Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 ?Id., za en mesec 1 gld. 40 kr	(
Y administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta	1
8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	j
Posamezne številke veljajo 7 kr.	" Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
•^tev. 273.
7 Ljubljani, v soboto 28. novembra 1891.
Letnik XIX.
Zasledujmo naše narodne nasprotnike!
Poseben znak velikih narodov v novejšem času je zatiranje maloštevilnih narodov, ki bivajo v njihovem obližju. Odkar se je narodnostna ideja po-vspela k toliki veljavi, opazuje se neprestana borba mej velikimi in malimi narodi. Osobito Nemci so tako gospodovanja željni, da svojim sosedom ne privoščijo mirnega razvoja in, kjer le mogoče, zavirajo njih napredek. Česar se sarai veselč, tega ne privoščijo drugim. Sosebno moramo to skušati Slovani, ki smo ž njimi v najbližji dotiki. Da nam Nemci iz političnih uzrokov niso prijatelji, to pač spričuje že tisočletna zgodovina. Kraji nekdaj popolnoma slovanski,, zdaj ne čujejo več slovanskega glasu in Berolin metropola sedanjega cesarstva leži na nekdaj slovanski grudi.
Da imajo sedanji Nemci, naj si bivajo v „Reichu" ali kje drugod, skomine po krajih ino-rodnih ljudstev ali da vsaj skušajo raztegnili svoja gospodovalna krila čez »inferiorne rase", imamo pač dokazov dovolj. V naslednjih vrstah hočemo nekoliko pojasniti nakane naših narodnih nasprotnikov.
I.
Avstrijskim Slovanom se kaj rado podtika, da škilijo preko meje, dasi manjka tacemu natolcevanju realne podlage. Ko bi se vse sodilo in preiskavalo gledč Nemcev s tako animoznostjo kakor gledč Slovanov, zasledilo bi se lahko marsikaj, kar ni hvale in posneme vredno. Slovanski časniki so že večkrat opozarjali, kako kvarno vpliva n. pr. »Gustav-Adolf-Verein" tudi v narodnem in političnem oziru, dasi ima namen varovati le verske interese po raznih krajih raztresenih protestantovskih občin. Narodnih prepirov v Avstriji so brezdvomno v največji meri krivi pač le Nemci, ki hočejo imeti vedno pred-pravice pred drugimi manjšimi narodi, ki se že vsled natornega zakona nočejo odpovedati svoji in-dividuvalnosti. Glavno torišče tej borbi
=a
je šolsko polje. Prišel nam je v roke »Deu-tscher National-Kalender 1891. Jahrbuch zur Pflege deutscheu Volksthumes" ; knjiga je sicer zagledala beli dan v Berolinu, a se večinoma peča z avstrijskimi zadevami. Nemci v »rajhu" želč pospeševati »nemštvo" v Avstriji. Naštejemo iz koledarja nekatere dokaze!
Na str. 4. je članek: »Der Allgemeine deutsche Schulverein zurErhaltung des Deutschthumes im Auslande." Neki dr. Vormeng toži v tem članku, kako je bila pred 50 leti nemška pasma najštevilnejša med narodi kavkaškega pokolenja, a dandanes da to ni več. Presegla je Nemce anglosaksonska in kmalu jih preseže tudi ruska pasma. Blezo čez 100 milijonov ljudij govori angleški kot svoj materini jezik, 70 milijonov nemški, 68 milijonov ruski. (Bržkone še več. Op. pis.) Čez 100 let bota po vsej varljivosti, ako bo tako naprej šlo, nemško pasmo uadkriljevali angleška in ruska, in jo morda doseže španska, ki zdaj šteje krog 40 milijonov. Najbolj — toži dalje člankar — zgublja nemštvo na raztegneni jezikovni meji v Avstriji. Ko so tu čehi, Poljaki, Slovenci, Italijani že davno vravnali svoje postopanje v narodnih zadevah, brigali so se Nemci tako malo za svojo narodnost, da še kot gospodujoči (v Avstriji) niso nemškega jezika proglasili kot d r-žavnega jezika ter ga tako zavarovali zoper vse neopravičene napade, in da s primernimi zakoni za šolo in cerkev niso zaščitili svojih rojakov raznarodovanja. Z jezikovnimi premembami v pouku in službi Božji so nasprotniki pridobili cele okraje. Tako so bile mnoge nemške občine na Češkem, Kranjskem, Primorskem, Južno-Tirolskem v zadnjih 50 letih nemštvu zgubljene. Še-le ko je nastopila spravna era ministra Taaffe-ja, začele so se zatiranim (?) Nemcem oči odpirati. V obrambo svoje narodnosti osnovali so 1. 1880. »Deutsche Schulverein", ki že čez 10 let blagonosno deluje.
V nemškem cesarstvu so ti napori avstrijskih rojakov našli živahno odobravanje. Osnovale
so se mnoge podružnice, ki so se želele priklo-piti (zgoraj imenovanemu) dunajskemu društvu. A to ni bilo dopustljivo po avstrijskih zakonih o društvih. Poleg tega je še odločevalo prepričanje, da se veliki nemški državi ne spodobi podpirati le cislait-vanskih Nemcev, nego vse, kjerkoli bivajo izvan cesarstva. Zato se čita v pozivu, ki je bil 1. 1881 razglašen iz Berolina na vse Nemce, doslovno: »Ne zadostuje, da se nemške občine v posamnih kronovinah avstrijskih varujejo proti pošlo-vanjenju. Take brambe naj bodo deželni Nemci povsod, kjer so v nevarnosti, da jih kak narod, sovražen nemški kulturi, prikrajša v njih najsvetejšem deležu: nemški omiki."
Tako je nastal 1. 1881 v Berolinu; »Der Allgemeine deutsche Schulverein zur Erhaltung des Deutschthumes im Ausla ude." Društvo seje hitro razširjalo po mestih, kjer so se snovale podružnice, Te so zopet mej seboj v »deželnih ali okrajnih zadrugah," ki so v zvezi z glavnim vodstvom v Berolinu. Družba šteje v tej devetletni dobi 20 deželnih zadrug ali zvez s 400 podružnicami. Poleg teh je ša 9 podružnic, ki niso v zadrugi, in 16 podružnic v inozemstvu. Saksonsko šteje največ in sicer 77 podružnic in krog 10.000 članov (je pač blizu Češkega op. pis.) Brandenburg 58 podružnic — mej temi 11 berolinskih; pruska provincija Saksonska 31 podružnic s 1400 člani. Vseh udov je krog 40,000, letnih prispevkov pa krog 100.000 mark.*) — Te številke so sicer ponosne — ali — priznava dr. Vormeng sam — nikakor ne zadostujejo v očigled 46 miljonom Nemcev; osobito ne, ker Dunajski Schulverein pri 8 mil. avstr. Nemcev veliko več stori. —
Zato poživlja omenjeni člankar, naj bi Nemci iz narodnega ponosa veliko več žrtvovali za svoje zatirane rojake. V prvi vrsti so mnogojezične krono-vine Avstro-Ogerske v potrebi. Akopram dunajski
*) V 26i) št. dne 24 nov. smo naznanjali vsled poročila zadnjega izvestja, da društvo ne napreduja, krčijo se podružnice in dohodki,	Op. uredn.
K,
Izza kulis.
Gospod vrednik! Naše takozvano moderno življenje je tako vrejeno, da je loči neka španska stena v dve nejednaki polovici, ki sta zaradi tega zanimivi, ker je jedna solnčna in prozorna, druga temua in mnogokje podobna knjigi s sedmimi pečati.
Mi omikanci — »sit venia verbo" — kdo ni dandanes omikan, imenujemo špansko steno, ki nas loči Adamove sinove v slavne in neslavne, v učenjake in težake, v prvake in prostake: svetovne kulise.
Navadni »homines fruges cousumere uati", ki tavamo Ie v svetovni senčni polovici, vdmo le redkokdaj, ali pa le ugibijemo, kaj se godi daleč onkraj za svetovuimi gardinami, ki nas ločijo od onih vrhovnih »desettisoč" srečnih izvoljencev, ki delajo svetovno vreme, solnčno in senčno, in ki pridigujejo profannemu svetu visoko doneče govore izza kulis.
Onim, ki sedejo včasih tudi za svetovne kulise, prištevajo se tudi časnikarji, kajti oni so moč v moči, država v državi, saj se je njej klanjal celo
mogočnf Napoleon, ki je nosil države v telovniškem žepu in krone za gumbe na svojem vojaškem plašču.
Sicer pa je vseh težav težava, prestopiti svetovno seuco in kulise, ter pogledati tija, kjer je zbraua družba pogosto že pri rojstvu le za luč odločenih.
Iu ako se pripeti kakovemu v senci rojenemu, da ga prepelje Karon čez valove Kocita v kraj svetlobe, plačati mora precejšnjo mostuiuo truda, zatajevanja iu svobodnega mišljenja.
Zopet nekateri, seveda »rari nantes in gurgite vasto", postanejo kar čez noč »sublimi vertice sidera fereutes", ki raz visoki stolec pošiljajo globoko doli potečim se Zemljanom solnce in senco, strele in vihar.
A čemu modrujem po Schopenhauerjevom kopitu, saj modroslovje samo ne premakne niti za las onih csodepoluih stebrov, ki dr>i vesoljni svet v ravnotežju.
Kaj je koristilo modroslovje istemu proroku, ki je klical v senci figoyega drevesa: »Totus illabatur mundus", a ni videl črva, ki Je grizel pero, katero ga je senčilo; — zapadel je s peresom vred —
svetovni osodi.
Nekaj jeduakega bi se pripetilo tudi meni, ako me zasačijo visoki bogovi Olimpa, ker se bodem
trudil odsloniti včasih kulise njihovega kraljestva. Zgodilo se bode celo brez dvoma, da me najdejo neko jutro, kakor odgriujača iste Sajiške podobe, mrtvega ali vsaj blatnega v znožju onih mož, ki mečejo strele in ogenj, ukazujejo in kriče, — a le rodkoma ali nikdar ne greše v svetovni zgodoviui.
A propos! Samo dim bi bil tudi moj modio-slovni trud in neprozoren vspeh mojega črnila. Svetovne kulise se ne premaknejo z dimom niti za jeden milimeter, treba je za takov posel kija ali pa vsaj moške besede.
In omajale se bodo kulise, če hodim neprestano po ovinkih in stranskih stezicah okoli njih, saj cen-trafugalna moč vpliva baje tudi pri svetovnih tečajih z jednako silo in prouzroči, da se gibljejo tudi zarujavele stvari, da poskakujejo in plešejo brez neposrednega uzroka.
Preduo pa zahteva misleč popotnik, da se mu odurne skrivnostno zagriujalo pri vhodu v solnčni labirint, ogleda naj si preprogo in kulise same, po-tiplje naj z izvedavo roko njihovo delo, moč in veljavo.
Hotel sem govoriti že danes »izza kulis", a „vis praeparationis" ustavila me je na pragu. — Prihodnjič korak daljo.	Molestus.
"v ■ J -•"
»Schulverein" vsa svoja sredstva obrača za Oislitva-nijo, vendar ta že daleko ne zaddŽčajo, da bi zabili slovanskemu poplavu trajne jezove. Se ga dolgo se bo tu, osobito na Češkem, Moravskem, Kranjskem, Tirolskem potrebovalo trudopolnega dela, velikih žrtev.
iptfi
Rimsko vprašanje v delegaciji.
Dogodki zadnjih let vedno jasneje spričujejo, da je položaj papežev v Rimu neznosen, da dveh neodvisnih vladarjev za stalno Rim ne more hraniti pod svojim okriljem. Vzlasti so v tem oziru pomenljivi dogodki dnč 2. oktobra, ko je skušala razdražena poulična druhal planiti na Vatikan. To spričuje tudi najnovejše rovanje italijanskih brez-božnikov, da se namreč odpravi garancijski zakon, ki vsaj ua videz zagotavlja papežu nekako neodvisnost. Shodi s tem namenom vrše se po raznih krajih Italije.
Ker pa nasprotniki delujejo s toliko silo proti neodvisnosti papeževi, zato se pa tudi katoličani marljivo oglašajo za papeževo samostojnost. Tako se je vršil nedavno shod španskih katolikov, kateri je soglasno sklenil resolucijo, da naj se vrne papežu oropana svetna oblast. Kočljivo je to vprašanje vzlasti za katoličane nemške in avstrijske, ker sta imenovani dve državi sedaj v politični zvezi z Italijo. Vkljub temu se tudi v teh državah katoličani zavedajo svojih verskih dolžnostij. V zadnjem času so te dolžnosti točno naznanili avstrijski škofje v svojem zadnjem skupnem pastirskem listu. Glede na to vprašanje pravijo škofje: „Ne da bi hoteli kazati pot, kako moramo želeti in zahtevati, kar vedno žele in zahtevajo vsi katoličani sveta, škofje, duhovniki in svetni: prostost vrhovnega poglavarja cerkve v izvrševanje njegove svete službe; zato pa mu treba popolne in istinite neodvisnosti od vsake posvetne oblasti. To zahtevajo katoličani v imenu sv. cerkve, ki je razširjena po vsem svetu in nikomur ne more biti podložna . . . Kako opravičene so te zahteve in koliko vzrokov imajo katoličani biti v skrbeh zaradi sedanjega stanja, to spričujejo najnovejši dogodki meseca oktobra tekočega leta."
To pereče vprašanje je bilo na dnevnem redu tudi v avstrijski delegaciji; sprožil je to stvar tirolski delegat Zallinger. Med drugim je rekel: Pač ne more biti naloga delegacije katoliške Avstrije in sploh nobene države, ki kaj drži na načelo avtoritete, da bi izpolnila željo cerkvenim sovražnikom: o papežu in njegovem posestvu ne več govoriti. Stanje papeževo v Rimu je neznosno. To kažejo dogodki zadnjih let. Izvršil se je oskrunjajoči napad na truplo mrtvega Pija IX., vlada ga ni mogla za-braniti. Skoro prav pred Vatikanom postavil so je spomenik prvoboritelju brezboštva, vlada tega ni ovirala; vlada je potrdila zakon škodljiv pravicam in prostosti duhovnikov.
Znano je, kaj se je zgodilo z imetjem mednarodne propagande in dobrodelnih ustanov. Znani so tudi najnovejši dogodki. Z ozirom na to moramo katoličani zahtevati popolno in istinito svobodo svete stolice. Za to samostojnost pa je potrebna utemeljena suverenost na lastnem ozemlju.
Rimsko vprašanje ni notranje, ni narodno, ni piemontsko, ni italijansko, pač pa vprašanje zunanje, mednarodno, katoliško 1
Te krasne besede sevčda niso bile po godu židovskemu delegatu Suessu. Vendar tudi ta ni stvarno oporekal, le izjavil je svoje začudenje, kako da delegat Zallinger v sedanjih političnih razmerah o tem govori, ker se s tem gotovo ne vtrjujejo dobre razmere s političnimi zavezniki.
Bolj strupeno je govoril delegat Demel, ki je rekel, da so misli na državno samostojnost papeževo le spomini, katerim ne smemo žrtvovati državnega blagra in miru.
Poročevalec knez WindischgrAtz je tudi izjavil željo, naj bi se pač to preporno vprašanje kmalu ugodno rešilo, seveda le po Italiji.
Minister vnanjih stvarij, grof Kalnoky, rekel je med drugim: »Vlada v^, da je ogromna večina prebivalcev v naši domovini katoliška, in da je njena naloga, po možnosti ozirati se na čutila in opravičene zahteve katoličanov. Tudi vlada želi, naj bi bil položaj sv. očeta tak, da bi bil papež popolnoma neodvisen, kakor se spodobi za poglavarja katoliške cerkve, in kar je z&nj tudi potrebno. Seveda pa vsled dejanjskih razmer ne smemo nikdar pozabiti, da smo z Italijo v politični zvezi in da je želja naša, /'Italijo živeti v miru in prijaznosti.
Kakor se razvidi iz tega poročila, obravnavalo se je rimsko vprašanje z veliko delikateso v naši delegaciji. Zadovoljni konstatujemo, da ob tej priliki ni bilo čuti splošnih napadov na katoliško cerkev. Zato pa sevčda skrbd naši židovski listi; vzlasti je »N. Fr. Pr." pokazala svoje nasprotje, ker se čudi, kako da je kaj takega mogoče pri nas v Avstriji. .'
Toda ali je židovskim listom ljubo ali neljubo, ta razprava v avstrijski delegaciji je nov dokaz, da rimskega vprašanja ni moči spraviti z dnevnega j reda. Jasno je, kolikor hujše potiskajo to vprašanje ' nasprotniki cerkve v stran, s tem večjo silo se javlja na mednarodnem površju.
»Matica Slovenska."
90. odborova seja v sredo dne 25. nov. 1891. I.
Navzočni gg.: J. Marn ipredsednik); A. Bartel, P. Grasselli, dr. A. Jaro, A. Koblar, A. Kržio, dr. Fr. Larape, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, S. Butar, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, J. Šuman, dr. Iv. Tavčar, I. Tomšič, 1. Vavrfi, Pr. Wiesthaler, A. Zupančič in _V. Zupančič (odborniki), E. Lah (zapisnikar). Skupaj 28.
Zapisnik o 8 9. odborovi seji, ki sta j ga pregledala in potrdila overovatelja, prof. Bartel j in Rutar, se odobri brez ugovora. — Današnjemu bodita zopet overovatelja omenjena gospoda odbor- • nika.
Na ogled je zapisnik o seji književnega odseka, ki se je zbral v posvetovanje preteklo j Boboto.
T
Predsednik se spominja v toplih besedah po- ! kojnega odbornika, blagajnika in hišnega upravitelja L. R o b i č a , kateremu je društvo poklonilo venec : s trakovi in čegar pogreba, dnd 10. avgusta, se je udeležilo veliko odbornikov in društveuikov »Slov. Matice". Zahvaljuje se gospodom, ki so se v imenu društva udeležili Bleivveisove slavnosti v Ljub- i ljani, dne 12. julija, in Potočnikove slavnosti v St. Vidu, dne 4. oktobra. Dalje se spominja po- ' kojnega Kotnika ml., f dn^ 2. avgusta letos, ki je društvu volil v svoji oporoki znatno svoto 1000 gl. — Dne 27. septembra se je vršila v Krapini G a-j e v a slavnost, pri kateri je obljubil bil v imenu »Matice" navzočen biti g. Ivan Hribar. — Govornik čestita večletnemu odborniku A. K r ž i č u k njegovi novi službi in nekaterim odličnim gospodom k njihovemu godu soglasno s pričujočimi odborniki „S!ov. Matice".
Letošnjim društvenim knjigam, ki se začno te dni razpošiljati in katere prejmo Ie oni društveniki, ki so udnino poravnali, določijo se založne cene in sicer: 1. Letopis z a 1. 1 8 9 1., uredil prof. A. Bartel po 1 gld. 20 kr.; 2. Zgodovina .Novega Mesta"; spisaj prof. J. Verhovec po 1 gld. 20 kr.; 3. »Pegamu in Lambergerju (povest), spisal dr. Fr. D., po 60 kr.
Odobri se nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig večinoma po dotičnih nasvetih književnega odseka.
Glede društvenih knjig za prihodnje leto se sklene, da izdži »Matica" zopet tri in sicer: 1. Letopis za 1. 1 8 9 2. Urednik mu bode zopet prof. Bartel. Oblika in sestava, kakor doslej običajna. 2. Goriška, splošnji opis; spisal prof. S. Rutar. 3. Gledč tretje knjige, katere tvarina je »Matici" že na razpolagnje in katera ima iziti kot VII. zvezek »Zabavne knjižnice", se imajo zvršiti še konečui dogovori.
Obširnejše poročilo o založnih knjigah, pri katerih »Matica" sploh nima sreče, kakor je opomnil predsednik ter si poprosil o njih dobrega sv&ta, se vzame po daljšem razgovoru na znanje in se določijo koraki, ki naj bi se storili o tej zadevi na korist »Slov. Matice".
Prošnji ravnateljstva c. kr. višje realke, »Slov. Matica" naj bi podarila ondotni dijaški knjižnici več založnih knjig, večinoma novejšega izvora, se ima primerno ustreči, kakor nasvetuje književni odsek.
Tiskarniški računi odobre se brez ugovora; istotako nekatere bistvene poprave v hiši in pa odpoved neki hišni stranki za mesec februvarij 1892. leta.
Nameravane ali pa že izvršene spremembe v poverjeništvu iz zadnje ddbe (Št. Peter ua Krasu, Ziljska Dolina, Pazin, Logatec, Ribnica, Št. Lenart v Slov. Goricah, Crui Vrh pri Idriji in Sevnica) se vzemo na znanje.
Prošnje za podaritev založnih knjig so se re-i Sevale po starem v »Matici" veljavnem običaju in
društvu so dohajala na to od dotičnih obdarovancev primerna zahvalna pisma.
Na podlagi razpisa častnega darila iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene je prejela »Matica" izvirno povest, ki se nahaja sedaj v rokah presojevalcev.
Več društev, s katerimi je »Matica" v literarni zvezi, je poslalo »Matici" v zadnji dobi svoje pojave; »Matica bo odgovorila S' tem, da jim pošlje prihodnje dni letošnje društvene knjige.
Knjižnica se je pomnožila od zadnje seje za 77 knjig, zvezkov in časopisov. Dobila jih je 34 vsled daril, 43 po zamenji. Glede jezika jih je 41 ruskih, 13 slovenskih, 7 nemških, 6 čeških, 3 srbske, 3 hrvatske, po 1 sorbska, bolgarska, latinska in angleška.	„	(Konec sledi.)
Iz^Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Med prebivalci Hrvatske iu Slavonije je posebno po Slavoniji mnogo protestantov. Od vsega prebivalstva jib je 1-5°/0. To 60 večjidel naseljeni Slovaki, Nemci in Madjari.
Najstarejše njihove cerkvene občine ste v Sremu Stara Pazova (že kakšnih 121 let) in Nova Pazova (okoli 100 let). V novejšem času so se pa vsled naseljevanja protestanti pomnožili tudi po mestih, posebno v Zagrebu in Osieku, kjer imajo tudi svoje občine. Dočim so one prve v zvezi z ogerskimi cerkvenimi občinami, in sicer z bačko in gorsko super-intendenco, družijo se ostale bolj z društvom Gustava Adolfa.
O misiji teh poslednjih protestantov poročal sem že je jedenkrat v »Slovencu", da je njihova glavna namera, v zvezi z omenjenim nemškim društvom širiti nemško gospodstvo proti iztoku. Zatorej se poslužujejo pri vseh priložnostih le nemškega jezika iu imajo tudi nemške šole; na glasu je posebno ona v Zagrebu, o kateri sem tudi že pisal. Drugači so po mišljenju protestanti v Sremu. To so stalno naseljeni gospodarji, ki živč na svojih kmetijah, ter jim je Hrvatska že prava domovina. Vsi govorir,poleg svojega jezika večidel slovaškega tudi hrvatski. Pred nedavnim ste obe občini sklenili, da bi se odcepili od ogerskih ter postali samostalni pod svojim hrvatsko-slavonskim superintendentom. Ta namera je čisto pravična, ako pomislimo, |da je Hrvatska v bogočastnih poslovih autonomna ter bi dotični občini morali spadati le pod hrvatsko vlado. Seveda da se ni 1. 1868, ko se je sklenila nagodba med Hrvatsko in Ogersko, mislilo tudi na to zadevo, pa si je Ogerska prilastila vso oblast nad protestantsko cerkvijo v Hrvatskej, kar pa očevidno nasprotuje omenjenej nagodbi in postavam hrvatskim. Ko so Madjari zvedeli, kaj nameravajo protestanti v Hrvatskej, vzdignili so se vsi proti njim ter jih ; začeli po svojih časopisih grditi kot izdajalce in ; panslaviste, ravno tako kakor počenjajo s svojimi i Slovaki na Ogerskem. Panslavizem je dandanes j sredstvo pri Magjarih in Nemcih v Avstro-Ogerskej, ; katero vpotrebljuje proti Slovenom, kadarkoli le-ti zahtevajo, da se jim puste božje in človeške pra-j vice. Pod krinko panslavizma se gode Slovanom i vkljub vsem zajamčenim postavam največe krivice, j Kaj trpe vendar siromašni Slovaki na Ogerskem 1 j Že od tretjega leta jih pomadjarujejo. Pa tako je | tudi v omenjenem slučaju. Ko ste se omenjeni ob-l čini sešli ter posvetovali, kako bi se mogli sporazu-| meti z dotičnimi ogerskimi občinami, katerim pri-j padate po patentu od 1. sept. 1. 1859, radi samo-| stalnosti svoje, napali so ju Madjari tako surovo, : da so se članovi občinski prestrašili o tej zadevi še nadalje razpravljati. In tako bode bržkone ostalo vse pri starem in magjarska cerkvena oblast bode še nadalje gospodarila po Hrvatskej in Slavoniji vkljub autonomiji, po katerej bi morale pripadati vse protestantske občine le hrvatskej deželnej vladi. Na ta način bode imela ogerska vlada vedno svoj dober izgovor, kadar bode hotela svoje naredbe in nazore širiti po Hrvatskej, da jej ta pravica pripada po postavah. S tem izidom so pa še posebno zadovoljne one protestantske občine, ki so v zvezi z Gustav Adolfovim društvom, ;kajti one so raje v zvezi z omenjenim germanskim društvom samo, da morejo svoje namere brez zapreke izvajati, kar jim morda ne bi bilo tako lahko mogoče, ko bi spadale pod nadzorstvo hrvatske deželne vlade. A kdo pri vsem tem največ trpi? Gotovo hrvatski narod, ker
Priloga 273. štev. »Slovenca" dn6 28. novembra 1891.
se mu z ene strani vsiljuje madjarizem z druge pa germanizem, kakor da nima preveč že drugih nadlog, katere komaj prenaša.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 28. novembra, lotrauje dežele.
Položaj na Češkem ni posebno vesel Mladočehi so popolnoma odbili od sebe zgodovinsko plemstvo, in od tega plemstva je pa odvisna večina v deželnem zboru. Staročeška stranka bode pa kmalu skoro popolnoma izginila s pozorišča. S tem se bode prenehala vsaka zveza mej veleposestniki in zastopniki ostalega češkega naroda v deželnem zboru. Bati se je pa, da bodo veleposestniki jeli približevati se Nemcem, kajti pomrli so oni stari konservativni veleposestuiki, kateri so bili nepremakljivi bra-nitelji češkega državnega prava in pa konservativnih idej. Na mlajšč zastopnike veleposestva se pa ni toliko zanašati, posebno ker jih mladočeški listi 'vedno napadajo in odbijajo od sebe in jih prezirajo, kakor so pokazali v deželnem kulturnem svetu. Pomenljivo je, da je vstopil knez Windisehgriltz v nemški od-dblek deželnega kulturnega s\eta. Od tega do kakega kompromisa z ustavnim veleposestvom ni daleč. S tem kompromisom bi pa Čehi zgubili zanesljivo večino v deželnem zboru. Mi bi obžalovali, ko bi se to zgodilo, ali nemogoče ni. Pri takih razmerah pač sedaj vsak razsoden človek spozna, da Mladočehi nevedč gladijo pot levičarjem in da je taka politika vsekako obsodbe vredna.
Mladočehi. Miiogim pri nas mladočeški poslanci veljajo za vzor narodnih zastopnikov. V resnici pa mnogi izmej njih kaj nemarno prihajajo k sejam. Nedavno jih je pri neki seji manjkalo 17. Ko so jim to očitali staročeški listi, ni vedelo mla-dočeško glasilo druzega odgovoriti, da češki narod ni tako zaljubljen v državni zbor, da bi poslancem štel v greh, če neso navzoči. Mi mislimo, da so Čehi poslali na Dunaj poslance, da jih v državnem zboru zastopajo, zato je pa pač njih dolžnost hoditi k sejam. Če neso mislili opravljati svojih po-slaniških dolžnostij, zakaj so prevzeli mandate. Zares dobre zaveznike bi naši poslanci dobili, ko bi vstopili v mladočeški klub, kar pri nas tako žele.
Levica sedaj ne bode mirovala, temveč hoče na Dunaju uprizorili veliko agitacijo za ponižanje pridobitkarine. To je seveda le komedija. S tem hočejo le podkopati zaupanje protisemitom. Sedaj vidimo, da je Plener stavil svoj predlog le iz političnih ozirov, da bi levičarji pridobili zaupanje nižjih krogov.
Ministerske premembe Poslednji čas se je mnogo govorilo o ministerskih premembah. K vsem tem vestem je nam dostaviti, da se tudi govori, da odstopi minister Zaleski in pride na njegovo mesto gališki namestnik Badeni. Ko bi se vsa ta ugibanja uresničila, premenilo bi se ministerstvo skoro popolnoma. Ker je pa levica s Plenerjevim predlogom pozebla, mislimo, da tudi do posebnih ministerskih prememb ne pride. Vsaj Plener ne bode še kmalu zašel ministerskega stola.
Tnanj« države,
Francija. Za obsojenega nadškofa Gouthe-Soularda se je samo v Parizu nabralo nad 5000 frankov. Denar za globo in sodne stroške je torej že nabran in časnik „Figaro" je zatorej daljše nabiranje ustavil. Proti temu listu se je pa začela preiskava, ker je nabiral za obsojenega nadškofa.
Rusija. Osnoval se je centralni odbor za podporo stradajočih. Člani temu odboru so: vrhovni prokurator svete sinode, Pobedonoscev, minister notranjih stvarij, Durnovo, minister državnih posestev, Ostrovski, in pomočnik ministra notranjih stvarij, Pleve. Predsednik bode temu odboru carjevič Nikolaj. — Kakor izvemo iz ruskih listov, žita še ne manjka v Rusiji, ali je v rokah žitnih trgovcev, ki ga pa nočejo prodati po ceni. Žitne trgovce pa podpirajo nekateri denarni zavodi. Zadnje dni je pa iz Kavkaza prišlo veliko žita v Odeso, ki se odpošlje v gubernije, v katerih je bila slaba letina. Slišijo se pritožbe, da se svetna inteligenca premalo zanima za stradajoče, duhovščina pa že stori svojo dolžnost.
Rusija in Nemčija. „Birževja Vjedomosti" pišejo jako prijazno o Nemčiji in posebno naglašajo, da Rusija hoče varovati le lastne interese, da torej ne mara podpirati niti Francije proti Nemčiji, niti Nemčijo proti Franciji. Mi ne vemo, ali izraža list mnenje ruskih vladnih krogov ali le mnenje nekaterih kapitalistov. V Franciji ne bodo izjav tega lista nikakor posebno veseli. Francija se laska Rusiji le zaradi tega, da bi Rusi pomagali jej ponižati Nemce. Če tega ne marajo v Peterburgu, potem rusko-fran-coska zveza za Francoze nima prav nobene cene.
Nemčija. Nemški cesar čuti, da je socija-lizem nevarnost za Nemčijo in da se je bati, da ta duh zaide tudi v vojsko. Zaradi tega je nedavno pri neki priliki opominjal vojake, da naj občujejo le bolj z vojaki, ne pa s civilisti. Dal jim je razumeti, da imajo pričakovati resne notranje boje. Cesar ni nič omenil socijalistov, ali vendar ni težko j uganiti, da je mislil boje proti socijaliatom.
Prusija. V kratkem se bode objavila reforma j srednjih šol v Prusiji. Učenje klasičnih jezikov se i bode nekoliko omejilo, ker se bode uvela angleščina ! tudi v gimnazijo. Pouk latinščine začel se bode v terciji, pouk grščine pa še-le v sekundi, to bi bilo po naše v četrtem oziroma v šestem letu. Grščina bi se učila štiri, latinščina šest let.
Anglija. Gladstonove moči baje hitro pešajo in njegovi svojci so že v resnih skrbeh. Mož ne boleha za nobeno posebno boleznijo, temveč hitro slabi zaradi starosti. Gl&dstona bi liberalna stranka močno pogrešala.
Brazilija. Monarhisti baje močno delajo za obnovljenje cesarstva. Vlada se zaradi tega boji novih nemirov. Tako so izvedeli na borzi v Londonu, kar je prouzročilo, da so zopet jeli padati brazilijski vrednostni papirji.
Izvirni dopisi.
Z Vinice, 25. novembra. Babje leto spodbudilo je tudi našo čitalnico, da je dnd 22. t. m. priredila svojo prvo veselico, katero sem se namenil ob kratkem opisati.
Gospod predsednik „Narodne čitalnice" nagovoril je občinstvo, ženski četverospev pa je zapel „Kitico slov. pesmij". Gospodična Drag. Kadilnik deklamovala je pesem „Rabeljsko jezero" od S. Gregorčiča. Občinstvo pa ji je z burnim odobravanjem izreklo najtoplejšo zahvalo.
V veseloigri „B)b iz Kranja" predstavljal je gospod Josip Gvar kotlarskega mojstra ter ga tudi prav dobro pogodil. Istotako predstavljala sta gospod Ivan Gvar kotlarskega pomočnika in gospodična Karolina Gvar potinjo iz Kranja dobro; dobro pa je pogodila g. Karolina Koračin Polonico.
Gospod Velegorski kot Grabež nam jo v svoji ulogi mnogo smeha pouzročil.
Krona vsej veselici pa je bila neovrgljivo zadnja točka : „Prosta zabava". V krogu došlih bratov Hrvatov in gospfide iz Črnomlja smo dali svojim srcem duška v petju iu govoru. Bratska ljubezen in narodna zavest dovela je veleblagorodnega g. grofa Nugenta, kateri je v svojem popularnem govoru slavil zasluge našega pešpolka leta 1859 ter omenil besede, katere so tedaj francoski časniki pisali: „Kakor levi so se borili, kakor tigri so zmagali, zraven pa bili usmiljenega srca 1" Konečno pa je napil na Njega Veličanstvo presv. cesarja. Burni živioklici so zaorill, občinstvo je zapelo cesarsko pesem. Dalje so bili navzoči tudi preblagorodni g. baron Gaudenz Salis-Seevvis, veleč, gospoda župnik Nežič in kapelan Nikica Jurišič, oba iz sosedne župnije Bosiljevo. Veleč, gospod župnik deklamoval je krasno hrvatsko pesem „Putnik" tako izborno, da občinstvo gotovo še nikdar take deklamacije ni slišalo.
Tudi narodni čitalnici iz Črnomlja in Vrbov-skega bili sta mnogobrojno zastopani. Z nauduše-nimi govori bodrili so našo mlado čitalnico na delo ter radovali se, da naše vrlo in krepko ljudstvo deluje in podpira to podjetje.
Iz Prage, dne 25. novembra. (Razkol na gospodarskem polju. — Iz katerih novcev se gradi Husov spomenik? — Valen-štaj n o v grob.) Na znane pesni skladbo: „Der Wenzel kommt" lehko pevamo: „Der Plener kommt, der Plener kommt, der Plener ist schon da!" Po jednajstletnem podpiranju Taaffejeve vlade od strani staročeške dospeli so Mladočehi tako daleč, da pobirajo kostanj iz žerjavice ta centraliste, za nepomirljive protivnike vsega, kar se nazivlje češki in slovanski. Pravo je pogodil Beust, rekoč: ^Avstrija je država neverojetnostij." Po koketovanju s Poljaki in Slovenci delajo naši „mladi" v enomer obratni salto mortale in politiški hokus-pokus, Plener jim pa gode „prim" v avstrijski politiki. Plener ni Bacquehem, Scbiinborn, Steinbach, to ni avstrijski uradnik, to je najodličneji nemški matador, on je centralist, kar znači toli: Kar ni vere moje, kar ni nemški, mora se vse potlačiti I Danes so Mladočehi 8 tvrdko Plenerjevo sklopili zvezo povodom glasovanja za Plenerjev predlog gledč znižanja pridobniuskega davka in 8 tem dokazali, da se niso doslej nič naučili, daje: Plener zmagal nad Slovani in konservativci s pomočjo — Mladočehov!
Toda razpadanje češke moči, koje se je doslej pojavljalo na politiškem polju, prešlo je 8 pomočjo mladočeških kazimirov naroda tudi na gospodarsko polje dne 19. t. m., in učinil se je v tej smeri korak, za koji baje češko kmetstvo ne bode preveč hvaležno svojim voditeljem. Povodom volitve v kul-
turni svet za češko kraljestvo stali so ta dan Nemci za svoj odsek kot jeden mož složni, in kak prizor bil je na češki strani za češki odsek? Prizor raz-dvojenja: Mladočehi zoper Staročehe in veleposestnike. To je faktum, ki trga srce vsakemu odkritosrčnemu Čehu in poštenemu rodoljubu. Strankarski boj je jako že otroval češke vrste, da se slabe cel6 v gospodarskem oziru. Ker imajo Mladočehi v tem odseku večino, ni bil torej voljen ni jeden Staročeh ali veleposestnik, ter so manjšino, broječo 48 glasov, obsodili s svojimi 60. glasovi k molčečnosti.
Mladočehi so torej pričeli delovanje svoje v znamenje narodnega razkola na gospodarskem polju. Davno napovedani boj kmeta proti veleposestniku je torej pričet, mladočeški kmet nahujskan je zoper staročeškega. Da s tem postopanjem Mladočehi ne bodo koristili češkemu kmetstvu, je jasno ko beli dan, s tem pa so škodovali zopet vsemu narodu in so v 19. dan t. m. postavili svojemu grobarskemu delu — krono! Ta zmaga pa ne pohaja iz husi-tisma, temveč iz jozefinizma in pomeni zmago liberalnih načel, pravo: moderno belo Goro I
Njih mojster Hus je učil, da človek, ako je v grešnem stanu, poseduje vse krivično, in naj dela bodisi karkoli, povsem smrtno greši, greši i torej tedaj, d&-li siromaku vbogajme. Grešni človek torej ni gospodar imovine in ne more deliti dobrot, ni darovati, in česa komu voliti. Seveda so husiti v v praksi rušili samostane, uničili knjigarne, arhive iu umetelske zaklade, morili meuihe in duhovne. Sloveči Matej Prochilzka piše o husitismu to-le: „Pred vsem so porušili in uničili prekrasne spomenike svojih slavnih katoliških prednikov, dragocene cerkve, prelepe samostane, sijajne te svedoke njih iskrene pobožnosti in izborne umeteljske nadarjenosti, razvalili so slavne gradove, pomendrali in sežgali umetelske obraze, rezbe in sohe, umetelske dragocenosti, uničili so dragocene spise duhovitih svojih pradedov in vso krasno deželo premenili so v tožno in grozepolno puščavo, tako, da se nikoli več ni mogla povspeti do onega leska in slave, v koji je blestela za časa katoliškega svojega vladarja Karola IV."
Palacky pa pravi, da bo narodi zaradi husitisma črtili češko ime, in da so Francozi svojo nevoljo proti češkemu narodu s tem javljali, da so je na-zivljali „Bobemieus", t. j. o ciganih* so rekli, da so
—	Cehi, in ni dvojbe, da so jim Francozi nadeli to ime radi večjega zasramovanja, ker so je smatrali za krivoverce. — Kdor se torej poteza za Husa, poteza za uk njegov, in vsi, koji pošiljajo novce za njegov spomenik, so privrženci njegovih načel. Za kake novce bodo torej Čehi gradili Husu spomenik? »Matica šolska" vzlic znatnim prispevkom trpi — primanjkljaj, za Husov spomenik je pa doslej nabranih — 50.000 gld. IzroČe naj „Matici" teh 50.000 gld., pač bi bil to hvaležneji in — živ spomenik !
V ^Zgodovinskem društvu" je nedavno predaval g. arhivar Dvorsky o Valenštajnovem grobu in zadnji usodi Valdiškega samostana pri JiČini, v kojem je pokojni generalisimus spal smrtno spanje 150 let. Sovražniki njegovi hoteli so, naj se umorjeni Valenštajn prepelje v Prago na morišče; žolnirji so v Hebu truplo njegovo do nazega slekli in oropali. Mrliča (nazega) zmašili so v kratek zaboj in v njem prepeljali na selskem vozu v Prago; v druzih osmih vozovih peljali so žive in mrtve Valen-štajnove prijatelje, med njimi soprogo umorjenega. Na praškem morišču niso oskrunili Valenštajnovega trupla; cesar je dovolil, da ga rodbina pokoplje na tihoma. Pokopali so ga torej priprosto v hrastovi krsti pri Kartuzijancih v Valdicih, kojim je pokojnik založil samostan. Po sto letih položili so menihi generalovo truplo v cinovo krsto, v koji je počivalo, dokler ni odpravil cesar Jožef II. samostana leta 1782. Ginljivo je g. Dvorsky predaval o samostanu pred in po zrušenju. Kartuzijanci so bili spodeni, vsak je dobil na dan po 40 kr. Bogate zbirke samostanske so razvlekli in poprodali. Velike obraze so prodajali po 17 kr., majolike, dragocene kupice, steklenice in druge umetelske predmete ponujali so po krajcarji! Gerkev so popolnem obrali
—	a pozabili so na Valeoštajna, njegovo cinovo krsto, koja je bila cenjena na 60 gld. Leta 1785 bila je izročena zastonj majoratnemu dediču Valen-štanjskega rodu. A bili so hudi prepiri, čegava je pravno ta krsta; konečno so se pobotali v miru in na to je bil Valenštajn slavnostno pokopan v Masi-
hovem Gradišču. Zanimivo je tudi to, da Valenštajn ni cel. Sprednji kos lobanje odnesel je leta 1800 neki huzarski častnik, po smrti njegovi so pa ta kos našli na duhcovskem gradu. — Oj, minljivost in usoda sveta!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. novembra.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Matija Kolar, na faro Polje pod Ljubljano.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.)
Č. g. Rok Merčun, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani je imenovau za kateheta pri gg. uršu-linkah v Ljubljani. — Na njegovo mesto pride č. g. Feliks Zavodnik, kapit. vikar v Novem Mestu. — Č. g. Martin Nem a nič, mestni kapelan v Kostanjevici je premeščen v Spodnjo Idrijo. — C. g. Ivan Ouderman, kapelan v Mirni Peči gre za kapelana v Ribnico. Na njegovo mesto pride č. g. Ivan Pfajfar.
(Tretji redni shod) »Konservativnega obrtnega društva" bode, kakor smo že naznanili jutri dopoldne ob 7,11. uri v gostilniških prostorih hiše »Kat. rokod. pomočnikov v Poljskih ulicah. Na dnevnem redu sta dve važni točki: Spomenica na deželni odbor o odpravi del v prisilni delavnici in resolucija na državni zbor v praznovanju nedelj in praznikov.
(Občinski svet ljubljanski) ima v torek, 1. dan decembra, redno sejo. Na dnevnem redu, katerega priobčimo v prihodnjič, so v prvi vrsti poročila stavbenega in policijskega odseka.
(Domača obrtnost.) Poroča se nam: V kamnoseški stroki izvrstno delujoči kamnoseški mojster g. Vincencij čamernik je dobil od županstva v Dolenji Tuzli v Bosni naročilo, da naredi štiri jako velike spominske plošče iz lesenbordskega črnega marmorja. Plošče se bodo vzidale na prostoru, kjer je prej stala trdnjava v spomin, da se je razrušila po ukazu našega presvetlega cesarja. Napise je bilo treba izdelati v srbskem, hrvaškem, nemškem in turškem jeziku. Posebno turški napis je bil jako težaven, vendar je vse delo izvrstno dovršeno na čast delar-nici g. V. Čamernika. Poleg hrvaškega in turškega napisa sta krasno izvršena tudi srbski in nemški. Vsak napis šteje nad 1000 črk. Hrvaški napis slove: »Na o vem mjestu stajaše trdnjava, koja jje po narodnem predavanj u gradjena godine 1740, a porušena je pod proslavnim vladavinom Njegovog Veličanstva Oara i Kralja Franja Josipa I. i pod upravom ministra za Bosnu i Hercegovinu, Benjamina Ka!ay-ja od Nagy-Kallo, ^te dozvolom poglavara zemalj-ske vlade generala konjaništva Jovana baruna Appela, te je ovo mjesto predato v vlasteničtvo gradskoj občini doljno - tuzlanskoj. Ovaj naporni posao obavljen je požrtvovnim [pučanstvom procva-tujoče varoši Doljne Tuzle sa gradonačelnikom Ibrahim-begom Džiudom, podgradonačelnikom Živ-kom Crnagorčevičem, te občinskimi viečnici: Avdaga Berbic, Ibrahimaga Hadžihalilovic, Muharemaga Kunošic, Avdaga Ponjanovič, Hadži Hilembeg Sio-čic, Boško Stetic, Pavle Stokanovic i Perko Padid, podupiranjem predstojnika vladnog savjetnika Antona Vrkoviča viteza Vulčidolskog, kotarskog upravitelja vladinog tajnika Linije Doboševica i po razpolaganju okružnog mjernika Franje pl. Mihanovica godine 1891." Kdor si hoče to zanimivo in mojstersko delo ogledati, potrudi naj se jutri, v ponedeljek ali torek v g. Čamernika delarnico blizu nove cerkve Jezusovega srca.
(Svoji k svojim.) Iz Istre se nam poroča: Vsled zadnje hrvatsko-slovenske zmage povodom dopolnilne državnozborske volitve so italijanski vino-tržci v Trstu, Reki iu Pulju sklenili nekak „ring" proti isterskim kmetom. Ker so torej naši kmetje, ki imajo na prodajo mnogo vina, posebno črnega, v veliki denarni stiski, zato opozarjamo krčmarje in vinotržce slovenske, da je v Istri letos mnogo dobrega vina. Najboljše vino se dobiva na Poreščini. Svetolovreščini in Višnjanščini. Opomnimo pa, naj gredo kupci malo dalje od železničnih postaj ker ob železnici so vino večinoma že prodali. Tu je pač umestno geslo: Svoji k svojim!
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala drama v štirih dejanjih »Da lila", francoski spisal Octave Feuillet, preložil Vekoslav Benkovič. I
(Šentjakobsko-trnovska podružnica sv. Cirila ; in Metoda) v Ljubljani priredi jutri dnč 29. t. m. : ob 6. uri zvečer v prostorih Virantove gostilne občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Na-
govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagaj-nikovo. 3. Volitev podružničnega načelništva. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. — Po dovršenem dnevnem redu je prosta zabava, petje in srečolov. — Petje iz prijaznosti oskrbi pevsko društvo »Slavec". — K temu shodu ude in prijatelje društva najuljudneje vabi	odbor.
(Šolskih nadzornikov) je bilo v Avstriji koncem leta 1890 vkupe 324. Med njimi je bilo 10 kanouikov in župnikov, 4 ravnatelji in profesorji srednjih šol v pokoju, 7 gimuazijskih ravnateljev, 84 gimnazijskih in realkinih profesorjev, 9 ravnateljev na učiteljskih semeniščih, 29 profesorjev na učiteljskih ustavih, 31 učiteljev na učiteljskih vadni-cah, 53 ravnateljev meščanskih šol, 65 ljudskih nad-učiteljev, oziroma vodij, in 19 učiteljev. — Na Kranjskem je 13, oziroma 14 okrajnih šolskih nadzornikov, in sicer 1 gimnazijski ravnatelj, 5 profesorjev, 5 nadučiteliev, 1 učitelj na meščanski šoli in 1 učitelj na c. kr. vadnici.
Novi zagrebški nadčkof) utegne vendarle biti kanonik dr. Vučetic, ki je bil minolo sredo pri cesarju v avdijenci.
(Odstop.) Načeluik podružnici tukajšnjega šul-ferajnskega društva, trgovec Henrik Maurer, je odložil načelništvo, ker mu baje presedajo društvene tendence; tako vsaj se nam poroča.
(Goriški deželni odbor) naznanja, da se dnd 7. januvarija 1892 začne na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole nov tečaj, ki bo trajal 22 mesecev. Prošnje naj se vlož^ do 20. decembra šolskemu vodstvu, priložiti je treba krstni list, dokazujoč dopolnjeno 15. leto, zdravniško spričevalo in spričevalo lepega vedenja. Za goriške deželane je razpisanih 8 ustanov po 100 gld. na leto; 18 učencev dobi stanovanje in hrano v šoli za 10 gld. na mesec.
(Politično društvo »Sloga") v Gorici je vložilo ugovor proti znanim zahtevam mestnega županstva na c. kr. deželni šolski svet. Ob jednem je storilo primeren korak za ustanovitev slov. ljudskih šol na mestne troške.
(Za Miklavža) je ravnokar izšla knjižica ,Sv, Alojzija Gonzaga ali devetdnevna, oziroma šest-nedeljna pobožnost z navadnimi vsakdanjimi molitvami v dodatku v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Janez S mre kar, katehet na ljudskih šolah v Ljubljani." Knjižica ni namenjena le šolski mladini, temveč tudi starejšim ljudem. Molitve so večinoma obdarovane z odpustki. Pesmi so povzete in male pesmaričice za učence ljudske šole, pridejani sta dve v čast sv. Alojziju, ena teh dveh ima napev. Knjižica obseza 13 tiskanih pol v 12erki in velja vezana v usnje z zlato obrezo 80 kr, v usnji brez zlate obreze 75 kr, v platno vezana 60 kr. Knjižica je povsem lična in pripravna za sv. Miklavža in božična darila, torej jo priporočamo gg. kate-hetom, starišem in eploh odgojiteljem mladine. Dobiva se pri izdajatelju in t »Katoliški bukvami" v Ljubljani.
(Risarsko in kamnoseško šolo) na Nabrežini obiskuje 84 učencev, 53 Slovencev in 31 Italijanov; med temi je tudi 11 učencev iz Italije, ki se torej poučujejo brezplačno.
(V Beneški Sloveniji,) v šentpeterski župniji, hudo razsaja med otroci neka nalezljiva bolezen, za katero je umrlo že več otrok. V mnogih krajih se neso začele šole zaradi bolezni.
Telegrami.
Dunaj, 28. novembra. Nadvojvoda Henrik je imel nocoj nemirno noč brez spanja. Baroninja Waideck je malo in nemirno spala. — Cesar je dopoldne obiskal novo borzno poslopje za poljedelske pridelke, promet na borzi je bil ta čas ustavljen. Na nagovor predsednikov je odgovoril cesar: Veseli me, da morem obiskati to lepo poslopje, ki je namenjeno važni gospodarski nalogi.
Dunaj, 28. novembra Davčni odsek se je posvetoval o Plenerjevem predlogu s Pat-tajevim dostavkom. Odsek je sklenil, da k prihodnji seji povabi Plenerja in Pattaja.
Zagreb, 27. septembra Sabor jo z malimi premembami vsprejel zakon o uradniških pokojninah.
Berolin, 27. novembra. Caprivi je v državnem zboru izjavil, da so razmere med nemškim cesarjem in ruskim čarom najboljše- V trodržavni zvezi ni nobene pre-
membe. Oboroženi mir bode še dalje trajal; dobro jo, da splošna vojaška dolžnost utrdi željo narodov po miru.
Lyon, 27. novembra. Deveti kongres delavske stranke je otvorjen, zastopanih je 284 sindikatov, predsednik je Lafargue.
London, 27. novembra. Poroča se iz Eio-de-Janeira, da Fonseca namerava umakniti se na otok Pagneto.
Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec ii
afcg" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-	-*Tt
SOJT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec,	r£XS> ■KS"" kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — 0«na i&£~ steklenici 10 kr. (300—2451
Naznanilo.
Na nedavni poziv ae sloer ni oglasilo toliko gospodov duhovnikov, da bi se mogel samo zanje izdati
vendar se je tiskovno društvo odločilo, da ga dim najhitreje izdft. Res je, da Je ravnokar izšel Hel-fertov „Gesohaftsstyl" v novi izdaji, a ozira se le bolj na določbe in razmere češke oerkvene provin-olje. Tudi je ravnokar izšel 1. snopič Dannerbauer-jevega „Gesohaftsbuoh"-a, ki bode pa še-le v kakih dveh letih dovršen. Vrh tega je cena obema knjigama jako visoka: Helfert stane nevezan 4 gld., Sannerbauer bode stal nad 8 gld., a nobena teh knjig ne podaje slovenskemu duhovniku tega, česar sl želi, namreč natančnega, zanesljivega, v domačem jeziku spisanega temeljitega navoda za uradno poslovanje. Vse to pa bode podajala duhovnikom vseh slovenskih škofij naša knjiga, o kateri se je pregledovaleo-veščak izrekel prav pohvalno in celb zatrdil, da ga skoro ni oddelka v uradnem poslu, ne katerega bi se pisatelj ne bil oziral.
Opirajoč se na že mnogokrat razodeto željo po taki knjigi, izdali Jo bodemo v š t i r i h zvezkih, katerih vsak bode obsegal 7—8 tiskanih pol in stal 60 kr.
Ker je slovenske duhovščine častna stvar ln potreba, da imamo v materinščini tako knjigo, zato pričakujemo vsestranske podpore. Naročila gospodov, ki se doslej še niso oglasili, sprejema
Odbor katol. tiskovnega društva.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1891.
Umrli so:
23.	novembra, llenrieta pl. Born, zasebnica (Stieftsdame) 67 let, Gospodske ulice 10, jetika. — Prano Gerše, mizarjev sin, 7 let, Kolezijske ulice 10, jetika
24.	novembra. Martin Železnikar, delavev, 83 let, Kravja dolina 11, marasmus.
25.	novembra. Amalija Brandstetter, medolivca liči, 4 mesece, Rožne ulice 5, bronchitis.
26.	novembra. Franc Derglin, delavec, 40 let, Kravja dolina 11, jetika.
V b olnišnici:
23.	novembra. Ivan Kavčič, črevljar, 42 let, pyelona pliri-
tis.
24.	novembra. Jožef Sujer, gostač, 71 let, plučnica. J— ValentinCvetko, gostač, 70 jet, plučniea.
Vremensko sporočilo.
a « a	Ca«	Stanje		Veter	Vreme	> S •« 1.5* S a a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
27	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee.	731.2 729	5 730	8	66 13-4 10 2	sl. szapad sl. jzap. m	del. jasno n dež	10-80 dež
Srednja temperatura 10-1°, za 7-8° nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 28. novembra.
Pšeni-v hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda.
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah,
Fižol, »
Maslo,
Mast,
kgr.
gl-TEr7
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje » „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanee ......
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, »
gT[Kl
Največja zaloga
šivalnih strojev
1 JAN. JAX, i
LJrBLJAlTA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-21)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrM se točno trajno in ceno.
SET Preselitev trgovine.
(52-17)
■ja
S^ trgovina z železjem, ro- ISfi kodelskim, hišnim in ku-hinjskem orodjem
je od dne 1. julija t. 1. nadalje
na Valvazorjevem trga št. 5
(prej France Trček) v poslopji okrajnega glavarstva.
(1) Božične pesmi,
zložila P. H. Sattner in P. Angelik Hribar,
dobe se v „Katoliški Bukvami". Cena 50 kr., s pošto 5 kr. več.
Ker je iztisov le še malo, seži brzo^po njih, kdor jih še želi.
Prodaja vina.
Župnik na lludali blizu Samobora ima po nizki ceni naprodaj
svojega in cerkvenega
izvina-*
Stjepan Mrakiižič,
župnik
(1479) 2zl iia Rudali pvi 8amoboru.
Nikolaja in Božično darilo.
am
b t>
a 1 i	(1482) 30-1
devetdnevna , oziroma Sest nedelj na pobožuost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v .,Katoliški Bukvarni" v Ljubljani.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i3d3) 28 zobozdravnik	(5)
pri Hradcckega mostu I. nadstr.
Vi
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na df-želi priporočam
svojo bogato zalogo
najraznovrstnejših
v,
čepic za požarne brambe itd.
vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izdelane iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah.
Sprejemam naročila na vsakovrstna
krznarska dela,
katera izdelujem v lastni delavnici.
V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328)	spoštovanjem	(15-18)
vVutoii Ki-ej^i,
klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani.
i Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene.
Krstne oprave, žepne rutice s slikami, nogovice, rokovicc, predpasnike vsake vrste iii velikosti
ima ua izbero	(1473) 2-1
M. PODKRAJŠEK, Špitalske ulice.
Leto ustanovljenja 1820.

Srebrna svetinja Pariz 1878. Častna in priznalna diploma Dunaj 1873.
Insani & Prinoth
St. Ulrich,
Gruden, Tirolsko,
priporočata se za
cerkvena dela
ocl fesa, kakor:
oltarje, leče, krstne mede-nioe, spovednice, križeva pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jas-(1392) lice i. t. d. (4-3) po najnižjih cenah, W Ceniki zastonj in franko.
/a bolne in zdrave
jo najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nnjtopleje priporočena
Trnkoczj-jeva
hmeljna sladna kava
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Zavitek s 1/i kg. volji 30 kr. — Jaio ceno pridejo zavitki i kg.
Dobiva se po poštni adresi p: i Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstraase 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Kadetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupoih itd.
(1301) Prehupcl imajo obilen rabat. (G)
4
Nič več kašlja !
Staro In preizkušeno tlo-mačo zdravilo
so pristni


ki nenadoma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna sostava mojih bonbonov je žo porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. W V zvežnjih a 20 in 40 kr. "WB
Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromerii. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkoczy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, prodajalnicah itd.	(1399) 20-2
H§
H! Hf H! HI
H HI
HflHSTI®
15
siiaaiis
M
Ml
f
ffii Mjt H
ai S
a. »JBiS
Kmi
m

************
Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan,
urednik »Domoljuba«.
-o Ponatis iz „SomolJuba'!
I. zvezek. — Cena 20 kr. —53« Obseg :
Zlati lasje. — Dedščina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti veier. — lložič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu.
—	Po viharju svetlo solnce. — Požar.
—	Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob-
hajilo v ječi.
Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Niemanu v Ljubljani.
V kratkem bode izšel II. zvezek.

Z jedii» jenili držav zavarovalno društvo za življenje v JoveniTork«.
Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo
imelo je največ zavarovanj 1. 1890 .............gld. 1.801,656.182
sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890 .......... „ 509,565.267
prejelo je največ premij 1. 1890 ............... „ 87,591.708
Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 .......... „ 298,109.361
Dobička je bilo koncem leta................ 59,351.118
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld
Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosobnih rent društva „Equ1table" : Podlogn izplačevalca 1801. letn:
A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Polica oproščena premij
Ux . Vkupna Vrednost v btarost premija gotovini 30 gl. 454-- gl. 573- - gl. 1Ž30 -
35 40 45 50
527-60 K26-759-40 943-60
693-850-— 1065 — 1387-—
1310-1310 -1620 -1930--
B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II.
nt, t Vkupna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena premij 30 gl. 607-20 gl. 909'— gl. 1940 — 35 „ 681-60 „ 1039 — „ 1970-— 40 „ 776-60 .. 1204 — „ 2030--45 „ 900-60 „ 1424 - „ 2170 -50 „ 1087-60 „ 1746-- „ 2430"-
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje. Tabela X.
j,, . , Vkupna Vrednost v Polica opro-' alos premija gotovini ščet.apremij 30 gl. 970-60 gl. 1706 — gl. 3650.— 35 , 995 80 „ 1746 — „ 3310 — 40 „ 1035-60 „1813— „ 3070-— 45 „ 1100-80 „ 1932 — „ 2950 — 50 „ 1209 — „ 2156 — „ 3000 —
Kakor svedočijo zgoraj navedene številko, osigurava renta razven brezplačnega zavarovanja za slučaj smrti tekom 20 let po tabeli I. povrnitev vseh premij z 2 '/4 do 43/8 % ; po tabeli II z 4 ■/„ do 5 \ % : po tabfli X z 6a/ do 7 % obrestij. — Police oproščene premij osiguravajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela uplačanih premij. — Prosta poosobna renta, nekaka polrenta z nekoliko višjimi premijami, daje zavarovancu po pretoku jednega leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči izpodbijati, po pretoku treh let ne more več zapasti in jo jo z ozirom na rento pri regulovanju moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCU in glavni zastopnik za Kranjsko :	(26—io>
ALFJEfcEI> Lliil^jeiv I li v Ljubljani, Mestni trg št. 25.

Novo urejeno gostilno
s kegljiščem
«$«>»«; JL 4« t. SO,
prej „pri lovcu"
priporočam si. občinstvu iz mesta in z dežele. Točim pristna dolenjska vina in vedno sveže pivo; dobiti so okusna gorka in mrzla jedila. Postrežba je točna in prijazna.
Na razpolago je posameznim partijam in večjim družbam za kurjavo prirejeno krito
M®mifili©® ,
V obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
(1480) 3-1
A. Lindner,
za kmetijstvo in vinorejo
Plugi, brane, njivnl valarjl, sejalnioe, stroji za košnjo, obračalnioa za aeno, konjake zobače, stiskalnice za seno, mlatilnloe, gepeljl, loko-
moblll, trieure, snažilaioe žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, suillnioe za ovočje in zelenjad, s mrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delajoče stiskalnice sladke krme, stroji za tehtanje, (20-19) treslloe itd. (20-19) Vee najbolje izdelano po najnižji tovarniški ceni.
Jamstvo 1 Pripravno plačevanje! Cas poskušnje I Zaloga kmetijskih in vfnorejskih strojev
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato ilustrovanl 144 strani obsezajočl ceniki v nemškem, italijanskem In slovanskem jeziku se pošiljajo gratls in franko.
Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo.
si tis". i-*'- 4i.vi 'Ali 'kii-i' -ah *vji "ali i-s; ~ali i/j«;
Andr. Druškovič,
trgovec z zeleznino, Mestni tra 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spadaj očega blaga.	(30)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni.

sv ~fir«Vi >"'i «y"fP' "71 .T* «•.-..-rftnr
^ara n\/n zdravstveno oblastveno preskušeno
zobno gistilno sredstvo
EALODONT.
Dobiva se ,v lekajiii^h in parfumerijali itd. kos
(1419) 4

Zobozdravnik Schweiger
nastanil se je
v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien),
II. nadstropje, št. 25—26.
I Ordiiiira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. dp 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne.
Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Ploinbuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovnun sredstrora — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, k' je barvi zob popolnem enaka.	(1423) 8
Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju.

3f H
f
t I
Popolna razprodaja I Izredno ugodna prilika! Radi popolne opustitve
velike zaloge
najraznovrstiiejših ur5
bode od I. decembra 1891
reelna razprodaja
v prodaj alnici
_JL. CnreViSI,
Slonove ulice št. 11 v Ljubljani.

s
Ma prodaj bode {pqF~pod troškovno ceno m bogata izbera vsakovrstnih zlatih in srebrnih ur za gospode in gospe, ur na nihalo, ur budilnic in stenskih ur. — Srebrne verižioe bodo tudi razprodane. — Poprave vsprejomljejo se in izvršujejo točno, redno in ceno, dokler traja razprodaja. — Vsa oprava v prodajalnioi in urarsko orodje proda se po ceni	(1481) 20-1
Ceneje kot za lastno troškovno oeno!
Najprimernejša božična in novoletna darila !
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah.	(1339) 8
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje in posode jemlje v popravo.

D u n a j s k a b o
r z a.

Dne 28. novembra.
1'apuna renta o« Srebrna renta 5 %
ln% davka 16% davka
90 gld. 90 kr.
Zlata renta 4%. davka prosta . Papirna renta o%, davka prosta Ak.-iie avstro-ogerske banke, 000 K i e«l tne akcije. 16> gld. . . . London, 10 funtov stri. . . .
gld.
Cesarski cekini N.mikih mark 100
	,. 65
. 107	, 50 „
. 101	„ >0 „
. 1000	
. 27i	„ 25 .,
117	„ 85 -
	
5	,. 60 .
Dne 27. novembra.
Ogerska zlata renta 4$ . . . .
102 gld. 50 kr.
S5
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . '5% dižavne srečke 1. 1800.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavnapismaavstr.osr.zem.kred.banke 4 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4"s
Kreditne srečke. 100 gld......
St. Genois sročke, 40 gld......
	10)	„	50 „
	133		75 ,.
	145		11
	178		75 .,
%	96	>1	20 „
	100		It
	183		25 „
[H	«1	. »i	— „
Ljubljansko srečko, 20 gld..............20	gld. 50 kr.
Avstr. rudežega križa srečke, 10 gld. , .	16	„	30	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........59	,	—	.,
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....51	„	75	,.
Akcije anglo-a.vstrijsko banke, 200 gld. . .	143	„	—	„
Akcijo Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v.	2740	„	75	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	78	„	50	„
Papirni rubeTj....................1	„	12l/a„
Laških lir 100 ....................45	„	50	„
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 10.
Najkulantnejše >e kupujejo iu prodajajo v kuranem naveden vrednostni papirji, srečke, valute m devize. ItimiH naročila izvršd se nnjtoSiieje.
Za nalaganje .glavnic priporočamo : 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4' ,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4',',% komunalne obveznioo ogerske hlpotečne banke z 10 v premijo.
te papirja daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
iilJOf goldinarjev
se inore dobiti s
promeso iz 1864.1.,
ki velja cela 41/, gld., polovica 2V3 gld in 50 kr. kolek.
Žrebanje /|jie I. decembra! -»g
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik,
Tis,« „&itoitiak«) .Jiikarnr v i