Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Amgleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 21 že itlistiikrat ko jie bil Trzarn še majhien, ga ni mamal. Z KaTilstjio je gledal, kaiko je beldkiožec napredaval v ˇseih rečeh in kmiailu nadlkrilil svoje tavariše ter najiadlnje ceio njega samega s svojo gibčnioatjo, spretnostjo ki bistrounmositjt). In ceto Saboro jft 'preinagail in uibil —. Niiii on sam, Kršak, si tega ni apall —. Vse je zatelebano varaj —. Niihče se n« ameni več aa pogjllavaiija —. Rršaku je škiila vsa kni v možgaiie. Oči so miu 6e hiuje zakrvavele. Pagled se mlu je zaimeglil. Besen je pilanil po koncu. Divje je zatulill, skofiiil je med čredio —. Bil in klestil je krog sebe s svojiimi siliniimi težfcimi pestoi, globoke rane je sekal s svojiimji ostrimi nohti, pol tucata jih je ubil in potolkel, predm se je čr«dla rešiJa v varno zavetje visoikih vej. Peneč se od jeze in ves blazen od zaivisti je iskal E očmii nj^ega, ki ga je najihuje sovražil, — Trzaria. Taimle na niziki veji je sedtel in mimo gledal razsajajočega glavarjja. Tedaj se je Rršafik udaril po prsih in zahreščal avoj strašni, grozeči bojni krik in klical nasprotnika k bortjii na življenje in smrt. Ali ti — ali jaz, tako je donelo iz Kršaikovega rjoveiujia. Živali so vztropetale, džungla je umolknila, plaho »e je sjpiazil celo Numa, lev, kralj živali, v goščavo. Trzastt pa je mirno gledal z drevesa. Ni se b&l. Umaikinil se j'e sicer maillo poprej na dre\'o, ker se ni hotel po mefpiatrebnem iapostavljati zblaznel|i jezi Kršakovsi, todia sedaj je šlo za njegovo čast. Premagai ga bo ali pa bo častno ipadel v neenakem bojiu. In res se je zdel boj neenak. Sedem čevljiev in više je rneril strašni poglavar, ko se je -vtzraivlrjjal na kraHkih niogah. Njegova mogočna pleča so biLa iprepiletena s sifeimi mišicaimi, njegov tilnltik je bil ena sama kepa železniih kit, sbrahovtita moč je ležaila v mjegovih skalkoa: mošfco stegno debelib. rokah, njegava reižeča se usta so razkazovala strašino zobovje in njegova htidiobine, njjajhine oči so se Meščale v blaznem so\Taištvu. Mimo ga je ptičafcoval rniladi GlaytonOT sin. V piolini miooi svoje miliaidiosti je bil, dVajset M je štel, sikoraj še&t če^ljlev je meriil, miišličast je bil in kreipko razvit — pa vfcljiub teniiu jie bil pomiliovato &Iabič v primerli s svoljim strabavtim nasprotniikoim. Njegov l'ok fri tuilij s puščicami sta ležala daleč v stran v travli, odlložl j;u je, daj je lože razkaz&val tovarišam svoj pilen. Ni imel dirugega orožja ko svioj dolgL lovski naž. Odllcar sta se srečalla z Bolganijiem pa d'o danes ni Trzan kiedaji več zrl v oči takemu strašnemiu nasprotnifcu. Tudi trstilfcrat ga je rešil ediiu>le nož. Lovsikiii n/ož in gibonost, to je bilo edino, kar je vsa/j nekolik'0 odileliilailo 'prcmot Kršakovo, sicer pa je s-rlina žival dialeč nadkriilijevala slabotnega &loveka in da ni bilo še dtuge otkolnosti, ki je soodločevala v tej neeaiaki boiini, — Trzan, Claytonov sin, mladi lord Greystoke, b(i bil um)rl kakor je živel, neznan in nepoznam v divji afriški dlžuinjgli. Toda sin Claytona je-imel dar, ki ga je dvigal daleč nad Yse žiivali, dar, ki ga je Slvamik p^odaril le človeku, — razum. In razrnn ga jie reišlil srtiirtinega ob~ jema Meznih mišic Kršakovih in ga obvaroval ojegovili strašnih zoibov. — Z izzrvajjnimi rjwenjem je planil Kršak nadenj. Mladi Glayton je ipotegnil nož in mu je z cnako divjim kirifcom skočil nasproti, dia bi iprestrigel naipad. Vse preveč ipreviden je M!l, ni oakal, da bi ga objele dolge, slmahlovite Kršakove roke. V hilpoi ko sta si bila dovolj bliziu, je pograbil naspratnika za dvignjeno zaipestje im miui i rJrugo roko P'orMl nož pod rebra. Nagto je spet polegnill nož iz rane, dfe M sunil še v dlrugič in -bolje. Pa ni prišel' do tega. Z eijjim samiin: zamaliiam svoje železne pesti mu je izibil Kršak orožje iz rake, d'aleč v stram je odletel nož. Trzan p Ml brez onožja —. Spioipriljela sta se. Kršak je nameri/1 svoje zojbovje na vrat belokožca, da bi miu ipregriznil vratoo žilo. Tafco napaida1 gorila. Pa Trzan je dotoro poznal bojne šege svojih tavarišev, njegava miišicasta rdca je fpograbila naspTottnika za vrat in dlrzala njegovo glam> v folilkli oddaljemosti, da mu zcbovije ni inogl'o priti do živega. Zato pa ga je Kršak iKlaril po glavi in imi odtrgal šop lasi s kožo vred. V hipu jte bil Trzan ves krvav. Da ni njegova rolca oslabela \tsled rane pod jpazdulio, gotovo bi mu biil čraptnjo iprebil. Zdlnknila sta na tla, se valjate, suvala in tolkla, — dtvoje d'ivjih, besnečih bitij v barbi za življenje in srort. V kfatkem odimoru, ko sta oiba neikolika odhchala, da spet prideta do saipe, si je zamlislil Trzarn pTekanjen načrt. Skušal bo priti nasprotaiiku na liribet. Tam m« njegovo zoibovje ne bo več nevamo in tndi ujegove rokc nc, več moči bo imel na raapClago, zaidušil ga bo. HitTeje nego je qpal, s» nuu jc nakana posrečila. Nevedoč kaj naroerava zY»ti nasprotnii;, g« neumna žlval ni posebno o^kala. Toda ko je končiuo Knšak apaeil, da. ga n«m«r«Yft fcslokožec napasti od strani, kjier miu s sTojimi pestimi i;i zobovjiem ne bo mogel Yeč blizu, s« j« Yrgel s tako silo na hrbet, da je Trzanu skoraj sape zmanjjkalo in da ni mogel druga ko trdno se oklopati jKrŠAk« iat pastti, da se miu ne izmuzme. Pa rkljub temu iiuu Je nope* im vedtno ienav* HŠel k rak in vedno iznora j« Hioral grabiti m njiim. Pri lem iiieprestainem ru.Yam|u in valjanju in 1oyljenjlu je slučajno zašlai njegova rdka liršaikiu pod pazduho ter se je z dlanjo in pestjo dldenila njegovega tilnika. Ta prijem je v moderni rdkoborbi znan pod imenom »(pol-Nelson«. če si nasprolnika tako prijel, mu izilaihka iprclomiž titajiik, bratniti pa se ne more. Tudi mladi Glayton je y bij)iu spoznal Yredmost takega prijema. Da ga še ofltrepi, je spravil Kršaku tudi tevico pod pazduho in za tilnjiik, skJenill prste obch rok — iin treanutek pozneje je Kršalcu pokala hitotmica pod »popolnim Nelisanom«. B^orca se nisla več genila. Molče sla ležala na tWh, Trzan Kršaku na hrDtu, z rokami tiesno skkojenimi y strahoviti ptuj«im, Krsaik pod njim, težtoo sapeč in bjropeč. Niže in niže mu je lezla glaiva na prsi pod! strainim pritjilSLkom TrzanoTih sklen.jenih rok. Mladi Glaytoin je vedel, kaj se bo zgodilo. Še prili&k — in Kršakava hrl)leniLca- se bo prelomila. > In om, mladi, slabotni beldkožcc bo zmagofralec, bo liajvečji jumak rodu Krš.aikovega, ne|)ireniagljiijY borec vse diaiDgle —. Toda ipraY kakor je malo prej raiziuim jpokazal Clajtonu načlin, kako bo premagal nasprotniika, tako nuu je tudi sedaj povedal, da ni praY, če ubije Kršaik». Zakaj bi g* naj uinil —? Res dai je bil Kršak njegaY sovražnik, »tregel mai j« po aiYlJ€nju ie od zgodnje milaid^osti. Toda — ali bo on, Trzan, aa vedno ostait y Ktmk.ovetn rodu —? Ali ni »olorek«, Iriak in njegova 6r»da pa so »živali« —? ČtiUi;! je, da leži prepad mied iijiin in mcd nj»egovitai nekdanjiani tmarišL In iutil j« tudi, da dolgo ne more Yeč ostati m«d njimi. Bral j« knjige, ki so jih spSsatt ljudje in ki j« k njim spadal tudi on sani. In knjige so mu odjprle po§led y čisto hoy svet, y n©YO življenje —. Kake čudine sanje je sanjjala njegova žiTahma, plodiovita domišljija o žMjenjlu ljudi daleč tam za morjem —. In sam nft vedel, kaloo je prišlo, pa delal je načrte in nakleipe, kako bi prišel med ljudi. Srečal je črnce. Ti so bili Ijudje. Gotovo —. Pa niso bMi Ijudje, njemu enaki. »črnci« so bili. Nevcde in nehote se mu je y srce ponikiradlo hrepenonje po njeimi enaikib. bitjih. Zaioutil je domotožje —. Čemii bi se tarej še nadaije mudil medi žiivalmi —? Niso ga razumele. živele so svoje življenje, on pa jie že zdiaĄnaj sfcuišal živeti življenje ljudli —. Našel bo sredstva in pota, da pride med Ljudi. In tedaj miu tudi Kršak ne bo mogel reč skodiovati —. Čenuu bd mu torej yzxs1 žiTdjenje? Postava dtžumgle zapoA^eduje, da ne ui>ijn) brn potreb«. Ne ibo uibil jKršaka —. Pa še eden vzirok _e imel, da ga fro pustil živeti če ga uMje, kdb bo za njim poglavar —? Po postavah in navadaih džungk bodo njega isvolili za kralja in poglavarja. Ce ubije Kršaka, bo an najmočnejši, bo nGpiremaglljiv botec, veliik juniak —. Glavar pa noče bitfi —. Druge načrte je imeL Torej jim je moral pustiti Kršaka. — Zamenčal mu je glas ^ki je y Kršakovem rodiu pomenil, da se naj nasprotnilc vda. Kršak ni od!govoril. Huje so pritisnile Trzanove •mogočne mišice; jKršak je krikmlil in nato žalositno zastakal. Vdal se je. Tedaj so se Trzainiavi prsti raZklmili, izjpiustil je naspirotnika iz straihoivi'tega obj«rna, •onennogeil se je agrudil pogla\-ar rodu goriil po tleh. Z na,peiti!in pričakovanjein je sladila vsa čreda strašnli boorbi in z nemain začudenjem so gkdalii bcna.vadini izid. Prepričatni so bili, da bo belokožcc Kršaka uibil in nato po posiavah. džungk zahteval zase poglavarsko čast. Me&to tega pa je v zadmjem trenufku izjpusbil že skoraj premaganega nasprotnika živega iz rok —. Globoiko v njiihovo živalsko painet se je vtismila zavest, da jc belokoži lujec nekaj poselvnega, da pa je oi>enem tudli Tuepreinaglijiv borec. in velik junak. V plahem strahu so gkdali na sihnega belokožega juiialka. Tako je stopil Trzan prvi karak po poti, Ici si jo je idjraJ, — po poti dto njamiu enakiili binij. (Dalje pribodnjič).