382
Poročilo o našem predivstvu.
Spisal Andrej Piskar.
Leta 1873. smo v Vodiški okolici, v V esc i, napravili prve veČe poskušnje v predivstvu po Belgiškem načinu. Napravili smo godilnico, v kateri se godi lan v vodi in kmetijska družba je podarila tje potrebno orodje. Kmetovalci so sejali takrat precej mnogo izvirnega Ruskega semena, in naše poskušnje, ki smo jih napravili takrat z Ruskim lanom, so pokazale, da tudi pri nas moremo napraviti tako lepo blagć, kakor po drugih deželah, v katerih je predivstvo na visoki stopinji. Prepričali smo se, da iz 1 mernika semena moremo napraviti 1 cent prediva, 30 gold. vrednega, in to v srednjih letih.
Ta nova naprava je kmetovalcem prav všeč bila in  so   se   mnogi   z   veseljem  poprijeti   novega   izdelo-
vanja.    Poglejmo zdaj,   kak   vspeh je imelo to po preteku treh let.
Kakor sem rekel, so se kmetovalci takrat pridno prijeli Ruskega semena in tudi novega izdelovanja. Naše delovanje in naše poskušnje so se poseboo raztezale na gojenje lami v vodi in tega so se nekateri še dosti privadili, tako, da so potem mogli sami naprej delati. Toda manjkalo nam je časa, da bi se biii m6gli tudi izdelovanja popolnoma privaditi, kajti kdor se hoće Bel-giškega izdelovanja le nekoliko privaditi, potrebuje samo zato vsaj en mesec časa. Kdor ve, kako težko se kaka nova reč v kmetijstvo vpelje, bo lahko razumel, da v 14 dneh se ne da tako važna reč, kakor je Belgijsko izdelovanje prediva, v celi okolici vpeljati. Bil je storjen samo začetek, in jaz sem že takrat pisal v svojem poročilu, da je to le poskušnja, po kateri smo se pre pričali, da moremo tudi pri nas predivstvo povzdigniti, ako bi se energično poprijeli. Jaz sem že takrat priporočal napravo izdelovalnic, katere bi vso stvar v roke vzele, ker nikakor ne moremo pričakovati, da bi se kmetovalci sami prijeli Belgijskega izdelovanja.
Gospodarjem, kateri so se novega načina poprijeli, se je gojenje v vodi in pa teritev na mašini se precej dopadlo , al nič jim ni všeč bilo otrepanje in izdelovanje na Belgijskem stolu, ker je to delo jako sitno in potrebuje ročnosti in vaje. Svetoval sem jim toraj, naj za zdaj samo na terilnici tarejo in potem predivo na naših trlicah izdelujejo, ker se je to delo po mojih prejšnjih skušnjah precej dobro skazalo in se pri ljudstvu za prvi začetek težko več doseči da.
Pri tem je tudi ostalo. Čeravno niso bili v novem ravnanji še posebno vajeni in vtrjeni, vendar so vsako leto godili lan v vodi; toda nekaterekrati se jim je tudi skazil, da je bil ali preveč ali premalo goden, kajti to opravilo potrebuje mnogo pazljivosti in skušinj, katerih še niso imeli. Enaka težava je bila z izdelovanjem, ker tudi tega niso bili tako vajeni, kot bi bilo treba. Zato je čisto naravno, da so jim kupci pridelek grajali in da ga niso mogli tako prodati, kakor so pričakovali.
K tem neprijetnostim so prišle še druge. Kakor sem že omenil, je bilo laneno seme, ki ga je kmetijska družba do rivala iz Ruskega, prva leta precej dobro, al leta 1874. in 1875. je bilo tako slabo, da mnogi, ki so veliko semena kupili, ga drago plačali in velike stroške z obdelovanjem imeli, niso pridelali ne pol funta prediva, ker je bilo seme tako sme tj ivo, da ga je plevel popolnoma zadušil in so mogli vse prekositi. To je mnoge oplašilo, da niso kupili več Ruskega semena. To je pa napravilo tudi zastopnikom novega izdelovanja neprijeten vtis.
Vendar se je pri vseh teh napakah in uimah obdržala nova naprava in posebno se je pogajal ^a njen napredek gospodar Jože Seršen iz Vesce. Ce prav niso sejali izvirnega Ruskega semena, so pa sejali ono seme, ki so ga poprej sami pridelali iz Ruskega semena, katero, če tudi ni prav tako, kot izvirno, vendar se je dalo enkrat ali dvakrat sejati. Izdelovali so tudi domači lan z novim orodjem in nekateri si iskreno prizadevajo, da bi se stvar boljše vravnala in razširila. Posebno želijo ondotni kmetovalci, da bi dobili zopet zanesljivega semena in pa da bi bilo nekoliko ceneje; radi bi od kraja vsi sejali Rusko seme, samo če bi bilo zanesljivo.
Tako je s to rečjo po preteku treh let.
Opisal sem stvar, kakor je, kajti vedeti moramo, kako in kaj, da moremo potem poiskati pomočkov, s katerimi se odpravijo ovire.
Kakor iz vsega razvidimo, ne manjka pri tem početji nič druzega kot energičnega, navdušenega
delovanja. Ce imamo dobre pogoje, da lahko lepo blago napravimo, potem ni skrbi, da bi ne mogli napredovati, če le hočemo! Stvar smo dobro začeli, toda do konca izpeljali je še nismo. Zato je treba dobro pre-vdariti, kako hočemo delati za naprej, da bomo delali z vspthom. Ozirati se moramo na dosedanje skušnje in jih koristno porabiti, da dosežemo svoj namen.
383