prišlo je celo do pogajanj za premirje in zahodne sile zopet niso hotele napraviti ničesar, s čimer bi Sovjetsko zvezo razjarile ali bi ji dale v roke argumente, na osnovi katerih bi lahko trdila, da so demokratične države proti po-mirjenju. Druga -manjša ovira pa je bilo nesoglasje med nemškimi in francoskimi pogoji v kolikor gre
cozi so želeli, naj bi nemške bojne skupine obsegale največ po 5000 mož, naj bi bile 'vključene v skupno evropsko vojsko in naj bi ne razpolagale z nobeno ustanovo, ki naj bi bila kakor koli podobna ge neralnemu štabu. Nemci pa so na drugi strani predlagali kot največjo dopustno skupino armade, ki naj bi štele po dve diviziji, taktično letalstvo, mornarico in seveda vse ustanove, fci jih mora imeti vsaka redna vojska.
Kakor vse izgleda, sta bili v zadnjem času tudi ti dve manjši oviri odstranjeni. V iskrenost sovjetskih mirovnih ponudb ne more nihče verjeti in vedno močnejši so glasovi, ki poudarjajo, da oboroževanje demokratičnih sil ne sme za spati. Prodrlo je spoznanje, da bo samo ravnotežje sil lahko zajamči io mir na svetu. Z razoroženo Nemčijo pa v Evropi ne more biti rav notežja. Ce nima Sovjetska zveza nobenih napadalnih namenov, se torej nemške oborožitve ne more bati, če jih pa ima, je bolje, da se Zahod na ta napad pripravi.
Bodoča ureditev nemških oboroženih sil pa 'bo najbrž sad kompromisa. Francozi so predlagali največje edinice po 5000 mož, Nemci so zahtevali armadne grupe, obstoječe iz po dveh divizij, dovoljene pa bodo najbrž divizije, ki bodo štele po 15.000 mož. Na ta način bi vsakdo nekaj popustil in nemška oborožitev bi lahko postala stvarnost.
Kakšne posledice bo imel ta razvoj dogodkov za evropsko bodočnost, nam 'bodo pokazali šele dogodki, toda danes je to neizogibna nujnost, 'kateri se odgovorni državniki ne morejo izogniti. Razumljivo je, da bo Nemčiji nato čimpre vrnjena tudi njena popolna državna samostojnost, in po nekaterih vesteh se pripravljajo Visoki komisarji zahodnih velesil, da bodo
-
Smrt adm. Forresta Shermana
V Neaplju je nenadoma umrl šef glavnega stana ameriške mornarice admiral Forrest Sherman.
Admiral Sherman je prišel v Evropo, da se pogodi s Francovo Španijo o ustanovitvi ameriških pomorskih oporišč na španskem o-zemlju. Ko je .uspešno izpolnil to svojo nalogo, se je še javil v Neaplju pri sredozemskem poveljstvu atlantske zveze, ki mu načeluje admiral Mac Carney. Dne 22. julija pa ga je v Neaplju zadela kap v starosti komaj 56 let.
Admiral Sherman je bil rojen ). 1896. Kot potomec stare anglešk^ vojaške družine se je posvetil pomorstvu. Odlikoval se je že v prvi svetovni vojni in 'hitro napredoval. V drugi svetovni vojni je dokazal zopet vse svoje velike sposobnosti na tihomorskem področju. Po koncu vojne se je posvetil organizaciji ameriške mornarice in je njegova zasluga, da niso prehitevajoči se dogodki zalotili ameriško mornarico nepripravljeno.
Predsednik Truman je označil Shermanovo smrt kot težko izgubo za ZDA.
Ben. Eh. Blanchard zapušča Trst
Ameriško vojno ministrstvo poroča, da bo namestnik poveljujočega generala Trust-a in glavni ravnatelj za civilne zadeve pri ZVU STO-ja brigadni general Charles Blanchard, dne 8. avgusta zapustil svoje sedanje mesto in prevzel nove dolžnosti v glavnem stanu evropskega poveljstva.
Bombnihi s hitrostjo 3333 miti
Na samotnem atlantskem otoku v višini virginijske obale delajo ameriški znanstveniki poskuse, pri katerih pošiljajo modele skrivnostnih letal 30 milj visoko v stratosfero; letala drvijo s hitrostjo 3000 milj na uro.
Ta miniaturna lovska in bombna letala bodočnosti so dolga 5 do 6 čevljev; imajo razpetino kril 12 do 15 čevljev in -se dvigajo nad morjem s .tako naglico, da se od njih ne vidi drugega kot rep dima, o-gnja in pare.
Filip Pčiain
za obseg bodočih nemških sil. Fran- ob božiču že zapustili svoja mesta.
K. P. iugoslauije
Njena številčna moč v ilegali in na oblasti
Ob obletnici V. kongresa Komunistične Partije Jugoslavije je objavilo njeno glavno glasilo »Borba« zanimive podatke o stanju članstva v zadnjih letih. Iz poročila posnemamo nekaj najvažnejših številk: Pred vojno je štela Komunistična Partija Jugoslavije samo 12.000 članov, od katerih jih je med vojno padlo 9.000. Iz tega posnemamo, da ni bila v stari Jugoslaviji niti ena tisočinka organiziranih komunistov in je bila torej Jugoslavija nedvomno ena izmed najmanj komunizi-ranih držav v Evropi. Upoštevajoč te številke, se ne bomo več čudili, kako to, da je moraio. preteči toliko krvi, da je bila potrebna tako ma-kjavelistična zunanja in notranja politika, in da je pri tem morala pomagati še tako velika zunanja .pomoč, predno so komunisti lahko vsilili Jugoslovanom svoj režim. Demokratični svet je izgubil s ko-tnunizacijo Jugoslavije pozicijo, v
kateri mu ne bi grozili razni Tho-rezi, Togliattiji ali Grotewohli.
Po zaključku druge svetovna voj ne je štela partija 141.066 članov; torej še vedno neznatna manjšina jugoslovanskih narodov! Sele po prelomu s kominformom je partija ■odprla širše vrata za pristop in posamezniki na vodilnih položajih so bili redno vabljeni, naj vstopijo v njene vrste. Objavljeni podatki nam pa poleg tega tudi kažejo na velike čistke, ki so bile izvršene v tem razdobju. Ob lanskem V. kongresu je namreč štela KPJ 468.175 članov in 51.612 kandidatov; njihovo število je do 31. decembra 1950 narastlo na 649.964 članov in 164.551 kandidatov, a do 31. marca letošnjega leta je zopet padlo na 629.108 članov in 172. 985 kandidatov. Izgleda torej, da niso vrste KPJ prav jeklene in da mora metla pogostoma pometati!
V ponedeljek, dne 23. junija, je zatisnil svoje oči 95-letni starec, ki je doživel v svojem življenju trenutke največjega zmagoslavja, a tu-trenutke najveejega ponižanja. Filip Petain, maršal Francije, je imel priliko spoznati vse slabosti človeške narave.
Zmagovalec v bitki za Verdun, rešitelj Francije v prvi svetovni vojni, je bil .leta 1940, star že 85 let, poklican, da sprejme v svoje roke vodstvo Francije, ki je pravkar doživela svoj najusodnejši poraz. Veteran, prve svetovne vojne se je moral pogajati z dednimi sovražniki Francije, da reši, kar se rešiti da. Mnogi mu zamerjajo to njegovo vlogo, toda pri tem pozabljajo, da jo je nekdo pač moral prevzeti. Maršal Petain jo je rešil, kakor je pač mogel. Končno sodbo bo izrekla zgodovina, toda nosil je svoje breme hrabro, brez samopo-niževanja in do konca.
Po svoji vesti dvomimo, da bo postopanje s starim maršalom služilo Franciji v čast. Na zahtevo njegovih odvetnikov je bil v mrtvaškem listu označen njegov vojaški čin »Maršal Francije«; leži na mrtvaškem odru oblečen v svojo maršalsko uniformo, čeprav ga je sodišče pred leti degradiralo. Njegovo ime pa vzbuja še vedno spore in vlada mu najbrž trenutno ne bo dovolila, da bi se mu izpolnila njegova želja, da bi bil pokopan med tistimi tisoči vojakov, ki so padli nekoč pod njegovim poveljstvom pri obrambi verdunske trdnjave.
—-------------°,"0,1>C»A_______________^	V.	-	8aT.	„
Pesti z G o r i š k ega
OB SPOMENIKU
Steverjancem
padlim
V nedeljo popoldne 22. t. m. je novoizvoljeni števerjanski občinski svet počastil v vojni padle Stever-jance s tena, da je položil na njihov spomenik lovorjev venec.
'Za priliko se je zbralo na trgu pod Lipo, kjer stoji spomenik, lepo število Steverjancev, zlasti svojcev padlih v vojni. Ko so župan in občinski svetovalci polagali venec, je nabrežinski orkesiter igral zeilo ganljivo žalostinko. Sploh je ves ta pri ■zor ganljivo učinkoval na zbrano ljudstvo. Ko so gg. župan Maraž, odbornik za Jazbine Stekar in namestnik odbornika Podveršič položili venec oa spomenik, je spregovoril dr. Marjan Bregant Iz Gorice in dejal:
»Nisi se vrnil Srečko, niti Slavko, niti Tone, niti vsi ostali... Zaman Vas še danes čakajo matere sleherni dan in ob sleherni uri. Zaman Vas čakajo žene in deca. Niste se vrnili!... Mrtvi ste.
Mar smo že tudi mi mrtvi? Kdo nam bo dal mir bratskega sožitja kdo nas bo peljal iz teme v svetle zarje? Brez vere, brez zavetja se oziramo okrog v tej temi; ker nam v srcih še ni prižgana luč — tavamo kot mlahave sence.
Junaki! Nemi smo pred veličastnostjo Vaše žrtve. Se gledamo Vaše skeleče rane, iz katerih je odtekal življenjski sok in se prelival v zemljo po celem svetu ter jo napajal, da bi rodila ljubezen.
Zemlja, ki se je napila Vaše in tudi sovražnikove krvi, daje neizmerno materinsko ljubezen celo tudi onim, ki so jo sovražno teptali, uničevali, zažigali ter jo pojili s krvjo njenih lastnih sinov in hčera: vsem je skrbno postlala poslednjo postelj in niti enega ni izvrgla ali zavrgla. Vse — sinove in so-vražnike — je toplo objela v njihovem večnem snu...
Mi pa se kakor tujci spogledujemo in jalovi iščemo besede, s katero bi se rodni bratje sporazumeli. Zemlja in narod sta nam nepoznana in lastnega gorja ne vidimo!
Strašna nevihta je dvakrat divjala nad nami in od Triglava preko Oslavja, Doberdoba do morja je ob Soči naša zemlja en sam grob.
Kdo je kriv, da svet zopet žari v krvavi zarji, da človek zopet mori človeka?
O bratstvu in ljubezni bi Vam govoril, pa so nam iztrgali srca in umorili v nas ljubezen...
Toda človeku je ukazano ljubiti ne pa moriti!
Tu stoji in gleda na nas obelisk, ki je spomenik današnjega časa; nam, zanamcem in sosedom je pomnik našega krvavega gorja. Ta o-belisk se dviga visoko v nebo, kakor krik naše zemlje.
Od mene ste želeli takih besedi, ki naj bi Vam bile v tolažbo. Zamislil sem se v prošle dneve polne gorja in srce se mi je napolnilo s tegobo, ker vam ne morem izpolniti želje.
Zemlja naša, kdo te bo ljubil čez sto let? Ali ti bo naš rod ostal zvest? Ali boš že prodana tujcu — ti zemlja naša?
Da bi mogli zajeti vse Tvoje tajnosti, Tvoje bolečine, Tvoje umike in Tvoje radosti — da bi se zavedali Tvoje dobrote, lepote in časti!...
Zemlja naša, kdo Te bo že jutri ljubil in negoval?!
Zemlja slovenska, rajska lepota: ti, ki so zate umrli in si jim postlala grobove, ti, ki so vate zakleti — so tvoji čuvaji, 'bni so vzgled tvojim kasnim rodovom. Zemlja naša, iz teh grobov klije naše življenje na vekov veke!
Vstanite mrtvi junaki 6d Triglava preko Oslavja, Doberdoba tja do Bazovicel Kličemo Vas mi živi! Vstanite in pridite med nas apostoli miru in bratske ljubezni — pridite in učite itas ljubezni, ki Vam jo izkazuje mati zemlja. Mi, ki smo živi, kličemo; Hočemo sonca, svobodnega sonca!
Steverjanci, na tem vašem vrhu »te si postavili dve največji sveti-iit: svetišče domovine in božje svetišče. Ob njiju pa raste že stoletju lipa, simbol slovenske skupnosti. O-ttanite zvesti tej trojici vedno in vsikdart
Ti, svetla mladež, napajaj se, rafti in dogorevaj ob tej trojici!
Vi, iteverjanski fantje, bodite ponosni, da ste iste krvi, kot so te veličastne žrtve!
Ve pa, števerjanska dekleta, prihajajte pogosto šem in zaljSajte ta vzvišeni spomenik nežno skrbno. Nikdar naj na tem prostorčku ne! usahne rožmarin, roženkraut in nagelj rdeči
Števerjanska mladina, naj se tv glasi naša pesem polna vere, hrepenenja in upanja! Naj mrtvi junaki vedo, da je v nas živo še vse
ono, zaradi česar so se oni žrtvovali!«
Govor dr. Breganta je zbrano občinstvo z vsem srcem odobravalo in uboge matere padlih so si brisale solze, saj je govornik povedal vso tragično resnico, zakaj :so njihovi sinovi padli, in orisal veličastni pomen junaške borbe števerjan-skih vojnih žrtev.
Nato je pred spomenikom in na čast padlim zapel števerjanski zbor pod vodstvom g. Sreberniča, nakar; ije še. g. župan Maraž povedal občinstvu, da je čutil kot eno prvih dol?, nosti svojega županovanja, da se z občinskim svetom pokloni spominu padlih Steverjancev ,in jim v, znak počastitve njihovega žrtvovanja in mučeništva pokloni tudi lovorjev venec. Rekel je nadalje, da je na ta način hotel pokazati, da je njemu in vsemu občinskemu svetu dobrobit števerjanske občine in, števerjanskih Občinarjev sploh pr^ va dolžnost ob spominu na domačine, ki so dali svoje življenje v težki in krvavi vojni. Da bo njemu in občinskemu svetu upravljanje občine vsaj nekoliko olajšano, je pozval vse ljudstvo k mirnemu sožitju in zavestnemu sodelovanju, v nadi, da bo tudi druga oblast in javna varnost razumela posebne potrebe in poseben položaj števerjanske občine. G. župan je še poudaril. » kar si je naša Kmečko-delav-ska zveza začrtala kot delovni program, ga bomo skušali tudi izginiti v vsakem oziru, tudi narodnem, kulturnem in verskem. Naj zaživi naša občina — je zaključil, g. župan — v slogi in razmahu, za dobrobit vseh Občinarjev.«
Kakor smo lani prav ob tem času poročali, je goriški prefekt poslal upravnim organom okrožnico, v kateri je opozarjal, da ti organi ne smejo razpravljati o političnih zadevah, .ke>r so oni pristojni samo za upravljanje občin itd. Okrožnica je imela namen preprečiti slovenskim zastopnikom v gor iškem občinskem svetu pravico, da zahtevajo spoštovanje svojega materinega jezika, ko hočejo govoriti slovenski na sejah. Zupan dr. Bernar-dis je takoj dal prefektovi okrožnici polno veljavo s tem, da je prepovedal našim zastopnikom sploh staviti kakšno zahtevo o spoštovanju njihovega jezika ,in uveljaviti pravico, da ga uporabljajo. Te zadnje dni pa sta goriški občinski izvršni odbor pod vodstvom župana dr. Bernardisa in pokrajinski svet pod vodstvom dr. Culota izglasovala resolucijo za priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji.
Radovedni smo, kaj pravi k temu gospod prefekt dr. Palamara( Ali je .resoluciji razveljavil? Al^ pa potrjuje s svojim molkom to, kar mi trdimo, da ima njegova o-krožntica značaj kršitve pravic slovenske manjšine v Italiji in človečanskih pravic sploh?! Mar misli gospod prefekt, da smo mi Slovenci kakšno 'kolonialno ljudstvo?...
Požar
V soboto zvečer je izbruhnil požar v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici. Škode je 400 tisbčj lir, ki jo krije zavarovalnica.
Nov! predujmi vojne odškodnine
Pred kratkim je zakladno ministrstvo izdalo odlok o izplačevanju, predujma vojne škode, ki so jo u-trpeta maha industrijska in trgovinska podjetja ter kmečko orodje^ Ta predujem je nakazan izrecno samo mailim podjetjem, in sicer: industrijska podjetja, katerih glavnica ob času \*ojme škode ni presegala 500.000 lir; trgovinska podjetja z aktivnim kapitalom ob času vojne škode do 150.000 lir ;in kmetijska orodja, čijih vrednost ni presegala ob času Škode 250.000 lir. Prizadeti naj vložijo na krajevno Finančno imtendanoo tozadevno prošnjo s potrdilom davčnega urada o vištoi dohodninskega davka.
Zopet smrt na meji
Pretekli teden so graničarji v krvi zadušili prehod čez mejo petim Jugoslovanom, M so nekje pri Trin-fcih v Slovenski Benečiji skušali skrivaj prekoračiti mejo. Ubežniki so bili oboroženi in so z ognjem odgovorili na poziv graničarjev. U-bita sta bila dva ubežnika in en graničar. Nobenemu se ni posrečilo priti na italijansko ozemlje.
Zupanove besede so Steverjanci pozdravili z aplavzom. Zopet je zapel števerjanski zbor. Nato pa je nabrežinski orkester igral zaporedoma prekrasne narodne motive, ki so navdušili vse zbrano ltjudstvo na trgu. »Se nikoli nismo slišali v Ste-verjanu take muzike« — so trdili eni. »Niti avstrijska vojaška ni i-grala tako lepo« — so pristavljali drugi...
Kaj pa je pravzaprav vzrok temu začudenju Steverjancev? Narodni napevi, ki jih je nabrežinski orkester pod vodstvom svojega vr? lega kapelnika podajal tako točno in čustveno, da so Steverjanci pr-
»Soča« se le ne more pomiriti. In ker ne ve, kako iz zagate, zaradj poraza, ki ga je lista DFS doživela na volitvah v Doberdobu, se rada znaša nad g. Jožefom Čadežem, •bivšim občinskim predsednikom, ki, je bil sedaj izvoljen kot občinski svetovalec na Kmečko-delavski listi. V »Demokraciji« smo že povedali, kaj vse očitajo frontaši poštenemu možu in -se ne maramo vračati k predmetu, saj vsa javnost dobro ve, da ne krši zakona občinski upravitelj in vodja, ki prejme od nekoga nekaj občinskega denarja in z njim plača občinski račun.V primeru g. Čadeža se je zgodilo tako-le: prejel je določen znesek za najemnino neke občinske, stavbe in z njim plačal račun za
Ti pogosti vsakodnevni prehodi čez mejo, prehodi, ki so dostikrat plačani s smrtjo, pričajo, da razmere v Titovi Jugoslaviji niso tako »demokratične«, kot trdi angleški minister Morrison.
Prošnje za sprejem v malo semenišče
Vodstvo semenišča sporoča, da morajo fantje, ki nameravajo stopiti v nadškofijsko semenišče, predložiti vodstvu zavoda prošnjo za sprejem v teku meseca avgusta t. 1. Pogoj je uspešno dovršen izpit za sprejem na državno srednjo šolo. Vsa druga navodila in podrobnosti za sprejem dajejo domači župniki.
Preosnova srednjih šol
Po osnutku načrta prosvetnega mftiisfcrstva bodo vse srednje šole, imele skupne predmete razen latinščine za klasični oddelek, tujega jezika in praktičnih vaj za tehnični oddelek ter dela za navadni od-j sek. Vsi drugi predmeti bodo v vseh treh .odsekih imeli isti tedenski urnik, ki znaša skupno 24 ur, Predviden je tudi tedenski »zabavni popoldan«, posvečen športu, petju ;in igram.
Dva cerkvena jubileja
V nedeljo 22. t. m. je obhajal zlato mašo g. prof. dr. Ivan Tul, ki se že več časa zdravi pri usmiljenih bratih v Gorici.
V sredo 11. julija pa je obhajal petindvajset let svojega mašništva č. g. Ivan Eržen, katehet na slovenskih osnovnih šolah in profesor slovenščine v videmskem semenišču.
Obema juhilantoma iskreno čestitamo in č. g. prof. dr. Tulu želimo tudi, da bi kmalu popolnoma ozdravel.
Trgovinska izmenjava z Jugoslavijo v tttaju
V mesecu maju 1951 je goriška trgovska zbornica izdala 22 dovoljenj za izmenjavo blaga z Jugoslavijo, in sicer 12 dovoljenj za uvoz raznih vrst lesa, premoga, žaganja, slanih črev, češenj in živih rakov. Vsega skupaj za 12 milijonov 890.400 lir vrednosti.
Ostalih deset dovoljenj pa za izvoz v Jugoslavijo enega popravljenega kamjona, več avtomobilskih predmetov, raznih strojev, električnih in mehaničnih predmetov, dežnikov in živalskih žim v skupni vrednosti 14,008.267 lir.
Račun teh izmenjav je 31. maja 1951 znašal: prejemki iz Jugoslavije 363,890.178 lir, plačila v Jugoslavijo 326,926.412 lir; naročila v teku za plačilo v Jugoslavijo 34 milijonov 783.698 lir. Pribitek v dobro Italije 2,179.268 lir.
vič po kakih tridesetih letih zopet ■imeli priliko slišati vso milobo ii^ veličino narodnih zvokov.
Nabrežinski orkester, ki ije na poti v Steverjan zaigral nekaj ko7 madov tudi v Gahrijah in v So-vodnjah, je v nedeljo 22. t. m. zanesel med naše ljudstvo in zlasti med mladino zavest, da je glasba eno najvažnejših in hkrati najprimernejših sredstev, poleg naše pesmi, za naše kulturno življenje. Za ta lep in ganljiv števerjanski praznik gre zasluga tudi g. Remigiju Koršiču, ki je izbral ,in povabil na« brežinski .orkester ter si zamislil večji del nedeljskega programa.
'Udeležba naših ljudi izven Ste-verjana ni bila prav zadovoljiva, zaradi slabe prevozne zveze. Kot zastopnik SDZ ;iz Gorice je bil prisoten dr. A. Sfiligoj. Bilo pa je nekaj prijaznih Nabrežincev, ki so nam povedali, da bi prišlo iz Nabrežine vsaj za en avtobus ljudi, če bi .bilo prevozno sredstvo na, razpolago. Pa drugič!...
popravo občinske ure v zvoniku. Frontaši mu očitajo, da je zagrešil velikanski greh, ker ni prejel denarja in plačal popravo ure z iz-terjevalnieo. G. Čadež je dokazal, da so računi v redu tudi kar se tiče tega postopanja! Toda frontaši, katerim skelijo rane, ki so jih dobili na dan volitev, si ne dajo miru in verjetno iščejo še naprej prilike, da bi jim g. Čadež zasolil pošteno kazensko ovadbo!...
Sram jih je seveda tudi, ker jim ni uspelo izločiti iz občinskega sveta prav g. Čadeža. Napovedovali so razne prizive proti njegovi izvolitvi in proti sejnemu zapisniku, pa je šlo vse po vodi, ker so nekateri doberdobški frontaši bolj trezni in pametni od 'tistih njihovih goriških voditeljev, ki bi vendarle želeli doživeti še kakšen poraz .z nameravanimi prizivi!
« * *
V nedeljo 22. t. m. je bila v Doberdobu seja občinskega sveta, na kateri so med drugim razpravljali o napeljavi električne luči v Doi( Jamlje .in na Poljane. O tem n} prišlo še do zaključka, ker gre ?.a to, da se zadeva izpelje s čim manjšimi stroški. Kar se tiče zgradbe stanovanjskih hiš, so na seji sfcle-j nili, da preskrbijo gradbeno zemljišče. Za poljskega čuvaja pa so imenovali za poizkus do konca leta moža, ki skrbi tudi za vodo.
Gospod župan je povedal, da bodo vsi sklepi občinskega sveta objavljeni v obeh jezikih na vseh občinskih deskah v vseh štirih krajih občine.
Krmin
Naš rojak iz Medane č. g. Oskar Simčič je v nedeljo 15. t. m. pel svojo prvo s.v. mašo v cerkvici pri Subidi. Praznik je izpadel v pravi triumf krminskih Slovencev in naši .someščani Furlani dobesedno občudujejo naše splošno sodelovanje, ker, razen par kominformističnih zapeljanih mladičev, so vsi na en ali drug način naravnost tekmovali med seboj, da bi novoma-šniku, ki je tukaj med nami sam brez staršev, čimbolj mogoče stali ob strani. Naš narod je res .veren a tudi spoštuje odkrito svojo duhovščino, in ne bo pozabil nikdar, kako so oni, za časa preganjanja naše besede v žalostni dobi fašizma, pogumno učili naše malčke v materinem jeziku.
Fantje in dekleta so postavili krasen slavolok in vso cerkvico prepredli z zelenjem in belimi na-geljčki. Zbralo se je obilo vernikov in ob 9.45 se je raovomašnik pripeljal iz Gorice v spremstvu kanonika mons. Fanina, ki je tudi iz Krmina, nadškofijskega kanclerja č. g. dr. Klinca in tožilca g. Zupančiča.
‘Pred prvim slavolokom — kjer je čakal krminski g. -dekan z duhovščino — je novomašnika sprejel učenec Buzlnel, 'pred cerkvijo pa učenka Polončič. Oba ista pod vodstvom učitelja g. Josipa Toroša izrekla novomašniku tople priložnostne besede.
Cerkveni govor je v obeh jezikih govoril č. g. dir. Klinec —- briški rojak — ki je v globokih besedah prikazal pomen duhovnika in njegovo poslanstvo. Posebe pa moramo omeniti združen pevski zboir domačih pevčev z onimi iz Gorice in Mavhinj, ki so pod taktirko č. g. profesorja Fileja — medanskega rojaka — in ob spremljanju na harmoniju po domačinu organistu g. Ferdinandu Simčiču dali slovesnosti tako veličastno obeležje. Peli so mogočno skladbo Fruberjeve maše in pri »ofru« »Ave Maria« od č. g. Fileja. Ob vhodu v cerkev pa so zapeli Vodopivčevo »Slavljencu«.
Po popoldanskem blagoslovu se je slavje zavleklo pozno v noč, ker
v resnici so se slavja udeležili vsi krmiinski Slovenci.	*
Zaenkrat ostane novomašnik tu-' kaj 'pri nas, kjer stanuje pri svo~-jem stricu Stankotu Kristančiču.
Oslavje
V nedeljo 22. .t. m. so tu našli E-mila Cibič, živ. Karola, 42 .let starega, mrtvega s prerezanimi žilami. V smrt ga je baje gnal obup zasebnega značaja!
Počitniška kolonija v „Alojzijevišču“
Tudi letos .bo v »Alojzijevišču« v ulici Don Bosco ves mesec avgust počitniška kolonija za učence slovenskih osnovnih šol iz Gorice.
Otroška tuberkuloza
Na zadnjem zasedanju Pokrajinske .zveze so razpravljali tudi o vprašanju otroške tuberkuloze, ki je zadnje čase precej razpaseno po naši deželi. Ugotovili so prispevke, ki jih razne državne, pokrajinske in občinske ustanove nudijo v boju prati .tej zav.ratni bolezni, ki pa k sreči danes ni več tako usodna. Ti prispevki znašajo skupno letno 295 lir na vsakega prebivalca!
Službo za pomočnika-nadzornika
Prevozno ministrstvo sporoča, da je odprt natečaj za 8 mest pomoč-nika-nadzornika civilnih motornih vozil. Kdor se hoče natečaja udeležiti mora poslati prošnjo na omenjeno ministrstvo .z vsemi predpisanimi listinami. Pogoj je geometr-ska zemljemerska diploma ali pa matura realne gimnazije.
Proti kvarnim filmom in tisku
Neka »Cassandra« se je pred kratkim oglasila v javnosti s proglasom proti kvarnemu tisku n ki-nopredstavam. Stvar je vse hvale vredna, če je res iskreno in pošteno mišljena, kar je pa težko verjeti, če pomislimo, da je med podpisniki .tudi komunistična stranka Italije (.goriška sekcija). Sicer pa za italijansko-katoliško pojmovanje 'morale, ki je edino merodajno za, »Cassandro« in ljudi okoli nje, je tudi komunistična stranka — samo da je italijanska! — dobra in je v smislu italijansiko-katoliškega tolmačenja papeževe okrožnice dovoljeno sodelovanje z njo. Prav tako je moralno in dobro gojiti v srcu mladine, katero »Cassandra« tako materinsko čuva pred »tujim« kvarnih tiskom in filmom, šovinistično sovraštvo do vseh Slovencev, zlasti goriških. Za »Cassandro« je moralno vse, kar lahko utrdi italijanski položaj na Goriškem, vse drugo je pa nemoralno, nemoralen je celo opojni duh zelenih lip, ki krase nekatere ulice našega mesta... In prav .zato ni smatrala za potrebno, iskati tudi pri Slovencj/i in pri slovenskih strankah in ustanovah privolilni podpis za uresničenje svoje pobude.
In vendar brez Slovencev Gorice ni!...
Izpiti za davčne izterjevalce
Finančno ministrstvo sporoča, da bodo pismeni izpiti za davčne izterjevalce v Rimu od 6. do 9. novembra 1.1. Sprejeti kandidatje bodo pravočasno obveščeni.
Darovi
N. N. za volivne stroške 500 lir,
Radio Trst II
306,1 m ali 980 kc-sek
NEDELJA, 29. julija: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Vokalni koncert kvinteta Planinka iz Pevme. -— 19.00 Brahms: Simfonija št. 4. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.30 Glasba raznih narodov.
PONEDELJEK, 30. julija:	13.00
Slavni solisti. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.10 Koncert .pestre glasbe. — 22.00 Dvorak: Simfonija št. 5.
TOREK, 31. julija: 13.00 Glasba po željah. —. 18.15 Bela Bartok: Kvartet št. 5. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Bliss: Koncert za klavir in orkester.
SREDA, 1. avgusta: 13.20 Skladbe Čajkovskega. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Evropski koncert. 20.30 Naša šola. — 21.00 Koncert slovenskih ‘pesmi.
ČETRTEK, 2. avgusta: 13.00 Lahka glasba. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder -Ivan Cesnik: POGODBA, veseloigra, nato Priljubljene melodije.
PETEK, 3. avgusta:	13.00 Glasba
po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški kulturni raz-giledi. — 21.00 Mojstri besede -Henrik Szienkiewicz. —	21.30
Čajkovski: Simfonija št. 5.
SOBOTA, 4. avgusta: 13.00 Šramel kvintet iin ženski duet. --- 19.00 Oddaja la najmlajše. — 21.00 Iz opernega sveta. — 22.00 Sobotni varietč. — 22.30 Zabavna in plesne glasba.
18. JULUA: Neodvisni Petsche je vrnil mandat za sestavo nove francoske vlade; klerikalec Schuman je sprejem mandata odklonil, nakar ga je dobil radikal Mayer. — Baje bo De Gasperi sestavil novo itali-jansko vlado in prevzel začasno tudi zunanje ministrstvo. — Pogajanja za premirje na Koreji ne napredujejo, ker zahtevajo komunisti prednost za razpravljanje o u-miku tujih čet iz dežele. — V Beogradu so proslavili obletnico španske vojne. — Anglija se je pritožila na VS OZN zaradi egiptovskega vmešavanja v plovbo skozi Sueški prekop. — V Sloveniji pripravljajo velike proslave 10. obletnice oborožene vstaje, ki bo 22. julija.
19. JULIJA:	Pri pogajanjih za premirje na Koreji ni nobenega napredka. — De Gasperi je sprejel mandat za sestavo nove italijanske vlade. — Glavni sporni točki v francoski notranji politiki sta šolsko vprašanje in lestvica za mezde. — Španska republikanska vlada protestira, ker je general Franco dovolil Američanom vojaška oporišča v Franciji. — General Franco je imenoval novo špansko vlado, sestavljeno večinoma iz nestrankarskih strokovnjakov.
20. JULIJA: Na Srednjem vzho-du se je položaj zelo zapletel z u-morom jordanskega kralja Abdulaha v Jeruzalemu; Abdulah je veljal kot eden najtrdnejših stebrov angleške politike na Srednjem vzhodu. — Ljubljanski »Slovenski poročevalec« piše, da je mirovna pogodba z Italijo predvsem krivična za Jugoslavijo, kateri je odvzela Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo, področje Gorice, Tržiča in Trsta ter severnovzhodno Istro. — 50 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, je dobilo vabilo na konferenco v San Franciscu, kjer se bo razpravljalo o mirovni pogodbi z Japonsko.
21. JULIJA:	Angleški	zunanji
minister Morrison je v govoru pred rudarji v Durghamu izjavil, da ne postavlja Anglija nobenih pogojev za pomoč Jugoslaviji, ki postaja iz dneva v dan bolj važno privlačno središče za svetovni mir. — I-talija protestira, ker je niso povabili na konferenco v San Franciscu, kjer bodo sklepali o mirovni pogodbi z Japonsko! — Pogajanju Za sklenitev premirja na Koreji so prekinjena do 25. t. m. zaradi nesoglasij o umiku vseh tujih čet iz dežele. — Stanje bivšega francoskega maršala Petaina še je zopet poslabšalo, tako da pričakujejo njegovo skorajšnjo smrt. — Po u-moru jordanskega kralja Abdulaha je položaj na Srednjem vzhodu skrajno napet in nejasen. — Ameriški parlament je sprejel zakon o nadzorstvu cen.
22. JULIJA: V Neaplju je umrl zadet od kapi poveljnik ameriške mornarice Forrest Sherman; začasno ga bo nadomestoval admiral Mac Cormick. — Ob priliki proslave 10. obletnice slovenske vstaje proti nacifašističnemu okupatorju je bila v Kopru velika demonstracija proti italijanskim revizionističnim stremljenjem. — V Varšavi so slovesno proslavili sedmo obletnico poljske republike ob navzočnosti Molotova in maršala Zu-kova; Molotov je v svojem govoru ostro napadel Tita in rekel: »Jugoslovanski narodi bodo likvidirali krvoločni Titov režim.« — Predsednik ameriške senatne komisije za atomsko silo Brien Mac Mahon je odletel iz Pcuriza v Beograd. — Na Koreji je začelo letalstvo OZN siloviteje napadati važnejše točke komunističnega zaledja.
23. JULUA: Nakazujejo možnost vsestranske zadovoljive kompromisne rešitve spora za perzijski petrolej. — V Ammanu je bil pogreb jordanskega kralja Abdulaha. — Truman zahteva nadaljevanje oborožitvenega napora, čeprav pride do premirja na Koreji. — V Kra-kovem je umrl poljski primas kardinal Sapieha. — Maršal Tito je sprejel v Splitu ameriškega senatorja Mac Mahona. — Francoski predsednik Auriol je pri svečani otvoritvi novega sedeža poveljstva atlantske zveze obljubil, da bo i-mela Francija do konca tega lita deset divizij.
24. JULIJA: Po šestmesečnih posvetovanjih so sestavili v Pariiu začasni predlog o evropski armadi, ki ga bodo začeli pretresati, Francija, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Italija. — Ameriški zunanji minister Acheson svari svet pred sovjetsko vojaško, silo, ki razpolaga z največjo vojsko in najštevilnejšim letalstvom na svetu. — Angleški bombnik je v 18. urah in 34. minutah preletel progo Island-Aljaska preko severnega tečaja. — V Jordaniji je prišlo do manjših nemirov. — Kitajci sporočajo, da so sestrelili sedem od osmih ameriških letal, ki so letela nad Mandžurijo, sile OZN pa vest demantirajo.
Vprašanje prefektu
Občinsko življenje v Doberdobu
teto V. -Štev. 30
-DEMOKRACIJ A
Nadaljevanje sledi
•Ne vem sicer, koliko člankov je doslej Enzo Grazzini že napisal o Trstu, toda v zadnjem času jih je v »Corriere della Sera« napisal vsaj deset in — kakor vse izg-leda — še; ni pri konou. Da ta preobilica u-činkuje že enolično in naravnost proti nameri, je opazil že kvalun* kvistični list »La Fiaccola«. Članek od 22. t. m. govori o področju Ti STO-ja in o svečanostih od 22. julija. Grazzini se razpisuje o tem. da-li so titovci poklicani govoriti v imenu prebivalstva področja B To vprašanje je nedvomno umestno, le da 'bi ga mi hoteli obrniti na naslov vseh onih, ,ki, kakor Grazzini, sebi prisvajajo pravico govoriti v imenu Trsta. V dokaz itali-janstva področja B navaja Grazzini avstrijs-ke statistične podatke iz leta 1910 in .trdi enostavno, da isto številčno razmerje med -Italijani in Slovani na področju B obstoja- še danes (»g-li -Italiani sono 56.760 con-tro 17.882 Slavi«), Zanimivo je pa vsekakor, da on pod Titovo vla7 davino vendarle ugotavlja težnjo ene in druge narodnosti, da bi se^ sporazumeli. Da jugoslovanska o-blastva na področju B ne vodijo računa o izjavi od 20. marca 1948, je razumljivo. Ali, ko Grazzini prihaja s trditvijo, da vojna uprava na podrejenem ji področju ne sme spremeniti prevzete ureditve, bi ga pač morali vprašati, kako on sam opravičuje svoj-o zahtevo, naj se za Trst naknadno uvede .italijanska za-; konodaja, ki bi pomenila samovoljno spremembo današnjega stanja?
Grazzini našteva spremembe, ki so nastale na področju B in od poveljstva področja A .zahteva, naj v stikih z jugoslovanskimi oblastvi zahteva povratek v prejšnje stanje. On zahteva, naj se na področju B spoštujejo človečanske pravice. Ali pa zahteva to le za Italijane ali pa tudi za Slovence in Hrvate? Da-li se on zaveda, da Italijani v krajih, ki so -pod italijansko upravo (kot n. pr. v Beneški Sloveniji), pravice do samoodločbe Slovencev sploh ne jemljejo v obzir?
Vsa gonja, ki jo je na videz začel »Corriere della Sera«, je v bistvu in po vsej priliki izšla na pobudo italijanskih službenih in po-1-službenih krogov ter ima kot i in namen ustvariti glede Trste gotovo dejstvo še predno bi Trst, poučen po izkustvih zadnjih dni, izrekel svoje svobodno in nepotvor-jeno mišljenje o načinu, kako tolmačiti svoj odnos do Italije.
Ta na oko nevarna, v resnici p-g drzna -besedna igra prihaja do izraza v članku od 24. julija 1.1. Tu prihaja Grazzini do čudnih zaključkov. Iz besed ministra Regenta, d;)
se usoda Svobodnega tržaškega o-zernija ne sme odrejati enostransko ne v Rimu in ne po tržaških, -trgih, ampak samo na osnovi svobodne ’ volje prebivalstva, izvaja Grazzini zaključek, da mora zavezi niška vlada, ki ji načeljuje genera| Winterton, iz razloga, ker o svo-•bodni volji prebivalstva ne -more biti dvoma, uresničiti ono obljubo ki jo — ,po njegovem mišljenju — vsebuje izjava od 20. -marca 1948. Grazzini, ki to izjavo pretvarja v obvezo, »impegno«, po vsej priliki -ne ve ali pa noče vedeti za njemj vsebino. Njemu je obljuba za pomoč istovetna z odreditvijo usode! Njemu je Regentov pouda-rek volje prizadetega prebivalstva istoveten s' priznanjem italijanske vrhov? nosti. Njemu so statistični podatki •iz leta 1910, ki so jih izkrivile in ponaredile tedanje šovinistične tv prave italijanskih istrskih mest, dokaz za današnje -razpoloženje istrskega prebivalstva. Njemu statistični podatki pomenijo glasove na volišču. On zahteva uveljavljenje mi-/ rovne pogodbe, ki jo Italija prva-ne spoštuje. On zahteva od Tita-da prizna izjavo od 20. marca 1948 medtem ko je Italija prva, ki to izjavo samovoljno Lzmaličuje in prenareja. On zahteva, da se usoda naših krajev odloči po volji prebivalstva; vsa njegova gonja trza cilj, da bi s pomočjo izumetničenih volivnih pravil protivnike priključka k Italiji postavili ali v slabši položaj manjšine ali pa v nezaželeno nujnost, da pristanejo na »apparentamento« s komunisti On trdi, da je za demokracijo, toda uveljavljenje njegovih zahtev se v ničemer bistveno ne razlikuje od zahteve po enotni listi, ki je osno-j va vseh komunističnih -totalitarnih volitev.
Grazzini pa ni edini, ki -se v tako resnih časih, kot so današnji, tako lahkomiselno cinično igra z osno-/-.
nimi načeli demokracije in človeštva. Festival mladine, ki se te dni razvija v Trstu, je drugi dokaz velike neresnosti odgovornih faktorjev našega izmučenega mesta. Prireditelji tega festivala so predstavniki občinskih in cerkvenih obla-stev; zanj so izposlovali celo papežev blagoslov! Cerkev, naša vera-krščanska načela, vzvišenost največjih skrivnosti in vse, -kar -tvori jedro in temelj morale, je postavljeno v službo neskladne, bučne in neresne propagande, ki gre za tem. da prireja po eni strani čim buč--nejše in izzivalnejše nastope neke z vseh vetrov v Trst pripeljane mladine, da bi iz bučnosti take manifestacije izvedli zaključke o razpoloženju prebivalstva, ki so mu ■te marlifestacije umetno vsiljene.
-Spričo -tako odvratnih namenov, ki v dokajšnji meri -spominjajo na poganske prireditve v Diokleciano vem Rimu, se moramo res vprašati, ali so ti prireditelji, -katerim je »povratek Venezie Giulie k Italiji« glavna, tajne svete vere pa očivid-no postranska stvar, zavedajo strašne moralne odgovornosti, ki si ir s svojimi postopki nalagajo nase -in na svoje kroge? Vprašati se moramo, ali se zavedajo tega, kakšne vrednote (vseeno da-li zavestno a-
ii nezavestno) rušijo oni s tem, da tržaško prebivalstvo gonijo v komunizem, cerkev pa upregajo v vo-z politične propa-gande?
Prebivalstvo, pred katerim se o-dig-ravajo take neresnosti, -ima oči in ušesa. Zato opazi, kolikšen prer pad je med tako neskladnim poudarjanjem Italije in istočasnim grabečem tržaške imovine, kakor na primer z odvzetjem »Satumie« in »Vu-lcanie«.
In prav zato, -ker vidijo, da se to ljud-stvo, ki ga žalijo otročarije, ki se prirejajo proti njemu, od njih odvrača, mu -hočejo vsiiliti »apparentamento« !
Ne vemo sicer, kakšno stališče zavzemajo glede tega vprašanja zavezniška oblastva. Menimo pa, da ta časopisna gonja, ta karneval mladine od Sredpolja do katedrale i-n dalje, -te intervencije italijanskih poslanikov v Londonu in Wa-shingtonu -ter današnja kriza ita-, lijanske vlade .same govore dovolj-jasen jezik, da bi glede njih mogle, biti gluha. Saj -tu ne gre le za Trst^ za na žalost tako -razvpito tržaško mestno občino. Gre -za ureditev Evrope, za pobijanje demagogije, za resno ureditev osnovnih vprašanj morale in človečanstva! Zato ne moremo in -nočemo verjeti, nočemo za-radi tega, -ker verujemo v -boljše človeštvo, da bi Amerika in Anglija mogli v tako resnem trenutku nasesti -tako neresnemu početju.
A. D.
Slovstvena knjiga ,,Z rodne zemlje"
Slovstvena knjiga »Z RODNE ZEMLJE«, zbirka idil -in zgodb, ki jih -je -napisal prof. dr. Turnšek, je že izšla in se dobi v vseh slovenskih knjigarnah v Gorici in v Trstu ter v tiskarni »Adria« v ulici S. Anastasio 1-c. Knjiga obsega 230 strani in -stane 450 lir. V treh novelah: »Cvetje pod križem« s Štajerskega, »Očnice izpod Triglava« z Gorenjskega in »Korotan v krčih« s Koroškega bod-o bralci ob lepih pokrajinskih i-n narodopisnih slikah spoznali naše osrednje in severne pokrajine.
Kreftovi „Celjski grofje"
Slovensko narodno gledališče v Tr.s-tu je zaključilo letošnjo sezono z odlično uprizoritvijo Kreftovi!) »Celjskih grofov«.
Zgodovinska snov drame je navdahnila marsikaterega našega pisatelja. To snov je obdelal Oton Zupančič z »Veroniko Deseniško« -bolj z romantičnim obeležjem, štajerska rojaka Anton Novačan ir) Bratko Kref.t -sta pa snov zajela s heroičnega vidika.
Ne bomo na tem mestu polemizirali z dramaturgom SNG, zakaj se je odločil za Kreftovo svojevrstni) tendenčno interpretacijo celjske zgodovine in ne za tradicionelno Zupančičevo ali Novačan-ovo. Moramo pa ugotoviti, da velik uspeh tržaške -uprizoritve Kreftovih »Celjskih grofov« ni prav nič zaostajal za -uspehom Novačanovega »Hermana Celjskega«, ki so ga dali v Kovičevi -režiji -pred nekako dvajsetimi’ leti na Rotovškem trgu v Mariboru.
Kreftovi »Celjski grofje« so doživeli v Trs,tu res lep uspeh. Premiera -in štiri ponovitve na obsežnem prostoru na prostem na stadio-
nu pri Sv. Ivanu so bile vsakokrat razprodane. Veli-k delež za -tak u? spe-h gre inscena-torju Viktorju Molku in režiserju Joži Babiču.
Pohvala gre tudi vsem igralcem. Najbolj je prepričal občinstvo s svojim prikupnim nastopom P.rav-dač Stane Starešinič, ki je -brfiz pretiravanj, umirjeno, toda odločno podal svojo vlogo. Herman II. Ljudevita Crnoborija je -bil impozanten in prepričljiv. Veroniko Deseniško Zlate Rodoškove smo si pa predstavljali -bolj -heroično, čeprav je zadovoljila tudi v Babičevi zamisli. Hermanovega sina Friderika je igral M-odest Sancin, Barbaro Angelca -Sancinova, Ulrika Silvij Kobal, Piccolominija Rado -Nakrst. Jošta Stane Raztresen, dvornega kaplana Ju-lij Guštin, pa-tra gvar-diana Joško Lukeš, -padarja Beli-zar -Sancin, sodnika Ernest Zega, orožarja Anton Požar, pekovskega mojstra Josip Fišer in -trgovca Srečko Košir. Vse je treba -brez izjeme pohvaliti! P-ri prvi .ponovitvi je v vlogi Jošta uspešno gostoval Milan Skrbinšek dz Ljubljane.
L. S.
Pravna zaščita IRO
in svoboda gibanja v Trstu
Dopis, ki je izšel v predzadnji številki »Demokracije«, je pobudil veliko zanimanje pri vseh onih, ki jih je prizadela samovoljna in nelogična odredba »Italijanske misije« v Trstu. Kajti »Italijanska misija« ne odreka -svojega vizuma na potne liste »Rdečega križa« le tistim, ki so vpisani v IRO, ampak ga -odreka tudi onim, ki niso člani IRO-a, -torej vsem jugoslovanskim državljanom, pa naj so ali niso ti-tovci. Dogaja se celo, -da odreka viz-um osebam, ki imajo po 10, 20 ali 30 let v Trstu pravico stalnega bivanja, in to iz razloga, ker so bili jugoslovanski državljani, pa so bili zaradi nesrečnih razmer, ki vladajo v Jugoslaviji, primorani odreči se temu državljanstvu, ne da bi mogli dobiti novega. Ali, v kolikor »Italijanska misija« odklanja izdajo viz-uma za bivanje v Italiji, je to končno zadeva njene izključne pristojnosti, drugačna je pa stvar, a-■ko ona odkloni celo -tranzitni vizum, za potovanja n. pr. v Avstrijo ali Francijo. V takih primerih postane zadeva -nenormalna, kajti nihče iz Trsta ne more odpotovati v Francijo ali Avstrijo -razen preko -italijanskega ozemlja. Bilo je primerov, da so ljudje imeli -redni vizum francoskega ali avstrijskega ■konzularnega predstavništva v Trstu, pa niso mogli potovati, ker ji-m je »Italijanska misija« -odrekla celo -tranzitni vizum, kar je proti mednarodnemu pravu.
Da je Trst danes »Svobodno o-zemlje« pod upravo angloameriške vojske, je menda splošno znana stvar. Ali dočim n. pr. onemu, ki hoče v prosto luko, zavezniška ■>-blastva izdajo potrebno dovoljenje, zakaj .ista oblastva ne izdajajo dovoljenja in potne liste tistim, ki hočejo potovati v -inozemstvo? Zakaj Tržačanom potnega lista -ne izdajajo tista oblastva, ki bi ,za to morala -biti edino pristojna?
Nedavno je »Demokracija« pisala o tem, kako postopa Nemčija z ljudmi, ki ne morejo dobiti potnih listov od svojih držav, -torej s -tujci. Ona jih je v tem pa -tudi v raznih drugih pogledih izenačila s svojimi državljani, ona jim torej izdaja potne liste -kot svojim državljanom.
V Trstu pa imamo primere, da Italijan, ki je prišel od kjer koli iz Italije, in celo šele pred 14 dnevi, prejme brez težave potni list in more potovati kambr -koli -hoče,
dočim ljudje, ki so pristojni v Trst že 10, 20, 30 in več -let, pa niso italijanski državljani, ne morejo dobiti drugega kot potni list »Rdečega križa«, in še tega z veliko težavo, na katerega jim pa »Italijanska misija« odklanja celo tranzitni vizum, da ne govorimo o rednem.
In vse -to. v brk londonski -konvenciji iz leta 1947, po ka-teri imajo oni, ki posedujejo potni list »Rdečega križa«, pravico do tako imenovanega Nansen-ovega potnega lista (»documen-to di viaggio«), ki ga zopet proti vsej -logiki izdaja za T.rst italijansko »Ministrstvo notranjih del« v Rimu. Da -bi pa mogel prejeti tudi to dovolilnico, mora prosilec najti milost pri italijanskih oblasteh, kar zavist od informacij italijanske policije -itd.
Zavezniška vojaška uprava bi ■lahko presekala ta gordijski vozel ako bi enako, kot vrši druge funkcije kot edina pristojna oblast, sama pričela izdajati potne -liste; tedaj bi napram prizadetemu ljudstvu in poedincem mogla zavzeti stališče in postopati tako, kakor se postopa povsod, kjer se -uprava nahaja v .rokah zavezniških vojaških obla-stev. ...
Zavezniški begunski urad v Trstu nas je naprosil, naj objavimo glede -tega naslednje pojasnilo;
Potni list »Mednarodnega rdečega križa« še velja le za nekatere južnoameriške države, medtem ko večina držav ne priznava več njegove veljavnosti. Zato se morejo begunci — člani IRO-a — posluževati potnih -dovoljenj -begunskega -urada ZVU za svoja potovanja iz Trsta na razne konzularne in begunske urade v Itailij-i. Begunci pa, ki niso člani IRO-a, morejo zahtevati -tako imenovani Nansenov potni list ali »documento di viaggio« ki ga po sklenjenem dogovoru izdaja .italijansko zunanje ministrstvo v Rimu. Seveda je postopek različen za begunce, ki so v T-rstu pred ali po 15. septembrom 1947, to se pravi od dneva, ko je prenehala italijanska suverenost v Trstu. Begunci naj se zaradi potnih listov obračajo naravnost na omenjeni begunski urad ZViU (Luško poveljstvo, Obrežje 3. Novembra št. 1), kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
-Seveda s tem ni rešeno vprašanje potnih ilistov za Tržačane, ki ga obravnava naš dopisnik!
Stran f.
R A
V samozaložbi je izšla v Kopru nova zbirka lesorezov in linorezov tržaškega umetnika Avgusta Černigoja. Zbirko bistveno spopolnjuje obširen strokovni -uvod. S t-o zbirko želi Černigoj prikazati obširneje pomen grafične umetnosti med primorskimi Slovenci.
Grafika se je v Ljubljani močno razmahnila že od le,ta 1920 dalie. Njeni najvidnejši pobudniki, Miha Maleš, Čargo, brata Nande in Drago Vidma-r, zatem Božidar Jakac, Justin, Maks Sedej, Frane Mihelič, so objavljali vsak mesec svoja dela v najrazličnejših ljubljanskih časopisih. Med primorskimi Slovenci orjejo ledino na -polju grafične umetnosti Černigoj, Spacal in Grom.
Černigoj je že -leta 1940 prispeval k mapi »Slovenski lesorez« z zbirko svojih umetnin, najboljših portretov v linorezu, pod naslovom »Slovenski pesniki in pisatelji«. Svojo najnovejšo zbirko pa je o-bogatil s kompozicijami, vinjetami
F I K A
in pokrajinami, -skupno 44 lesorezov in linorezov. Najbolje je -uspel v kompozicijah. Pozna se mu veliko prizadevanje, iskati močno luč in senco, kar je glavni čin-itelj pri grafiki. Kar pri slika-rju velja za barvo, to velja pri grafiki svetloba. Za,visi pač od .temperamenta, kako obvlada umetnik igro luči in sence. Pri Černigoju postanejo nekatere grafike pravi reliefi! Njegova dinamičnost povzroča močno doživljanje samote, tragičnosti, raz-brdanosti, humorja, otožnosti itd. Grafično najbolje uspela dela so; Zena pri ognjišču, Cerkev sv. Justa, Eksotična ilustracija, Romarska cerkev na Krasu, Zamorci, Cirkus, Na Jadranu, Afriški motiv, Na polju in Igralci na ladji.
Želeti je, da tako lepa zbirka grafičnih umetnin ne bi ušla neopažena slovenski kulturni javnosti.
Mapa je na prodaj v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Tone Mihelič
POMENKI O PREHRANI
Dr. Bregant Marjan
-Oglejmo si, koliko kalorij nam da povprečno 100 gr raznih živil živalskega izvora. Kdor pozna trž-
no ceno, si lahko izračuna denarno prehranbeno ceno, -t. j. koliko stane 1 kalorija.
	Beljakov.	Tolšče	Kalorije
			v odst.
Mastno goveje meso	17	29,5	340
Goveje meso kuhano	20	1,5	98
Goveje meso pečeno	32,0	8,0	160
Teletina tolsta	19,0	7,5	150
Teletina surova netolsta	20,0	1,5	94
Juha	0,4	0,6	4
Ob tej priliki ne smemo pozabiti	treba, da	se ga v ljudski prehrani	
zmrznjenega argentinskega mesa,	ne porabi več.		
-ki vsebuje malo vode (54,54 odst.)			
in je zelo tolsto (29 odst.). Dobro,	Živalsko drobovje daje		ceneni
kakovostno zm-rzlo meso je najbolj	živila, ki	so po svoji denarno pre-	
ekonomično meso in obžalovati je	hranbeni	vrednosti polnovredna.	
Beljakovine	Tolšče	Oglj. hidrati	Kalorije
Pljuča 15,0	2,5	1,0	87
Srce 17,5	9,5	0,6	160
Jetra 19,5	4,5	3,28	933
Jezik 15,0	17,5	0,5	225
Zelo dobro se nam obnese svinjsko meso in proizvodi iz njega.
Mast-no svinjsko meso Pusto sviinj-sko meso Sunka, mastno osoljena
Tudi tu opazimo, da so najpriljubljenejši deli po svoji denarno prehranbeni vrednosti najnižji.
Kadar ocenjujemo z naših vidikov jančkovo, kozje in konjsko meso, ugotovimo, da je jančkovo meso veliko razkošje: 8000 g težka žival dš 5014 g odpadkov (t. j. 62,6 odst.). Užitnega -ostane torej malo in še to vsebuje 76,8 odst. vode ter malo itolšč (1,32 odst.). V nasprotju s tem pa je konjsko meso zelo eko-
Kuretina Gos, mastna
Beljakov.
14,5
20,0
21,0
Tolšče
37,5
7,0
36,0
Kalorije
406
145
420
nomično in ga toplo priporočajo, čeprav vlada proti njemu nerazumljiva antipatija. Izmed vseh vrst mesa ima konjsko meso najugodnejšo denarno prehranbeno vrednost.
Ce precenimo sedaj perutnino, bomo morali ugotoviti, da je njena denarno prehra-nbena vrednost precej nizka, kajti povprečno da 41 odst. odpadkov in vsebuje 74,4 odst. vode.
Beljakov.
21.0
16,0
Tolšče Kalorije v odst. 2	106
45,1	489
(Se nadaljuje)
Meddržavn opravni položaj STO-ja
STO ne more samostojno urejati oblike vladavine, svoje notranje organizacije, svoje notranje in zunanje jooliitike. Držati se mora pri tem Stalnega statuta, ki so ga sprejele in 4nu ga naložile z mirovno pogodbo države, -ki so sklenile to mirovno pogodbo. STO se mora držati Stalnega statuta tudi proti, svoji volji; kajti po 37. členu Stalnega statuta je edino le Varnostni svet pristojen spremeniti Stalni statut. Zaradi tega se Stalni statut označuje kot prava ustava, kot ■ustavni red višje vrste glede na ustavo, ki je predvidena v Stalnem statutu in ki jo postavi Ustavodajni zbor. Ta ustava more biti le izvršitev Stalnega statuta.
Do sedaj v praksi držav ni bilo meddržavnopravne osebe — je zaključil prof. Tomšič —, ki bi bila podobno organizirana, kot je tq STO. Je to jx>skus novega tipa atrukture mednarodne skupnosti,
tipa, kii so ga izdelali državniki in ne teoretiki. Bodočnost bo pokazala, v koliko je jooskus uspel. Vsekakor je uveljavljanje takega poskusa težko V mednarodni skupnosti, v kateri je struktura v svoji! celoti še država. Sestavljala pravnega reda STO-ja so se tega zavedali in so izdelali začasen režim.
Po določbah mirovne pogodbe, ki urejuje pravni položaj STO-ja, naj različni organi prevzemajo oblast postopoma. Treba je ločiti razna obdobja.
-Prvo obdo-bje traja od dneva, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo, do dneva, ko guverner prevzame izvrševanje svojih dolžnosti na STO-ju. To prvo obdobje še danes traja In bo trajalo toliko časa. dokler Varnostni svet ne -imenuje guvernerja. V tem prvem obdobju upravljajo STO vojaška poveljstva (jugoslovansko, britansko - ameriško) tako, -da vsako poveljstvo po-
sluje v svoji zadevni coni (1. ,čl. Začasnega statuta). Po časovnem zaporedju so ta vojaška poveljstva prvi organi oblasti na STO-ju p» mirovni jjogodbi.
‘Drugo obdobje bo trajalo od dneva, ko guverner prevzame izvrševanje svojih dolžnosti na STO-ju. pa do dneva, ki ga določi Varnostni svet, da naj se prične uporabljati Stalni statut. Organi oblasti v drugem obdobju so po mirovni pogodbi ti-le: guverner, vladni svet, ustavodajni zbor, a neke funkcije, bodo imeli poveljniki zavezniških oboroženih sil.
Tretje obdobje bo .trajalo od dneva, ki ga določi Varnostni svet, da naj se prične uporabljati Stalni statut, pa do izvolitve Ljudskega zbora.
Četrto obdobje se bo pričelo s trenutkom, ko se bodo konstituirali organi oblasti, ki jih predvideva 9. člen Stalnega statuta in u-stava STO-ja.
Sele v četrtem obdobju -bodo poslovali tisti organi STO-ja, ki bodo redni, stalni in dokončni. Sele tedaj bodo aktivirane vse določbe mirovne pogodbe glede STO-ja kakor tudi določbe -ustave in druge
pravne določbe STO-ja. Organi v, prejšnjih treh obdobjih (zlasti v prvem in drugem obdobju) so le, pripravljalnega značaja glede na organe četrtega obdobja.
Ali j?a je glede na dejstvo, da traja prvo obdobje organizacije o--blasti v STO-ju že skoro 4 leta, u-pravičeno trditi, da -pravni red STO-ja ni učinkovit? — se je vprašal prof. Tomšič.
'Na tem predelu so pristojni izvrševati oblast le organi STO-ja, ne pa drugi organi, n. pr. Italije. Ta predel je območje veljavnosti pravnih določb, ki so jih organi STO-ja pristojni uporabljati. Notorično je, da britansko-ameriško vojaško poveljstvo in jugoslovansko vojaško poveljstvo Izvršujeta nad ljudmi v svoji zadevni coni o-blast, oblastvena dejanja, ki obstoje iz aktov zakonodaje, uprave in sodstva. Te akte normira pravni red, ki velja na iSTO-ju po mirovni pogodbi. Zato je n. pr, stališče, -ki ga je britansko-ameriško vojaško poveljstvo v Trstu zavzelo v vprašanju kasacije nedavno tega, edino pravilno po mirovni pogodbi. Pravni red STO-ja (sedaj Zača-
sni statut) se redoma Izvaja in dosega veljavo nasproti kršilcem teh določb. Kdor živi v Trstu, občuti to vsak dan. Ali ni že skoro štiriletno nemoteno izvrševanje oblasti (podobno državni oblasti) na tem predelu dovolj, da moremo govoriti o učinkoviti oblasti?
Iz vseh teh razlogov se pravni red STO-ja more šteti kot 'učinkovit.
Trditev, da so se določbe mirovne pogodbe glede STO-ja izkazale kot neizvedljive, ne drži.
Res je, da se ne izvajajo še določbe Stalnega statuta. Toda zato še ni neizvedljiv celotni pravni red, ki velja po mirovni pogodbi na STO-ju. Začasni statut se nedvomno izvaja.
To prvo obdobje oblasti -traja res daleč preko časa, kot so .to mislili sestavljale! teh določb. Varnostni svet se pač ne more sporazumeti o imenovanju guvernerja in o pričetku uporabe Stalnega statuta, Ker pa je Varnostni svet px> 21. členu mirovne pogodbe dolžan zagotoviti neokrnjenost in neodvisnost STO-ja, je pravno in moralno zavezan, ukreniti vse px»trehno, da bo življenje na STO-ju teklo tako
v skladu z nameni in .načeli Organizacije združenih narodov, katere organ je Varnostni svet, kakor tudi v skladu z mirovno pogodbo z Italijo- N. pr. britansko - ameriško vojaško poveljstvo ne izvaja v coni A polne enakopravnosti Slovencev in Hrvatov z Italijani, češ, da je ta enakopravnost predpisana v Stalnem statutu, a ta se še ne -upo-■rablja. Toda ni primerno in pravično, da samo zaradi neimenova-nja guvernerja Slovenci in Hrvati v coni A STO-ja nimajo tistih elementarnih pravic, ki jim pripadajo tako po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, kot po mirovni pogodbi z Italijo.
Odnose med Italijani, na eni strani, ter -med Slovenci in Hrvati, na drugi strani, bi bilo treba na STO-ju urediti na vzajemnem spoštovanju pravičnih narodnostnih koristi vseh prizadetih. Potem bi Svobodno tržaško ozemlje mogjo vršiti nalogo, ki so mu jo namenili njegovi ustanovitelji, namreč, da bi to bila vmesna tvorba med Jugoslavijo in Italijo, ki bi bila neodvisna, a ki bi povezovala obe državi v režimu dobrega sosedstva.
*tran 4.
DEMOKRACIJA
Leto V. - Stev. 39
D e s t i s Tržaškega
NEKOLIKO VPRAŠANJ
Kadar mora komunistični časnikar napisati članek, ali pa propagandist držati govor, je postopek vedno isti: snov mu določajo agitpropi po strogih navodilih iz Moskve ali Beograda. Za obdelovanje snovi dobiva že izgotovljena gesla, ki jih mora med seboj bolj ali manj inteligentno povezati. Razlika med vsemi komunističnimi članki o isti temi je samo v tem, da pričenja eden ■— če ima n. pr. predpisanih 5 gesel •— z geslom št. 1 in končuje z geslom št. 5, drugi pa s št. 2. in zaključuje s št. 1 itd. To se pravi pisati »linijski«. Zato so si vsi komunistični članki na celem svetu podobni kot jajce jajcu in plehki so kot neslana juha.
Rekli smo, da je razlika samo v bolj ail manj inteligentni povezavi strogo predpisane »duševne hrane za ljudske množice«. No, o u-vodniku, ki ga je napisal S. N. v zadnji številki »Dela«, pri najboljši volji ne bi mogli trditi, da spada v vrsto inteligentneje napisanih linijskih člankov. Na njem se tudi ne bi zadržali, če ne bi vseboval dveh točk, ki sta vendarle omembe vredni.
Clankar vztraja namreč pri trditvi, da Svobodno trž. ozemlje še ni ustanovljeno. Zelo značilno je to kominformistično stališče in potrjuje znova našo trditev, da imajo kominformisti v tržaškem vprašanju mračne namene.
Kmalu bosta minili dve leti, odkar je rektor tržaške univerze po* skušal, sicer brezuspešno, postaviti mirovno pogodbo z Italijo na glavo češ, da Svobodno tržaško ozemlje še ni ustanovljeno in da je zaradi tega ostala nedotaknjena vrhovnost Italije nad našim ozemljem. Sko-ro dve leti vodijo tržaške politične sile, ki se dejansko borijo za samostojnost in neodvisnost našega ozemlja, med njimi v prvi vrsti tudi mi, s polnim uspehom doma in v tujini borbo proti tej popolnoma neutemeljeni tezi tržaškega rektorja. Sedaj se pa njegovemu stališču pridružujejo še naši ko-minformisti! Ali imamo opravka s popolno in neoprostljivo ignoranco ali pa z novim kominf or mističnim poskusom, odpreti Italiji tudi po tej poti na stežaj vrata v Svobod-
no tržaško ozemlje! In v take ljudi naj imajo tržaški Slovenci tudi trohico zaupanja?
Druga člankarjeva omembe vredna trditev je pa tako zelo duhovita, da bi grešili, če je ne bi ponatisnili v celoti tudi za naše čitatelje. Cujte: »Kdor je protikomunist, je istočasno najfiujši sovražnik ne le miru, marveč, v našem konkretnem primeru, najhujši sovražnik STO-ja.« Pika.
Clankarja bi samo vprašali: Kako se ujema ohranitev miru s socialno revolucijo, ki jo hočejo moskovski oblastniki na konicah bajonetov svojih armad zanesti v vse države sveta? Kaj ni to odkrito priznani in neštetokrat ponavljani cilj kominformistične internacionale? Kaj ne kraljuje ta tema na vseh celičnih sestankih? In dalje: Kaj nismo kominformistom dokazali, da nas hočejo speljati po zahrbtni poti v Italijo? Zakaj molčijo kot grob na naše ugotovitve?
Gre v enem kot v drugem primeru za naša osnovna življenjska vprašanja. Naše ljudstvo ima pravico na jasne odgovore!
Seja glavnega odbora SDZ
Redna seja glavnega odbora SDZ bo v nedeljo 5. avgusta t. 1. ob 9.30; uri dopoldne v prostorih Zveze.
Tajništvo
„Saturnia“ in „VulcaniaM ukradeni!
Med tržaškimi delavci je završalo! Italija je Trstu ukradla zopet dve ponosni ladji: »Saturnio« in »Vulcanio«! Obe ladji sta bili doslej začasno dodeljeni genovski luki, češ, da je trenutno Genova naj-prikladnejši južnoevropski pomorski sedež za prekooceansko plovbo, Sedaj pa je italijansko ministrstva za trgovsko mornarico sklenilo, bosta odslej obe ladji stalno dodeljeni neapeljski luki.
»Saturnia« in »Vulcania« sta bili do izbruha vojne ponos tržaške trgovske mornarice! V času periodične nedelavnosti obeh ladij je bilo veliko število delavcev in obrtnikov zaposlenih pri popravljalnih in izboljševalnih delih, da ne omenimo dejstva, da je pred odhodom obeh ladij prišlo do znatnega za-
Seja pomladanskega zasedanja
občinskega sveta v Nabrežini
Predpreteklo sredo dne 18. t. m. je občinski svet v Nabrežini nadaljeval' s svojim pomladanskim nasedanjem. Zupan in tajnik sta obširno poročala v zadevi prošnje za igralnico v Sesljanu, ki je baje odklonjena od strani ZVU, a ni naša uprava v tej zadevi vsaj u-radno še nič obveščena. Neka druga italijanska finančna skupina je predložila novo prošnjo za enako podjetje, o čemer pa občinski odbor ne misli še razpravljati, dokler ni dokončno rešena prva prošnja. Dalje je župan poročal, da je conski upravni odbor vrnil sklep občinskega sveta, po katerem naj bi vsi na novo sprejeti občinski uslužbenci bili 'vešči obeh jezikov. Odgovor pravi, da občinski svet ni merodajen za take sklepe, ker to proti občinskemu zakonu iz leta 1934, da kršijo svobodo državljanov, ki bi po tem sklepu ne mogli priti v občinsko službo, in končno predlaga, naj bi občinski svet sprejel le sklep, po katerem naj imajo le prednost osebe, ki obvladajo oba jezika. Odbornik Terčon je opozoril svetovalce, da ta odgovor ne more zadovoljiti naših zahtev, ker se naslanja' na fašistični zakon iz leta 1934, katerega bi morala ZVU menjati z zakonom, ki bi bil primeren za današnje čase. Ako naš sklep krši svobodo državljanov, ki ne obvladajo našega jezika, potem do-tižni zakon krši svobodo tistih državljanov Slovencev, ki ne obvladajo italijanskega jezika! Zaradi tega predlaga, naj občinski svet vztraja pri svojem sklepu. Odbornik Skerk predlaga, naj se razprava o tem vprašanju prenese na prihodnjo sejo, da se prej izčrpno preuči odgovor conskega sveta. Predlog je bil sprejet.
Nato Sta odbornika Terčon in Gratton v slovenščini in italijanščini prečitala nova pravila že delujočega konzorcija občin Devin -Nabrežina, Zgonik In Repentabor za izterjanje občinske užitnine. Pravila so bila z malimi spremembami soglasno sprejeta.
Na dnevnem redu je bilo še poročilo o obračunu za leto 1950, a ker «0 revizorji šele ta dan račune pregledali, se je ta točka dnevnega reda prenesla na prihodnjo sejo.
Pri slučajnostih je poročal tajnik, da je državni tehnični urad popravil celo vrsto sklepov o ceni nakupa In prodaje zemljišč. Občin-
»
5,000.000
2,000.000 »
3,500.000 »
služka veliko število naših trgovcev in obrtnikov. Sedaj se lahko za vse to obrišemo pod nosom!
Da ne gre več za golo antiitali-janstvo, ampak da gre že za o-brambo življenjskih koristi tržaške bodočnosti, ki jo italijanska politika najresneje ogroža, je postalo jasno že vsakemu Tržačanu. Celo »Giornale di Trieste« je objavil dne 22. julija članek, v katerem v vidni zadregi poroča o protestu delavcev vseh važnejših tržaških industrij in podjetij. Delavci so na sestanku, ki so ga imeli dne 21. julija v prostorih Trž. trg. zbornice, izvolili Odbor za obrambo gospodarskih koristi Trsta in naslovili odločen protest na italijansko vlado v zvezi z vedno večjim zapostavljanjem tržaškega luškega gospodarstva v korist italijanskih luk. Novoustanovljeni odbor računa na vsestransko pomoč Zavezniške vojaške uprave v Trstu.
Lep uspeh slovenskega u-čenca iz Trsta na mednarodni slikarski razstavi ECA v Parizu
V Parizu so razstavili 300 del u-čencev iz evropskih držav v okviru slikarskega natečaja, ki ga je; razpisala ECA. Tržaška razstava je nam vsem še v lepem spominu, saj so se na njej slovenski otroci odlično uveljavili.
Od štiridesetih tržaških otrok, ki so se udeležili mednarodnega ocenjevanja v Parizu, sta bila pohvaljena 8-letni slovenski učenec Savo Spacal z Opčin pri Trstu in 12-let-ni Sergio Wieissman iz Trsta.
Mladima tržaškima slikarjema, zlasti pa Savu Spacalu, naše čestitke!
Zanikanje poročil in govoric o listu „11 Corriere di Trieste"
Zavezniška vojaška uprava želi sporočiti, da so razna poročila in govorice, ki spravljajo lastništvo in vodstvo časnika »Corriere di Trieste« v zvezo z ZVU ali z 'Uradnimi krogi v Veliki Britaniji, popolnoma neresnična. Prav tako so brez vsake podlage poročila, da so si drugi britanski krogi pridobili del lastništva omenjenega časnika.
ski svet je pred časom sprejel sklep, po ikaterem se nakupi zemljišče za ambulatorij v Devinu po ceni 500 lir za kv. m, a dotični urad je to ceno znižal na 300 lir za kv. meter. Cene .zemljišč, katere je občinski svet prodal, je pa ta urad zvišal od 30 do BO odstotkov. Nato je občinski svet prodal Angeli Svetlič iz Nabrežine, Post. 21, 350 kv. m zemljišča in Radivoju Slavcu 360 kv. m, obema po 100 lir za kv. m.
Dalje je župan poročal, da je bil dokončno sprejet in potrjen gospodarski načrt št. 8 za sledeča javna dela:
Doklada za gradnjo nove stanovanjske hiše v kamnolomih 3,000.000 lir Doklada za gradnjo zdravniškega am-toulatorija v Devinu 750.000 » Doklada za gradnjo pokopališča v Sesljanu ............... 1,500.000	»
Doklada za gradnjo novega šolskega poslopja v Nabrežini ................ 10,000.000
Prvi prispevek za gradnjo novega šolskega poslopja v
Sempolaju..........
Prispevek za vzdrževanje šolskih poslopij ...............
Prispevek za gradnjo poštnega poslopja
v Devinu............
Skupno 25,750.000 lir Nato je svetovalec Terčon iz Mavhinj vprašal župana, kako je z asfaltiranjem ceste iz Vlžovelj v Mavhinje, in se čudil, zakaj ta cesta ni vključena v gospodarski načrt. Zupan je pojasnil, da ceste ne spadajo v gospodarske nažrte, ampak da so za to pesebni fondi. Tu di omenjena cesta bo prišla na vrsto, a treba je potrpljenja. Za sedaj lahko le pove, da je prav pred dnevi šlo na dražbo delo za razširjenje in ureditev ceste ia Sempo-laja v Praprot.
Darovi
Popravljamo vest Iz zadnje številke. Tvrdka »Tira ns kolon i a le « je darovala 6.000 lir v počastitev spomina pok. Aleksandra Trampuža in ne Trošta, kot je bilo napačno navedeno. Znesek je poklonjen v šolske namene.
Mezde mlatičev
Ukaz ZVU št. 125 določa običajne povprečne dnevne mezde za mlatiče v 'letu 1951 za likvidacijo odškodnin za nezgode na delu.
Ukaz vsebuje razpredelnico mezd, ki gredo od 550 lirr na dan za pomočnike, ki še nimajo 18 let, do 1100 lir na dan za strokovne delavce.
Šolska prireditev in razstava v Zgoniku
V nedeljo 8. julija je bila v Zgor niku zaključna šolska prireditev, ka.teri je prisostvovalo nepričakovano veliko število domačih in drugih gledalcev.
Šolska mladina je nastopila najprej z nekaterimi pevskimi točkami in nato še z Albrehtovo štiri-dejanko »Sirota Jerica«. Tako pevske točke, ikakor tudi igra (ki je zaradi svoje vsestranske zahtevnosti sicer primernejša odraslim), so bile z neverjetno dovršenostjo podane, iz česar je bila razvidna res marljiva in natančna priprava, ki zasluži polno pozornost in pohvalo.
Zlasti lepo so se znale vživeti v svoje vloge: Sirota Jerica (Budin Anica), sestra Radomila (Colja A-nica), kruta mačeha (Milič Stanka) in Jeričin bratec Miran (Milič Marijan), pa tudi ostale — recimo manj pomembne vloge so kazale zadostno uglajenost in neprisilje-nost ter so harmonično dopolnjevale celoto. Največja škoda je bila pri vsem ta, da za ta dan napovedana električna razsvetljava ni bila dokončana, sicer bi itak krasno izpeljana igrica prišla do mnogo večjega učinka in bi tudi marsikateremu 'resnemu možaku privabila v oko solzo.
Ob lepem nedeljskem popoldnevu so ljudje obiskali tudi šolsko razstavo, ki je bila — po splošnem mnenju — ena najbogatejših in najlepših razstav našega podeželja. Najrazličnejši prti in druga krasil-na dekliška ročna dela, kakor tudi deška, so kazala smisel in trud za lepoto In dovršenost, kakršne včasih niti pri odraslih ljudeh zlepa ne opaziš.
Ljudje so odhajali ob polni temi na svoje domove veseli In srečni, da so jim najralajši nudili toliko lepega razvedrila In užitka.
Nadvse požrtvovalno učiteljstvo zasluži vse priznanje in pohvalo, kajti s svojini trudom In vztrajnostjo je dovolj pokazalo svojo voljo do ustvarjanja iln vsestranskega napredka naše ljubljene mladine, za kar smo mu iz srca hvaležni.
V Zgoniku in Saležu je končno zasvetila električna luč
V petek 13. t. m. ob ltj-h je bila v Zgoniku ob električni kabini slovesnost uradne spustitve električnega toka zaenkrat samo trem vasem zgoniške občine, in sicer Zgoniku, .Saiezu in Koludrovici.
Pričakovanje je bilo veliko in razumljivo, saj se človek kar ne more načuditi, da se celo na STO-ju še najdejo vasi in kar cele občine brez električne napeljave in luči. Vendar je treba pribiti, da gre zasluga za tolikšno zanemarjenost občine v tem oziru »najkul-turnej-,si« državi na svetu, iki je žal tod nekoč gospodarila in ki bi se kaj rada še enkrat priklatila na slovenski Kras.
Slovesnost je otvorila učenka VI. razreda zgoniške šole Milič Anica, ki je s slovenskim narodnim šopkom v roki navzočega predstavnika ZVU polk. Stana-a takole pozdravila:
»Gospodu zastopniku ZVU izrekam iskreno dobrodošlico v slovenski vasi ter mu v znak hvaležnosti poklanjam šopek slovenskega cvetja.«
Za ravnateljem družbe SELVEG je spregovoril polk. Stann, ki je poudaril prizadevanje ZVU za dobrobit zgoniške občine in pri tem ipoleg električne napeljave omenil zidavo novega občinskega poslopja, šaleške šole ter drugih prepotrebnih naprav v splošno korist in dvig življenjske ravni tukajšnjega prebivalstva. Visokemu ameriškemu častniku se je v kratkih besedah v imenu občine zahvalil tudi n; župan, ki mu je najprej v slovenščini, nato v italijanščini prečital sestavljene vrstice ter zaključil, naj bi se ZyU še naprej zanimala za ostale potrebe zgoniške občine. G. polk. Stann je nato spustil tok.
Me razumemo čemu je treba komunistu Pircu v čisto slovenski vasi, v imenu izključno slovenskega življa žlobodrati laško. Ce ima g. polkovnik tolmača, naj si ga preskrbi še Palutan ali kak njegov namestnik, ker prav res ni častno, da opravlja župan še to nadležno nalogo, da svoje besede razlaga,« kakor da jih sam ne razume.
Vse pohvale vredna je iniciativa domačega g. učitelja, ki je deklico pripravil, da je g. polkovnika nagovorila.
Na naši s krvjo in solzami prepojeni k raški zemlji bo tudi v bodoče pozdravljala zaveznike naša slovenska zastava, za kar nam ie porok naša mladina in naši vzgoii-telji, pa naj bo to raznim laškim »sekretarjem« prav ali ne!!!
Obvestilo kmetovalcem!
Področno kmetijsko nadzomištvo obvešča kmetovalce, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila za tekoče polletje potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo izboljšanja in povečanja poljedelske proizvodnje. Razpisane so posebne podpore, in sicer:
1. Prispevki do največ 38 odst. izdatkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve gospodarskih poslopij) in za zemljiške spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvarjanje novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki nameravajo izvršiti omenjena dela in se žele poslu-žiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo preko tehničnega oddelka Področnega kmetijskega nadzorništva, ulica Ghega št. 6-1.. in jo nasloviti na Konzorcij za zemljiška izboljšanja. Zadnji rok za vlaganje prošenj je:
a) 31. julija t. 1. za zidanje kmečkih stavb;
b) 31. oktobra 1.1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja.
2. Prispevek za nakup trtnih sadik in sadik sadnega drevja do najvišjega zneska 80 odst. izdatkov. Naikup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo, iki bo skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov.
Rok za naročilo sadik poteče 31. oktohra 1.1., istočasno pa mora prosilec dati na račun 2 liri za vsako trto in 15 lir za vsako sadno drevo.
3. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov do najvišjega zneska 40 odst. izdatkov. Rok za naročilo poteče 31. avgusta 1951. Ob naročilu mora prosilec dati na. račun 40 lir za vsako vrtnico in 5 lir za vsako čebulico.
4. Prispevek za nabavo kmetijskih strojev do največ 30. odst. izdatkov. Prošnje je treba vložiti do 30. septembra t. 1. Dana bo prednost prispevkom za nakup onih strojev, .katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za napo dročje.
5. Prispevek za nakup plemenske goveje živine v najvišjem znesku 35 odst. Prošnje je treba vložiti do vključno 30. septembra t. 1,
6. Prispevek za nakup racionel-
Odgovornl urednik: dr. Janka Jei Tinka: titkarna »ADRIA«, d. d. v Tr»tu
nih panjev in sladkorja (za zimsko pitanje čebel) v najvišjem znesku 30 odst. Tudi te prošnje je treba vložiti do 30. septembra t. 1.
Prošnje za prispevke, navedene v 2. členu in vseh naslednjih, morajo biti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo, ulica Ghega št. 6-1., tel. 86-73.
Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s" katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu kmetijskega nadzorništva.
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
Mizarji 9 kmetovalci f podjetnih! •
TEL. CALE* 90441 T
R S T
Viale Sonnino, 2 4
Obiščite gostilno
.PRI FIGOVCU"
T	R S	T
u	L 1 C	A
c.	GHEGA	3
j j1
CENE UGODNE!
POSTREŽBA SOLIDNA i
Tam dobite pristna istrska in briška vina ter vedno sveže ribe.
Hlače in iz mako bombaž IH v bogati izbori	letne obleke a in volnene fresko - po najnižjih conah h
MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Corso 1 - Rorzni trg (Piazza della Rorsa)	
U RARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH; LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
ZAGREBČAN, 20 let bivajoč v Kanadi, star 44 let, kuhar, želi spoznanja z gospodično, Slovenko ali Hrvatico, staro 30 do 40 let, veščo gospodinjstva, v svrho ženitve. Ponudbe poslati upravi lista pod značko »Zagrebčan«.
DEČEK star 12 let išče zaposlitve pri kmečki družini za domača dela ali pastirja. Naslov pri upravi lista.
m-iMi
BUTOGilS Je najboljša izpopolnitev tekočih plinov
[t Af>ni f . predstavnike 1v-111 vJ [n trgovske potnike za
VIDEM TRŽIČ GORICO IN TRST
Bratje ROSSOlil
Corso Garibaldi 8 - Via Cunicoli 13
Tvrdka
CITRUS
Lastnik Aleksander Goljevi6ek
1 m p o rt - E x p o p t
Trst - ul. Torrebianca 27 - Tel. 24-467
Najuspešneje in najhitreje posreduje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov v domovino Zahtevajte pojasnila