Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785 SUPER CENE SCOOTER MALAGUTI F 12 399.900,00 SIT CROSS MALAGUTI - CESTNI 50 cm3 596.332,00 SIT ŠTIRI KOLESNI SCOOTER - TORNADO 50 cm3 498.000,00 SIT ŠTIRI KOLESNI MOTOR - YUKON 150 cm3 - ZA B KATEG. 996.000,00 SIT KOLESA ROG ROLSTER - ŽENSKO 39.900,00 SIT KOLESA PROACTION - ŽENSKI N MOŠKI 29.990,00 SIT KOLESA KASTLE - OPREMA DEORE - ŽENSKI 99.900,00 SIT KOLESA KASTLE - OPREMA DEORE - MOŠKI 119.900,00 SIT KOLESA MERIDA POPUST 15-25 % AVTOPLAŠČI SAVA - LETNI ALI ZIMSKI POPUST 15 % MOTORNA KOLESA TOMOS POPUST 3 % AVTOPRIKOLICE - AGROMEX NOSILNOST 480 ALI 570 kg VEDNO NA ZALOGI: REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, REZERVNI DELI ZA TOMOS MOTORJE IN KOLESA, AVTO DODATNA OPREMA, AVTOKOZMETIKA, IZPUŠNI LONCI GIANNELLI ZA SCOOTERJE, AGREGATI ZA PRANJE VOZIL, ELEKTRO ROČNE ORODJE, KOMPRESORJI, POTOPNE IN PRETOČNE ČRPALKE, UNIOR ORODJE, ELEK. KOSE ZA ŽIVE MEJE, ROTACIJSKE KOSILNICE, KOSILNICE Z NITKO IN MNOGO DRUGIH TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV MOŽNOST PLAČILA NA 1+5 ČEKOV, 6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO, AMEX ALI DINNERS KARTICO! Del. Čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. ,, ZLATI ZVOKI DOMAČE GLASBE VELIKI KONCERT Y ŽIVO! SOBOTA, I8.t0.03 OB 20.URI iPORTNA DVORANA KAHHIK NASTOPAJOCh MODRIJANI * IGOR iN ZLATI ZVOKI VESELE ÍTAJERKE • ANS. TONETA RMSA HAVIHAMKE * AHS. tiltAUETA KLAVIASJA A H S. BRATOV POL J AH ŠEK Pf^Ol^IlAM BO VOE>IL VIHKO ŠIMEK PO PRIREDITVI ZABAVA 1 ANSA>9L0H l<ÏOR IN ZLAtI £VOlCl vnnHBHjái vmwc- nnn^iJE V pfiDMJi IUTII. m »ITILn lA-u HDiKE. TlAUT)^* iCULll. -UÏM^É^HM «nùftLH im-nu-" ák.iura njiKj. ib^hj ûŒ^Mimii ÇV". ř» W - Há^i m-i.!! RfPtV^ L K <, « L 4m. K L 4H1C ■ n rtSI. KKM«! + nco^p* nidiM. nC41[ HITlu. i-h*l lim KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; trosobno stanovanje z balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje, staro 34 let, cena; 17.500.000,00 SIT - Domžale; garsonjera v izmeri 28m2, v pritli~ju z pripadajo~im zemlji{~em, atrij, nova gradnja, cena; 10.500.000,00 SIT - Kamniška Bistrica; trosobno stan. v idili~nem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend, 80m2, staro 50 let, 14.000.000,00 SIT - Vodice; ve~ stanovanj razli~nih kvadratur, od 33m2 do 75m2, nova gradnja, cena; od 8.500.000,00 SIT do 18.500.000,00 SIT - Lukovica; trosobno stanovanje, v mansardi nove stanovanjske hi{e s pripadajo~im zemljiščem, 65m2 stanovanjske površine, 100m2 atrija, staro 2 leti, cena; 15.500.000,00 SIT Parcele: - Gorjuša pri Dobu; zazidljivo parcelo površine po 827 m2, sončna lega lep razgled, cena; 11.000.000,00 SIT - Senožeti; zazidljiva parcela v izmeri 1000 m2, ob glavni cesti, 15 km do Ljubljane, cena; 9.500.000,00 SIT - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 581 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli, cena; 15.500.000,00 SIT - Kamnik-okolica; dve parceli po 850 m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja na kateri stoji delavnica in hiša ki je potrebna rušenja, cena; 10.000.000,00 SIT - Tunjice; zazidljiva v izmeri 580 m2, sončna, mirna okolica, elektrika na parceli, cena; 8.500.000,00 SIT Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Hjšei - Komenda; stan.hišo (k+p+n+m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900m2, stara 20 let, cena; 55.000.000,00 SIT - Tuhinjska dolina; v bližini t^^lic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč, I000m2 zemljišča, stara 30 let, cena; 60.000.000,00 SIT - Smarca; starejšo hišo na parceli 600 m2, potrebna obnove, lepa lokacija pogled na kamniške planine, I50 m2 bivalne površine, možnost takojšne vselitve, cena; 27.000.000,00 SIT - Kamnik; okolica, stanovanjska hiša tlorisne površine 110 m2 (p+n+m) potrebna rušenja ter poslovni prostor tlorisne površine 200 m2, vse skupaj na parceli 750 m2, cena; 11.700.000,00 SIT - Dravlje; trojček, nova gradnja, podaljšana 3.grad.faza, vseljivo septembra, -Južna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 272m2, cena; 63.950.000,00 SIT -Srednja enota; (k+p+n+m) 3I4,27m2, parcela 2I2m2, cena; 57.340.000,00 SIT -Severna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 270m2, cena; 60.640.000,00 SIT Poslovni prostori: - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko,^dejavnost, 37 m2, star I0 let, cena; 9.500.000,00 SIT - Kamnik; gostinski lokal, atraktivna lokacija, lep letni vrt 250 m2, I00 m2 stavbišča, cena; 47.000.000,00 SIT Za znano stranko iščemo novejšo hišo do 40.000.000,00sit, Mengeš ali okolica. Za znano stranko iščemo dvo aH več sobno stanovanje v Mengšu. IV CIMWIJ SI nniRVIRi^JTÏ ÏVOJD hdio PIA til »II Z44 4-4-7 UJVLK B-udio&vidco LTVK AVDIO VIDEO SVETOVANJE ]N MONTAÈA LTroii KrmuvTiEir i.p. VrhfwJjc 1llAd K;i]TiEÍk Tel.: (H/N3'í-7()-H4, (M [U ř- iiIlT i L: Likimavniiiïyivolj nd hlT|>;."uscrs. vůlja .net.'iivk lA ] - Obnova in razširitev TV napeljave (inštalacija več TV) - Montaža satelitskih anten (digitalnih, analognih) - Enostavna nadgraditev analogne v digitalno satelitsko anteno - Ozvočevanje prostorov (frizerski saloni, gostilne,...) - Izposoja ozvočenja (javne prireditve, zabave,...) - Montaža hišnih telefonskih central (stanovanja, podjetja,...) Ker menim, da je kar nekaj nejasnosti in zadreg, ki jih povzročajo nekateri nevedni ali tisti, ki se delajo nevedne, ker radi zavajajo, bom skušal pojasniti nekaj dejstev. Rad bi napisal kaj drugega, lepšega, vendar je prišel čas, ko se nekatere jasne zadeve morajo predstaviti. Torej! Občina Mengeš ima tako kot vse druge slovenske občine za vodenje ustanovljene tri organe, katerih naloge in pristojnosti so opredeljene v Statutu Občine Mengeš ( Uradni vestnik občine Mengeš št. 55/99, 3/01). Organi vodenja v občini so: občinski svet, župan in nadzorni odbor. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini in odloča o vseh pristojnostih, ki jih je država prenesla na občine. Pri svojem delu sprejema statut, odloke, proračun, zaključni račun, prostorske plane ter druge predpise in pomembne odločitve iz pristojnosti občine. Občinski svet dela in odloča na sejah, ki sklicuje in vodi župan, ki pa nima pravice glasovanja na sejah. Župan občinskemu svetu predlaga odloke in druge zgoraj omenjene akte iz pristojnosti občine ter skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta. Za izvajanje odločitev ima ustanovljeno občinsko upravo, ki jo sistemizira in imenuje župan. Župan tudi predstavlja in zastopa občino. Nadzorni odbor izvaja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine ter nadzoruje namenskost in smotrnost porabe občinskega proračuna. Občinski svet je leta 1995 sprejel odlok o ustanovitvi občinskega glasila Mengšan, s katerim je določeno, da je izdajatelj glasila občinski svet. Občinski svet kot izdajatelj imenuje in razrešuje odgovornega urednika in člane uredniškega odbora, ki skrbijo za izdajanje občinskega glasila. Odgovorni urednik in člani odbora so pri svojem delu neodvisni in so dolžni spoštovati novinarsko etiko in bralce objektivno obveščati o vseh dogodkih v občini Mengeš. Menim, da je dovolj razumljivo zapisano, ker o tej tematiki ne mislim več pisati ali celo komu odgovarjati. Urednik Marij Urh KAZALO Maraton proračuna Občine Mengeš......... ...5 Ceste v Loki............... ...7 Devetletka................. ... 8 Vrtec Son~ek.............. ...9 Blagoslov kapelice v Topolah..................... .11 Meng{ani v Avstriji... .14 Podoknica Nedeljskega.............. .17 V~eraj, danes, jutri.... .20 Vandalizem............... .21 Bavarska ................... .22 Lo{ki koti~ek............. .24 Odbojka na mivki..... .26 Urnik vadbe [D Partizan................ .28 Kaj je novega na Dobenu ..................... .29 Rok za oddajo za julijsko številko glasila je 10.10.2003. MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si Člani uredniškega odbora: Majda Trobec, Ana Jernejčič, Tina Železnik, Katarina Marin, Dušan Pejič, Peter Škrlep Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš Drage občanke, spoštovani občani, deveti uvodnik pišem z velim veseljem in hkrati z grenkobo. O grenkobi in skoraj sramoti ne želim govoriti. Morda kdaj drugič in na drugem mestu. Če kdo želi lahko prebere gradiva sveta občine na spletni strani občine www.menges.si. Delo in veselje ob doseženem, pridobljene dobre in slabe izkušnje ter reševanje raznih težav v življenju in pri delu, mene ob vsem kar doživljam nagajivega le krepi. Letos v upravi nismo imeli pravih dopustov. Posebej nekateri. Polno smo bili zaposleni z dvema projektoma v izvedbi (vodovodni globinski vir Žeček pri bivši opekarni ter vrtec Sonček). Predvsem pa s pripravo največje enkratne investicije v zgodovini na območju občine, takoz prve faze plinifikacije po všega običajnih obiskih, ki jih opravim po vseh e^ in zahvala v imenu občine velja vsem sodelujočim. Vem kaj vse se je dogajalo, da nam je postopno in načrto uspelo zgraditi tako lep in upam kakovosten in funkcionalen objekt. Vodni vir Žeček je druga letošnja, po mojem mnenju dolgoročna in strateško pomembna pridobitev. Na prvi pogled je to skromen in nepomemben projekt. Bistvo se ne vidi. Globinska vrtina na sto dvajsetih metrih bo z zdravo pitno vodo neposredno oskrbovala Mali Mengeš in Loko ter po potrebi tudi ostale dele občine. Vrtina je izvedena v dolomitnih vodonosnikih, ki se napajajo iz Dobensko Rašiškega kraškega hribovja. Projekt je načrtovan na osnovi študije iz leta 2001, ki smo jo izdelali s sodelovanjem občin Komenda in Vodice ter Ministrstva za okolje in prostor. Če ne bi stranke LDS, SLS, ZLSD, SMS nasprotovale nadaljevanju, bi že letos izvedli drugo vrtino, ki bi v primeru ustreznosti in zadostnosti lahko oskrbovala drugi del občine (Veliki Mengeš in Topole). Obe vrtini naj bi vsaka s predvidenimi 10l/s Upam, da bomo sposobni treznega premisleka in zaradi gospodarnosti, zagotovili finančna sredstva za še smiselno zmanjševanje njenega obsega. Projekt je izdelan celovito in za takega tudi izbran izvajalec, ki je ponudil ugodno ceno ob garancijah za kakovost. Po popolni lanski celoviti in obsežni modernizaciji Kolodvorske ceste v dolžini 300 m je ta projekt zasnovan podobno in predvsem s podobnim sodelovanjem in sofinanciranjem partnerjev: koncesionarja Petrol plini, Elektro Ljubljana, Telekoma Slovenije ter JKP Prodnik. Gre za izvedbo napajalnega plinovoda ob hkratni izvedbi obnov in izgradenj ostalih instalacij oziroma infratsrukture od Leka do konca Loke na odsekih, ki niso bili obnovljeni v preteklih štirih letih. Menim, da je več kot triletno delo in usklajevanje med partnerji sedaj steklo s polno močjo in kaže ter še bo koristi iz takega načrtnega sodelovanja. Te izkušnje bomo na primer zelo koristno uporabili pri urejanju komunalne opreme za investicijo izgradnje ilovno stanovanjskih objektov na območju bi^ »Lovca«. Z večstranskimi koristmi bomo zgradili kar nekaj zadev ob tej investiciji, ki ni občinska. Več o tem se bomo lahko pogovorili na že vsako leto med sestavljanjem proračuna. Vabim vas, da se teh pogovorov udeležite. Vabilo in obvestilo je v tem Mengšanu. Seveda pa ste dobrodošli tudi ob delovnih ponedeljkih popoldan med 15. in 18. uro. Za točno uro in temo obiska se dogovorite v tajništvu. Po skoraj petih letih vsemogočih priprav bomo ob svetovnem dnevu otroka, dne 9. oktobra, svečano odprli nov vrtec Sonček na Zoranini ulici (nasproti banke). O tem pišem v posebnem prispevku. Dan odprtih vrat smo imeli tik pred rokom, deset mesecev od začetka gradnje. Moja osebna zahvala zadoščali za normalne, sedanje potrebe občine. Predvsem pa naj bi bili pomenbni kot varni pred onesnaženjem in korisitni v sušnih obdobjih, ko ostali viri lahko povsem odpovejo. Pred vrtino Žeček je pipa, iz katere lahko natočite vodo. Voda bo stekla v sistem po pridobitvi uporabnega dovoljenja in predaji v upravljanje pooblaščenemu izvajalcu (JKP Prodnik). Vesel sem, da smo se po nekaj letih premora, sestali na občini Mengeš z županoma Cerkelj in Komende. Prisotna sta bila tudi predstavnika Vodic in Letališča Brnik. Tematika je bila njihovo priključevanje na CČN in izgradnja skupnega, še ne zgrajenega kanalizacijskega kolektorja. Z županom Komende g. Drolcem, sva bila pobudnika in sklicatelja. Oba se trudiva, da bi s sodelovanjem prispevali k najini iniciativi imenovani »Pšata - studenec«, ki sva jo septembra leta 2001 podpisala v Mengšu. No, trdim, da smo letos po opravljenem še bolj uspešni kot v lanskem volilnem letu. Trdim tudi, da sledim razvojnim načrtom in obljubam, ki sem jih dal pred volitvami. Čestitam našima mladima športnikoma za zadnje dobre uvrstitve. Špeli Burgar za 3. mesto v Evropi med mladinkami in sedaj že za stalno mesto v državni članski namiznoteniški reprezentanci ter Kamničanu in članu Smučarsko skakalnega kluba Mengeš Roku Benkoviču za popoln mednarodni preboj. Kot dosedaj odločno vztrajajta še naprej! Mlade oziroma že usposobljene računalničarje dijake in študente (tudi dekleta) vabim k sodelovanju. Družinam, ki so se povečale z nadebudneži (Jakob Vid, Taja, Tilen, Tina, Žan, Miha, Rebeka, . Žan) in so ali bodo prejeli enkratno denarno pomoč občine, želim zdravja in sreče ter medsebojne ljubezni. Vsem, ki začenjate ali nadaljujete šolanje ali študij, želim ustvarjalnega in koristnega ter uspešnega učenja, pa tudi sreče na izpitih. In seveda, obiščite 11. Mihaelov sejem v Mengšu, tradicionalno vsakoletno veliko sejemsko, zabavno, kulturno prireditev. Občani in podjetniki izkoristite to nakupovalno in poslovno priložnost. Prav lep pozdrav! Tomaž [tebe Mahatma Gandhi našteva naslednje naglavne grehe današnjega sveta. Ti so: - Bogastvo brez dela, - užitek brez vesti, - znanje brez značaja, - posel brez morale, - znanost brez človečnosti, - vera brez žrtev in - politika brez načel. POJASNILO O ZADNJI STRANI, MENGŠAN JULIJ 2003 Želje občine Mengeš za prijetne počitnice s sliko iz eldorada tropskega (sejšelskega?) kolišča je sam(ovoljno) napisal in izbral fotografijo g. Urh Marij. Pripombe in mnenja na izbor fotografije naslovite nanj osebno. GLOBINSKA VRTINA ŽEČEK pri opekarni Nov vir bo po koncu vseh postopkov za pridobitev uporabnega dovoljenja takoj vključen v sistem. Do takrat je voda na pipi iz sedanjih virov na tem področju občine. Več o tem, s primerjavo kakovosti različnih virov, ob priložnosti otvoritve. mag. Tomaž [tebe, župan PLINIFIKACIJA OBČINE MENGEŠ Začeli smo intenzivno izvedbo izgradnje, najprej, napajalnega plinovoda za občino Mengeš in občino Trzin. To so ulice in ceste: Kolodvorska od Lek-a do razbremenilnika Pšate, Zavrti, Murnova, Liparjeva in Gasilska do Testenove s Testenovo do odcepa proti Trzinski in ta do občine Trzin. Ob njem se bo hkrati izvajala zamenjava vodovoda in, odvisno od odseka in denarnih sredstev občine, tudi druge nujno potrebne gradnje, da se izognemo večkratnemu prekopavanju. Pri tem sodelujeta tudi Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije. Dela bodo, če bodo sredstva zagotovljena, povsem dokončana predvidoma spomladi prihodnje leto. Prosimo za razumevanje ob tem velikem investicijskem posegu v naši občini. Zaradi veliko razlogov, tudi sedaj že značilno mengeških, po mojem mnenju ni realno, da bi se lahko tudi v občini Mengeš že uporabljal plin na začetku letošnje kurilne sezone. mag. Tomaž [tebe, župan UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi Delovno mesto / Področje Telekom Simobil eNaslov Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave (0)1 723 70 - 81 040 8523 - 52 obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si Župan 040 8523 - 50 Tomaz.Stebe@menges.si Direktor občinske uprave (0)1 724 71 - 02 040 8523 - 60 Dimitrij.Kovacic@menges.si Svet občine, splošne zadeve (0)1 724 71- 06 040 8523 - 55 Irena.Podborsek@menges.si Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71 - 07 040 8523 - 51 Rika.Binter@menges.si Vodenje, investicije, okolje (0)1 724 71 - 04 040 8523 - 57 Andrej.Urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča (0)1 724 71 - 09 040 8523 - 59 Robert.Spenko@menges.si Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 - 01 040 8523 - 53 Boris.Kavcic@menges.si (0)1 724 71 - 05 040 8523 - 54 Mitja.Dolinsek@menges.si Knjigovodstvo, finance (0)1 724 71 - 08 Ivona.Car@menges.si Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 03 040 8523 - 56 Lidija.Urankar@menges.si navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bil v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervi Župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro._ URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v n Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 o karkoli narobe 'ajte v tajništvu. Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sode uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00 h) IZJAVA ZA JAVNOST župan občine Mengeš je v zvezi s sprejemom proračuna za leto 2003, ki je bil sprejet na 8. seji OS ob~ine Menge{ dne 9. 7. 2003 podal nekatere informacije, ki so neresni~ne in zavajajo javnost. Kot glavni očitek občinskemu svetu navaja sprejem nezakonitega proračuna, obenem pa že vnaprej napoveduje, da se njegove vsebine ne bo držal. Po zaključku 8.seje, na kateri je bil sprejet proračun, je bilo z županom dogovorjeno, da v primeru ugotovljenih nezakonitosti v sprejetem proračunu, v sedmih dneh skliče sejo, na kateri bo občinski svet te nezakonitosti odpravil. Župan v sedmih dneh, niti do danes, ni navedel niti ene nezakonitosti v proračunu, nikjer ni navedel niti ene postavke, ki bi bila nezakonita, niti ni nikjer navedel zakonov ali členov zakonov, ki naj bi bili kršeni. župan, kljub temu v javnosti na ves glas razglaša o »številnih« nezakonitostih v proračunu brez vsakršnih argumentov Glede na to, da ni našel nezakonitosti, seveda ni bilo razlogov za sklic izredne seje občinskega sveta oz. je po poslovniku niti ni mogel sklicati. S tem je tudi sam potrdil nespornost proračuna. Zakonitost proračuna je ponovno potrdil z njegovo objavo. Če bi župan menil, da je proračun nezakonit, bi moral njegovo objavo zadržati, kar je njegova dolžnost in obveznost v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom občine Mengeš, vendar tega ni storil. Tako je odgovornost za (ne)zakonitost proračuna popolnoma njegova. Ker župan ni našel dokazil o nezakonitosti proračuna, seje ni mogel sklicati, ampak je sklical zgolj nekakšen razgovor, na katerem je hotel še naprej umetno ustvarjati politično afero zaradi vsebine proračuna, ki mu ne ustreza. To namero so sprevidele tudi tiste svetniške skupine, katere naj bi ga podpirale, saj se tudi one niso v polnem številu udeležile tega razgovora (3 svetniki županove stranke SDS, 1 svetnik Mladih za Mengeš^ in nobenega svetnika iz NSi). Nerazumljivo je, da se župan s sprejeto vsebino noče sprijazniti kljub temu, da omogoča izvedbo projekta plinifikacije in obnovo vodovoda, dokončno izgradnjo vrtca ter zaključek gradnje vodne vrtine M1. Nenavadno je, da župan oporeka tudi postopku sprejema proračuna, ki je bil sprejet po hitrem postopku na podlagi njegovega predloga. Glede na županove nerazumljive reakcije in sprenevedanja v zvezi s sprejetim proračunom ter dejstvo, da je sprejem proračuna ves čas zavlačeval, menimo, da je vzrok takemu ravnanju zgolj županovo nestrinjanje z vsebino proračuna, ki mu s sprejetimi 109-imi dopolnili preprečuje nekontrolirano in razsipniško porabo občinskega denarja ter zadolževanje občine. Poleg tega je del prerazporejenega denarja brez soglasja občinskega sveta verjetno porabil že pred sprejetjem proračuna, kar bi bilo razvidno iz županovih poročil o realizaciji proračuna , katerih pa občinskemu svetu noče predložiti kljub številnim pozivom odbora za okolje in prostor ter odbora za finance in gospodarstvo. Z navideznim ustvarjanjem kaotičnih razmer zaradi »slabega« in »nezakonitega« proračuna, za kar stalno obtožuje svetnike, župan hoče prekrivati svojo neučinkovitost in neurejenost pri vodenju občine. V takih razmerah občinski svet težko opravlja naloge, ki jih mora opravljati v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Z županom Tomažem Štebetom ni mogoče vzpostaviti korektnega in partnerskega odnosa, v katerem bi v medsebojnih dogovorih dosegli soglasje o delovanju občine Mengeš, saj nas s svojimi dejanji neprestano poizkuša izigrati namesto, da bi se z nami dogovarjal in poizkušal najti rešitve, ki bi Občini Mengeš omogočile hitrejši razvoj ter ustvarile pogoje za kvalitetnejše bivanje vseh občanov. Svetniške skupine v občinskem svetu občine Mengeš: Peter Gubanc za svetniško skupino LDS Janez Per za svetniško skupino SLS Ljiljana Ošep za svetniško skupino ZLSD Tina železnik za svetniško skupino SMS MARATON PRORAČUNA OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2003 Na občinskem svetu Občine Mengeš je bilo v juliju končno sprejeta verzija Proračuna občine Mengeš za leto 2003. Proračun je bil sicer sprejet z večino, kar pa seveda županu in morda nekaterim ni po volji. Na kratko bi želel predstaviti moje gledanje na proračunski maraton in gospodarjenje z denarjem davkoplačevalcev. Osnova, da si tudi vi spoštovani občani ustvarite svoje mnenje o realnosti proračuna za leto 2003, je podatek, da se je v letu 2002 v občinsko blagajno nateklo 752 mio. SIT. V sprejetem proračunu Občine Mengeš za leto 2003, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Mengeš 20.julija 2003, so planirani prilivi 923 mio. SIT. Ta priliv je ocenjen kot realen in je bil z dopolnili k proračunu predlagan na osnovi realizacije prilivov v letu 2002 z minimalnim povečanjem. Dodano so sredstva v višini 150 mio. SIT, ki bodo pridobljena na osnovi podpisanega dodatka k koncesijski pogodbi za plinifikacijo s Petrol Ljubljana. Sredstva so namenska za obnovo vodovoda na trasi glavnega voda plina Lek -Trzin. Skupaj z neporabljenimi sredstvi iz leta 2002 so planirani odhodki v letu 2003 v višini 995 mio. SIT, kar je večina v občinskem svetu smatrala za realno. Potrjena poraba za področje A - uprava, organi občine in drugo predstavlja 12 % proračunske porabe, področje B skupaj javni interes, družbene in društvene dejavnosti in zakonske obveznosti predstavlja 35 % proračunske porabe in za področje porabe C investicije in modernizacije, vzdrževanje, varstvo okolja, lastništvo ostane 536 mio. SIT. Znesek v segmentu C se deli na investicije 384 mio. SIT in vzdrževanje 80 mio.SIT. Iz zneska za investicije je 150 mio. SIT namensko za obnovo vodovoda na trasi plina, 234 mio. SIT ostane za ostale investicije, kot so vrtec Sonček 185 mio. SIT, in za ostale investicije ostane slabih 50 mio. SIT. Na koordinacijah župana s predstavniki svetniških skupin, sklepih Odbora za gospodarstvo in finance ter predlogih na sejah občinskega sveta je bila enotna zahteva, da se proračun uravnoteži in se realno planirajo prihodki. Predlogi, ki smo jih prejeli z gradivom za seje občinskega sveta, so bili vedno nerealni. Prvi predlog porabe za leto 2003 je bil 1.453 mio. SIT, oziroma 46 % večji, kot je sprejeti proračun. Zadnji predlog porabe je bil 1.115 mio. SIT, kar je predstavljalo 12% nad sprejeto proračunsko porabo. Razlage za pridobitev nerealnih prihodkov so bili poleg kredita tudi obrazložitve kot so : » potrebno bo realizirati nekatere izredne prihodke«, » če bodo začete nekatere predvidene gradnje (npr. Merkator)«, »če bodo nekatere črne gradnje legalizirane», »lahko pride do dogovora o drugačnem načinu menjave v zvezi z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Zgoraj omenjene obrazložitve so bile posredovane konec aprila, vendar realni proračun ne sme imeti toliko pogojnikov. ZA RAZMISLEK V zadnjih šestih letih je bila v Mengšu vedno prednostna naloga zdrava pitna voda in kanalizacija na področjih, kjer je ni. Po podpisu koncesijske pogodbe za plin je po mnenju župana in nekaterih, prednostna naloga celovita obnova komunalne infrastrukture na trasi glavnega plinovoda Lek -Trzin. Občina bi najela pri banki dolgoročni kredit za realizacijo izvedbe celovite obnove komunalne infrastrukture. Z realizacijo projekta bi samo območje ob glavni trasi dobilo novo komunalno infrastrukturo in plin, tista območja v občini, ki pa nimajo osnovne kanalizacije, pa bi čakala še naslednjih nekaj let. V vsakem primeru pa so za vse krivi člani sveta, oziroma večina v občinskem svetu. V primeru, da bi potrdili prvi predlog proračuna, ki je bil 46 % nad realnostjo, bi župan podpisal pogodbe o najemu kredita in pogodbe z izvajalci del, kar bi v naslednjih letih Občino Mengeš lahko pripeljalo do bankrota. Krivda bi bila na strani večine v občinskem svetu, saj » mora župan spoštovati in realizirati sklepe občinskega sveta ». V primeru pa, da postavimo proračun na realna tla, smo krivi, ker se ne bo investiralo in ne bo napredka v občini, kot si je zamislil župan. Franc Hribar - član občinskega sveta - SLS ZAKAJ POROČILU NADZORNEGA ODBORA NE MOREMO PRIPISATI POLITIČNEGA PRIDIHA ? Pristojnosti, naloge, sestavo, izvolitev, postopke in način dela Nadzornega odbora, od 37. do 43. člena opredeljuje Statut Občine Mengeš,. Izvolitev oz. imenovanje članov Nadzornega odbora je točno opredeljeno v 39. čl., zato trditve, vidne iz mnenja k končnemu poročilu, ki ga je podal župan, g. Štebe, » da je Nadzorni odbor izrekel politično in ne strokovno oceno poslovanja », nikakor ne moremo sprejeti. Statut občine Mengeš opredeljuje naslednje naloge Nadzornega odbora : ■ nadzor nad razpolaganjem s premoženjem; ■ nadzor nad namensko porabo sredstev in ■ nadzor nad finančnim poslovanjem. Iz navedenega je jasno, da so naloge odbora izključno strokovne in ne politične. Trditve župana o praksi lokalne samouprave v Sloveniji in njegovi, žal napačni razlagi izvolitve nadzornikov in praksi v Evropi in Ameriki, pa so zavajujoče in pomenijo cenen politični pamflet za ljudi, ki teh predpisov in postopkov ne poznajo.. S trditvijo Nadzornega odbora o nerealnem načrtovanju se strinjamo in smo ji svetniki priča tudi v letu 2003. V tč. 2 splošnih ugotovitev Nadzorni odbor ne govori o zadolževanju za 129 mio SIT, kot odgovarja župan, ampak govori o presežku odhodkov nad prihodki. Pohvalno, kot pravi tudi župan, pa bi bilo, če bi se lahko pohvalili z transparentno porabo teh sredstev, česar pa žal ni moč videti. Nadalje sprašujemo župana, zakaj je bilo v proračunu za leto 2002, 150 mio SIT planiranih prihodkov iz koncesnine za plin, če v odgovoru Nadzornemu odboru navaja, da je bilo to nerealno, ker ni bila izdelana niti projektna dokumentacija. Kdo pa je predlagal, da je bil ta znesek uvrščen v proračun? Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev nedvomno ni bilo zagotovljeno, prav tako menimo, da notranje kontrole ni ali pa je slaba. Sicer se izdajanje naročilnic po prejetju računa, ne bi ponavljalo in tudi takih primerov Nadzorni odbor ne bi našel, kot npr., da ima naročilnica, izdana dne 12.12.2002 tekočo številko 164/02, naročilnica izdana dne 17.12.2002 pa tekočo številko 56/02. To kaže na velik nered, če ne še na kaj drugega. Nadalje župan navaja, da so v vsaki izvajalski pogodbi navedene najmanj tri garancije. Ni dovolj, da so samo navedene, zanima nas ali ima občina tudi dejansko shranjene te garancije, katere mora banka izdati ponudniku ? Županu priporočamo, da podpisuje samo take pogodbe, kjer bo izvedba v največji možni meri zavarovana z bančnimi garancijami za dobro izvedbo posla in za odpravo napak v garancijski dobi. Dosledno spoštovanje tega priporočila bo onemogočalo, da bi prihajalo do pomankljivosti, ki jih pri investicijah priznava župan. Stališče župana, da javni razpis ni vedno izveden za celotna dela, pa je za ekonomiste, popolnoma nesprejemljivo. Tako ravnaje kaže na nestrokoven in negospodaren pristop k izvedbi investicij. Županova trditev, da nesprejetje zaključnega računa za leto 2002 zavlačuje pregled in potrditev inventure, ne drži, saj je bilo ugotovljeno, da izkazana vrednost osnovnih sredstev po opravljeni inventuri, ni enaka izkazani v Bilanci stanja, zato bi bilo zelo narobe, če bi Občinski svet, tak Zaključni račun sprejel. Ker župan nepravilnosti priznava, predlagamo, da se zadeve nemudoma uredijo, da se z neurejenimi evidencami osnovnih sredstev, ne bomo srečevali še pri zaključnem računu za leto 2003. Dodatno se ne bomo spuščali še v posamezne ugotovitve Nadzornega odbora, a že iz navedenega je razvidno, da poročilu Nadzornega odbora, ne moremo pripisati političnega pridiha. Z vso svojo strokovno in moralno odgovornostjo podpiramo zaključne predloge Nadzornega odbora, ki jih je sprejel na svoji seji dne 12.6.2003. ZAKAJ JE OBČINSKI SVET NA SVOJI SEJI DNE 10. 9. 2003 IZ DNEVNEGA REDA UMAKNIL POPRAVEK PRORAČUNA ZA LETO 2003 ? Terminologije » POPRAVEK », ne pozna ne zakonodaja, ne Statut Občine Mengeš, ne Poslovnik občinskega sveta. Vsi navedeni akti govorijo le o rebalansu proračuna, ki pomeni ponovno uravnovešenje prejemkov in izdatkov. Da se rebalans lahko predlaga, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: V obdobju, ko se sprejeti proračun izvaja, je možno, da se povečajo planirani izdatki (zaradi, nastanka novih obveznosti ali spremenjenih gospodarskih gibanj), ali zmanjšajo planirani prejemki. To je predvidel tudi zakonodajalec, ki v takih primerih dovoljuje županu, da za maksimalno 45 dni, zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. To se imenuje ZAČASNO ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA PRORAČUNA. Pri tem pa je pomembno, da se to enakomerno nanaša na vse neposredne uporabnike in da župan o tem ukrepu takoj obvesti Občinski svet. Če pa se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja ugotovi, da se proračun kljub ukrepom, ni mogel uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred iztekom 45 dnevnega roka, predlagati rebalans. Torej za rebalans ni bilo zakonske osnove, niti potrebe. Ker pa dopuščamo možnost, da nekatere proračunske postavke potrebujejo spremembo, predlagamo, da se skladno z 8. členom Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 2003, za sejo občinskega sveta v oktobru pripravi predlog prerazporeditve proračunskih sredstev in sicer: 1. za tiste proračunske postavke, kjer to zahteva spremenjena zakonodaja, veljavna od 01.01.2003 dalje; 2. za tiste proračunske postavke, kjer v letu 2003 spremenjen Odlok, ki ureja financiranje posameznih postavk, to zahteva in 3. za tiste proračunske postavke, ki bodo objektivno utemeljene. Pri tem mora biti Občinskemu svetu posredovana: ■ pravna podlaga za vsako predlagano spremembo; ■ pregled porabe posamezne proračunske postavke, za katero se predlaga sprememba, v letu 2002, v obdobju od 1.1.2002 do 31.3.2002 in 1.1.2003 do 31.3.2003 Pregled porabe v obdobju od 1.4.2003 do 30.6.2003 pa ni upravičen, ker sklep Občinskega sveta o začasnem financiranju ni bil objavljen v uradnem glasilu občine Mengeš. Na podlagi Statuta Občine Mengeš je sklep veljaven le, če je objavljen. Zaradi navedenega, župan ni uporabil besede rebalans, ker za to ni imel zakonske osnove. Župan je z izrazom POPRAVEK hotel spremeniti veljavni proračun za leto 2003 po svoji volji, za kar pa ni pristojen. Svetniki: Peter Gubanc, Marija Sitar, Breda Jamsek, Roman Kalušnik, Milica Tomšič, Aleš Janežič, Janez Per, Jože Vahtar, Jožica Komatar, Franc Hribar, Tina Zeleznik, Ljiljana Ošep. Nadzor v Občini Mengeš Nadzorni odbor je v letošnjem letu opravil nadzor poslovanja občine za leto 2002. Žal moramo uvodoma ugotoviti, da delo Nadzornega odbora pri pregledu poslovanja Občine Mengeš ni bilo usmerjeno v ugotovitev resničnega dejanskega stanja in na tej podlagi ugotavljanje pravilnosti oziroma zakonitosti ter gospodarnosti poslovanja. Iz poročila Nadzornega odbora izhaja, da ta organ praktično ni upošteval ničesar od obsežnega pojasnila, ki smo mu ga posredovali na predhodno poročilo in končno poročilo predstavlja zgolj prepis predhodnega poročila. Nadzorni odbor se ni potrudil niti toliko, da bi vsaj poskušal pojasniti morebitno neustreznost naših pojasnil. V nekaterih delih pojasnila smo med drugim navedli oziroma opozorili na škodljivost in negospodarno ravnanje, če bi se držali stališč, kot jih v teh primerih zagovarja Nadzorni odbor, pa vendar se ta organ ne meni za opozorila in svojih stališč ne spreminja. To pomeni, da s tem celo zagovarja negospodarno ravnanje. Nadzorni odbor je svoj pregled poslovanja za leto 2002 opravil površno in nepoglobljeno, zaradi česar njegova končna ocena ne temelji na verodostojnih ugotovitvah. Glede na sestavo Nadzornega sveta, ki odraža enako razmerje politične moči, kakršna je v Občinskem svetu, se ni mogoče izogniti vtisu, da je Nadzorni odbor izrekel politično in ne strokovno oceno poslovanja za leto 2002. Praksa lokalne samouprave v Sloveniji kaže, da institucija nadzornih odborov v občinah ne izpolnjuje pričakovanj zakonodajalca. V zakonu o lokalni samoupravi je predpisana pristojnost nadzornih odborov, vendar pa skoraj nikjer nadzorni odbori svoje funkcije ne opravljajo tako, kot je zakonsko predpisana. Delo oziroma aktivnost teh občinskih organov je vezano na sam način izvolitve. Glede na to, da nadzorne odbore imenujejo občinski sveti, je s tem takšno imenovanje vedno politično. Zato je v večini primerov ravnanje nadzornih odborov bolj ali manj povezano s političnimi motivi, strokovnost pa je običajno zanemarjena. Povsod tam, kjer večina v občinskem svetu podpira župana, je delo nadzornega sveta zelo pasivno in ne odkriva nobenih nepravilnosti, tam, kjer pa je večina v občinskih svetih v opoziciji do župana, pa so nadzorni sveti seveda zelo aktivni in iščejo za vsako ceno pri županu in občinski upravi napake in nepravilnosti in jih vedno tudi najdejo ali pa si jih izmislijo. Ravno dosedanja praksa lokalne samouprave v Sloveniji na področju delovanja nadzornih odborov je pokazala na neustreznost zakonske ureditve tega področja. Tudi ureditev v drugih državah Evrope in Amerike ne pozna tovrstnih nadzornih organov znotraj občin, pač pa so tovrstne naloge sistemsko podvržene delu Računskih sodišč in neodvisnih revizijskih hiš. Enako oz. podobno spoznanje je prisotno danes tudi pri pripravljalcih reforme lokalne samouprave, ki poteka, in kot sedaj kaže v prihodnje posebnih nadzornih organov v občinah ne bo več in bo nadzor nad poslovanjem v občinah ustrezneje zagotovljen. Celoten odgovor na poročilo Nadzornega odbora z vsemi konkretnimi pojasnili na posamezne navedbe je objavljen na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si. Župan in občinska uprava SESTAVA DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Statuta občine Mengeš in Odloka o ustanovitvi delovnih teles občine Mengeš ima tudi občina Mengeš ustanovljena strokovna delovna telesa, ki se vključujejo v proces odločanja občinskega sveta in pri tem oblikujejo svoja mnenja, stališča in predloge, katere posredujejo občinskemu svetu. Občina ima ustanovljen tudi Nadzorni odbor, ki opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine in namenskost porabe občinskega proračuna. Vsa navedena delovna telesa na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje Občinski svet. Komisija pripravi predlog sestave delovnih teles, ki jih sestavljajo občani, katere na podlagi poslovnika občine Mengeš predlagajo posamezne politične stranke ali državljanske liste, ki so izvoljene v Občinski svet. Zupan občine Mengeš Tomaž Stebe v javnosti ter na sejah občinskega sveta omenjena delovna telesa stalno označuje za politikantska, ki naj bi bila nestrokovna ter naj bi sledila zgolj njemu nasprotnim političnim ciljem saj njihove sklepi večinoma nasprotujejo njegovim predlogom, ki jih posreduje občinskemu svetu. Kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ostro nasprotujem takim trditvam, saj smo v delovna telesa imenovali večinoma strokovnjake iz posameznih področij ter občane, ki na posameznih področjih življenja naše občine uspešno delujejo že vrsto let. Glede na sestavo lahko trdim, da njihovim odločitvam lahko zaupamo, izkušnje pa kažejo, da so njihove odločitve v dobro občine Mengeš.. V nadaljevanju svoje trditve utemeljujem s predstavitvijo delovnih teles z navedenimi referencami oz. strokovnostjo, katere so v kadrovskem postopku (v januarju 2003) za posameznega kandidata navedli predlagatelji. IME IN PRIIMEK REFERENCE, STROKOVNOST X PREDLAGATELJ Odbor za okolje in prostor: Jamšek Breda (predsednica) univ. dipl. ing. gradbeništva, direktorica projektov za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, LDS Miklavčič Alojz univ. dipl. ing, zaposlen: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS SDS Skok Miha univ. dipl. ing. arhitekture, samostojni kulturni delavec Mladi za Mengeš.. Hribar Franc univ. dipl. tekstilni ing., pomočnik direktorja SLS Zicherl Irena višja upravna šola, Svetovalka za premoženjsko pravne zadeve ZLSD Modec Kostja gradbeni tehnik, vodja gradenj LDS Odbor za gospodarstvo finance in proračun: Sitar Marija (predsednica) univ. dipl. ekonomistka, vodja poslovne enote banke LDS Mag. Sirše Janez univ. dipl. ekonomist, direktor mednarodnega inštituta za turizem LDS Komatar Jožica ekonomistka, vodja prodaje SLS Ošep Ljiljana komercialna šola, komercialist ZLSD Peterlin Marko ekonomist, posredništvo Nsi Rojc Franjo ekonomski tehnik, upokojenec SDS Odbor za družbene in društvene dejavnosti: Vahtar Jože (predsednik) strojni tehnik, pomočnik direktoja SLS Hribar Anton orodjar NSi Hribar Viljem Marjan absolvent zgodovine in sociologije kulture Mladi za Mengeš.. Jerič Marko zaposlen Pošta Mengeš SDS Lipar Branko predmetni učitelj, ravnatelj Osnovne šole LDS Totter Mateja tekstilni tehnik SMS Statutarno pravni odbor: Vladimir Drobež (predsednik) univ. dipl. org., zaposlen IMP Klima SDS Roman Kalušnik višji upravni delavec, samostojni podjetnik LDS Janez Per orodjar, bivši župan in poslanec v Državnem zboru SLS Nadzorni odbor: Jere Miroslav (predsednik) univ.dipl. ing. elektrotehnike, direktor ZLSD Mag. Cemas Veršnik Nina univ.dipl. ekonomistka, zaposlena Ernst & Young d.o.o. pomočnica v reviziji Mladi za Mengeš.. Salamon Stanko ekonomist, namestnik direktorja urada za droge RS LDS Borin Stefan komercialni tehnik, podjetnik SLS Kunstelj Rudolf v ključavničar, upokojenec Nsi CESTE V LOKI »Krajani s Testenove ul. v Loki bomo še nadalje hodili oz. se vozili po razkopani cesti«, tako je menila oz. določila večina svetnikov na 8. seji. Na 9. seji pa so razložili, da se ceste ne delajo več za 20 ali 30 let, ampak se sedaj poljubno širijo, krajšajo, ožijo, skratka prekopavajo kadar se nekaterim zahoče. Ta ista večina pa noče razumeti, da so prekopavanja razlog neke gradnje ali vgradnje, skratka vsega, kar je že sedaj ali vsaj v bližnji prihodnosti nujno potrebno. Razlog tega, skupina navaja, da bi plinska trasa postala priviligirano območje, češ tu bo plin, nov vodovod, kabelsko omrežje in še nova cesta, kar je preveč oz. predrago. V istem hipu pa se tudi bojijo, da bo, ko bodo prekopavali Testenovo ul., glavna cesta preveč obremenjena, češ tako globalna prenova bi trajala predolgo. Tako se dogaja s krajem, ki ima premalo glasov v svetu občine, pa čeprav se župan trudi, da kraj dobi tisto, kar mu gre, oz. kar so mu pred volitvami obljubljali tudi nekateri iz omenjene skupine. Zupanova zasnova poleg plina, je obnova vodovoda, vgradnja cevi za električno in kabelsko omrežje in zaključiti z novim asfaltom. Za tako investicijo pa primanjkuje 160 mio. SIT, katere bi si občina izposodila pri banki. Tukaj pa omenjena večinska skupina svetnikov ne popusti, ker se jim ne zdi dovolj pomembno. Bolj pomembno se jim zdi, da se vlaga v sklad za športno dvorano, ki se preimenuje v šolsko telovadnico. Tako nam Ločanom ostane le, da zaprosimo za prometne znake, ki označujejo delo oz. »luknje« na cesti. Marko Jeric, član svet. skupine SDS VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ 10. seja, v sredo, dne 1. oktobra 2003. Predvideni vsebinski dnevni red: 1. Usmeritve proračunov in načrti razvojnih programov za leta od 2004 do 2007. Dveletni prora~un Ob~ine Mengeš za leti 2004 in 2005 - predlog za I. obravnavo. 2. Rebalans proračuna Občine Mengeš za leto 2003 z nujnimi usklajevanji zakonitosti, urejanjem spornosti ter zagotavljanjem normalnega delovanja. Druga možnost svetu za obravnavo predloga. 3. Povečanje cen programov Zavoda Vrtec Mengeš zaradi dviga plač iz državne kolektivne pogodbe. 4. Odlok o spremembi Odloka o komunalnem prispevku v Občini Mengeš - ponovna okrnjena sprememba. Info: Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš. mug. Tomaž [tebe, župan DEVETLETKA V MENGŠU Začetek letošnjega šolskega leta pomeni veliko prelomnico tudi za našo šolo; prenova slovenske osnovne šole se pričenja tudi v tistem delu, ki je očem najbolj viden, gledano z vidika staršev celo najpomembnejši: uvaja se devetletka. Šolski prag sta prestopili dve generaciji: poleg osemletkarske še nova - devetletkarska. Torej, generaciji, rojeni leta 1996 in 1997. Na prvi pogled gre torej za čudno situacijo: dva prva razreda? Res je, letos pričenjata šolanje generaciji, ki imata vsaka zase »zgodovinsko« vlogo: z eno se zaključuje obdobje osemletke, z drugo se pričenja obdobje devetletke. Naslednje šolsko leto se bo plat prenove »normalizirala«: v prvi razred bomo vpisali le generacijo, rojena leta 1998. Namesto, da bi obiskovala vrtec in program priprave na šolo v vrtcu, bo pač vključena v enoten osnovnošolski program, ki bo v prvem obdobju otrokom dal osnovna znanja in jih usposobil za uspešno šolanje v drugem in tretjem obdobju. Ta obdobja imenujemo triade ali triletja, vsako od njih ima svoje posebnosti in svoj namen ter pomen. Že iz naziva pa je razvidno, da traja po tri leta. Poleg uvajanja prenove v prvem triletju jo uvajamo tudi v tretjem. Tretje triletje vključuje sedmi, osmi in deveti razred. V sedmi razred devetletke so v letošnjem šolskem letu vključeni učenci, ki so lansko leto obiskovali 5. razred. Iz tega razloga imamo tudi dve generaciji sedmega razreda: devetletkarji in osemletkarji. Prvi bodo končali osnovno šolo čez dve leti po programu osemletke, drugi pa čez tri leta po programu devetletne osnovne šole. Priprave na uvajanje prenovljene osnovne šole, devetletke torej, so bile v državnem merilu dolge in temeljite. Kar nekaj let so strokovnjaki - teoretiki in praktiki vseh profilov - pripravljali programe, lepo število šol v Sloveniji pa že od leta 1999/2000 izvaja prenovo v skladu z »Odredbo o postopnem uvajanju programa devetletne osnovne šole«. V šolskem letu 2003/ 04 pa je uvedba devetletke postala v skladu z zakonom obvezna za vse slovenske osnovne šole. Tudi na naši šoli smo v priprave vložili veliko časa in truda in sicer na strokovnem in organizacijskem področju ter glede izpopolnjevanja prostorskih pogojev in opremljenosti. Učitelji so bili vključeni v različne oblike izpopolnjevanja, tako da so bili na nove naloge pripravljeni. Seveda prinaša vsakdanja praksa vprašanja, ki jih je treba še razreševati, vendar pa bodo čedalje redkejša, Nekaj več se jih javlja v 7. razredu, ker je tudi urnik zaradi predmetnika zahtevnejši, zelo lepo pa je delo steklo v prvem razredu. Veseli smo, da so prostori obnovljeni, otroke pa je dočakala povsem nova oprema. Sredstva za vse to je zagotovila občina Mengeš, ni pa izpolnila svoje obveznosti za tretje triletje. Prostorski problem na predmetni stopnji bo z vsakim naslednjim letom devetletke še bolj zaostren, naravnost kritično pa bo zaradi izvajanja obveznih in dodatnih programov športne dejavnosti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo precej elementov devetletke izvajali že celo desetletje, ker smo pač iskali boljše rešitve od takrat veljavnih. Izvajali smo jutranje varstvo in program popoldanskega bivanja, opisno ocenjevanje v 1. in 2. razredu, isto učiteljico v obeh prvih razredih, delni nivojski pouk v zaključnem razredu. To so dragocene izkušnje, zaradi česar imamo bojazni pred novimi strokovnimi izzivi še manj. Prepričani smo, da bomo svoje naloge opravili kvalitetno, ker smo se jih lotili odgovorno in da bomo ob koncu šolskega leta imeli dober občutek, skupaj s strokovnimi delavci tudi starši in učenci. Branko Lipar V avgustu se je končala bogata življenjska pot nase upokojene učiteljice gospe Ide Trobec. Začela se je pred 88 leti v Cerkljah ob Krki. Njen oče in stari oče sta bila učitelja in tudi Ida je šla po njuni poti. Od leta 1934, ko je postala učiteljica, je pedagoško delo opravljala v različnih krajih, kamor jo je pač, kot je bilo v tistih časih običajno, z dekretom poslala šolska oblast: v Repnjah pod Šmarno goro, Loškem potoku, Gotenici na Kočevskem, Virštajnu, Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Ta kraj je za njeno življenje - poleg Mengša - posebej pomemben: tu si je pred začetkom druge svetovne vojne ustvarila družino in tu že po nekaj letih izgubila moža: kot pripadnika osvobodilnega gibanja so ga Italijani 1942. leta ustrelili. Od takrat je svoje življenje posvečala pedagoškemu poklicu in otrokoma. Po vojni je bila najprej krajši čas v Trzinu, nato pa od leta 1947 dalje v Mengšu. Zaživela je polno življenje učiteljice. Pouk v zasilnih in utesnjenih prostorih, dopoldne in popoldne celo v različnih stavbah, kot je bilo za povojne razmere običajno. Opremljenost je bila skromna, učne pripomočke je učitelj moral izdelovati sam. Seveda so se razmere počasi izboljševale. Največjo šolsko pridobitev v Mengšu - izgradnjo nove šole v sedemdesetih letih - pa je gospa Ida dočakala že kot upokojenka. Ida Trobec je bila učiteljica v pravem pomenu besede. Poleg osnovnega pedagoškega dela je opravljala še vrsto stvari. Najbolj pri srcu so ji bili pevski zbori. Vodila jih je v šoli, na prejšnjih šolah pa tudi v kraju. S kolegom Slavkom Ziherlom je sodelovala pri operetah, ki so za dolga leta zaznamovale mengeško kulturno dogajanje. Ukvarjala se je tudi s predšolskimi otroci: nekaj časa je v glasbeni šoli vodila glasbeno pripravnico, za krajše obdobje pa je prevzela tudi skrb za delovanje vrtca, ko se je ta dejavnost šele oblikovala. Poučevala je tudi v obrtni šoli. Aktivno je delovala v številnih društvih in organizacijah: Rdečem križu, društvu prijateljev mladine, turističnem društvu, združenju vojnih invalidov in to na različne načine: tu je bila tajnica, tam blagajničarka, spet drugje organizatorica ali strokovna sodelavka različnih tečajev. Prejela je različne pohvale in zahvale; ob 85-letnici pa ji je Občina Mengeš podelila ZLATO PRIZNANJE za »dolgoletno delo v izobraževanju in različnih društvenih dejavnostih«. Gospa Ida Trobec je živela aktivno življenje skoraj do konca. Pomagala je svoji družini, inštruirala, kritično spremljala dogajanje v okolju, najbolj seveda na pedagoškem področju. Redno se je udeleževala šolskih prireditev in srečanj, izrekla pohvalna in kritična mnenja. Njena kritika je bila zmeraj poštena. Imela jo je pravico izreči, saj je bila vse življenje delovna, njene značajske lastnosti pa poštenost, doslednost, trdnost v načelih. Čeprav je doživela hude življenjske udarce, je bila skoraj do zadnjega polna vedrine, njena vitalnost in bistrina duha pa vredna občudovanja. Naj bo spomin v nas na gospo Ido trobec še dolgo živ. Preveva naj nas čut hvaležnosti in spoštovanja do njene osebnosti in vsega, kar je v svojem življenju uspela uresničiti. In tega je bilo res veliko. Težko jo je posnemati, saj je vsak človek, tak kot je, neponovljiv. Veliko bo že, če nam bo za zgled, kako je kljub težkim razmeram in preizkušnjam mogoče živeti polno in razgibano življenje, kako je mogoče uravnotežiti delo zase in za svojo družino z delom za druge, za skupnost. Kako je mogoče ustvariti in obdržati pokončno držo, vero v poštenost in resnico, tisto obče človeško in ono intimno, ne da se komurkoli klanjaš ali uklanjaš ali koga prizadeneš. Kako je mogoče biti domoljub in razumeti ter dojeti širjave sveta. Kako je možno biti človeško preprost, obenem pa dostojanstven in brez sprenevedanja. Vsaj nekaj od tega se spomnimo, in tako ravnajmo, pa bo prav. In spominu gospe Ide Trobec se bomo tako najlepše oddolžili. Branko Lipar, kolektiv OŠ Mengeš Spoštovani starši otrok iz skupine JEŽKOV! Zahvaljujem se vam za posebno in lepo darilo, ki ste mi ga namenili ob koncu šolskega leta. Hvala tudi tistim staršem, ki imate sposobnost vživljanja v druge ljudi in ste cenili moje delo, odgovornost, trud in ljubezen pri vzgoji in izobraževanju vaših otrok. Vsem staršem in otrokom želim veliko lepih trenutkov in modrih odločitev v življenju. ENA OD VELIKIH SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA JE, DA JE ZARES KAJ VREDNO LE TISTO, KAR NAREDIMO ZA DRUGE. Vzgojiteljica Zinka Steiner vrtec MENGSAN VRTEC SONČEK V NOVI OBLEKI Prvi dan letošnjega šolskega leta je bil hkrati tudi prvi dan, ko je vrtec Sonček odprl svoja nova vrata najmlajšim Mengšanom, ki so ga takoj sprejeli za svojega, čeprav je zelo zelo drugačen od dobre stare hiše, ki je svojemu namenu z velikimi pomanjkljivostmi služila desetletja. Vrtec je nov, svetel, sončen in ima zelo zelo veliko prostora, zlasti prvi vtis, ko nevajen novega okolja vstopiš v novo svetlo avlo, ki je namenjena garderobi otrok, prostoru za športne dejavnosti, skupnim roditeljskim sestankom, pa tudi gledališču, kar smo peti dan šolskega leta tudi v praksi preizkusili - otroci so si ogledali lutkovno igrico Ježeva hišica. igrajo trgovino, kuhajo, se frizirajo, obiskujejo tržnico ali pa si uredijo še drugačne kotičke po lastnih zamislih. Kuharica kuha v povsem novo opremljeni kuhinji, ki zagotavlja, da se hrana za otroke pripravlja po najnoveših evropskih predpisih HACCAP-a. Da kuha dobro, pa smo preizkusili že v kuhinji enote Gobica, torej smo glede tega lahko kar mirni Le kaj je v nadstropju, kamor ob dnevu odprtih vrat novega vrtca obiskovalcem ni bilo dovoljeno hoditi? Tam zgoraj s pogledom na Kamniške planine imajo svojo pedagoško sobo vse strokovne delavke vrtca. V sobi se lahko nemoteno pripravljajo na vzgojno delo, prebirajo strokovno literaturo, v manjšem kabinetu je zbirka različnih malih in improviziranih ritmičnih in melodičnih instrumentov, ki so čez poletje Vsaka igralnica ima izhod v lasten atrij - pokrit prostor, kjer vzgojiteljice pripravijo lahko tudi dejavnost za manjšo skupino otrok na svežem zraku. Igralnice imajo vsaka svoje sanitarije, ki se naravno zračijo in imajo tudi naravno svetlobo. Za fante od tretjega leta starosti dalje so nameščeni pisuarji, ki zagotavljajo, da se fantje sigurno ne morejo polulati mimo školjke po tleh. Vse pipe in razsvetljava v sanitarijah se vklapljajo senzorsko. V garderobah za najmlajše otroke so nameščene omarice, v katere starši shranijo rezervno obleko in pleničko za domov, pleničke za čez dan pa otroci dobijo v vrtcu po potrebi, prav tako otroci v jasličnem oddelku vrtca dobijo tudi vse higiensko negovalne potrebščine, ki se potrebujejo tekom dneva, tako da starši v vrtec prinesejo le eno pleničko dnevno ali pa po pet hkrati, ki jih porabijo od ponedeljka do petka. Oprema, ki je nameščena v skladu s Kurikulumom za vrtce, kar pomeni, da si otroci lahko sami vzamejo zaželeno igračo, seveda po predhodnem dogovoru z eno od strokovnih delavk v skupini. Vsaka igralnica ima tudi ustrezen igralni kotiček, v katerem se otroci v manjših skupinah lahko počakali lepo shranjeni v velikih zabojih; podobno so poletje "preživele "še vse igrače, posoda, jedilni pribor, ležalniki, knjige namenjene otrokom in strokovna literatura in potrebščine, namenjene delo s predšolskimi otroki. V prvem nadstropju pa je še lepa, svetla in sončna Andrejeva soba, ki je namenjena skupini otrok, ki se bo odločila za likovno dejavnost, za glasbo, za delo z računalnikom in igranju z glino. Ker je soba prostorna, bo omogočala, da likovno ali kakšno drugo dejavnost otroci lahko končajo tudi šele čez nekaj dni ali pa le naslednji dan. Tako toliko o novem vrtcu za september, devetega oktobra ob sedemnajsti uri pa ste vsi bralci mojih vrstic lepo povabljeni na slovesno odpiranje novega vrtca; oktobrski datum odpiranja vrtca sovpada s svetovnim Tednom otroka, ki ga praznujemo tudi v naši državi. Tako vrtec imamo. Dovolim si vzeti pravico, da zaželim vse lepo otrokom in zaposlenim tudi v imenu bralcev občinskega časopisa. Mica Kavka VRTEC SONČEK Pred svečano otvoritvijo in blagoslovitvijo novega (nadomestnega) vrtca Sonček je primerno napisati nekaj stavkov v resničnem duhu, predvsem o dobrih. Do sedaj smo lahko brali (izključno) o neizmernih projektantskih, izvedbenih in občinskih (uprava, župan) napakah, butalskem ravnanju ter (pre)visoki ceni. Ne le v bulvarskem, rumenem tisku s podpisom in brez (gostilniške čenče) pač pa tudi v resnih časopisih in tudi v tem občinskem glasilu. Moja trditev je da smo pri tem projektu v slabih petih letih izjemno načrtno in postopno pripravljali ter na koncu točno po predvidevanjih v desetih mesecih zgradili in opremili objekt. Zapisi in dokumenti o tem pričajo. Dogovorili smo se da bomo vsi sodelujoči zapisali svoje dobre in slabe poglede in izkušnje. Z željo, da bo naslednji podoben projekt lahko na tem gradil. Predvidevam, da bomo v nekaj letih morali začeti s predpripravami za povsem nov vrtec na novi lokaciji - morebiti na območju Malega Mengša in Loke. Vodstvo vrtca in zaposleni so ves čas sodelovali oz. soodločali - pri odločitvah, njegovi zasnovi, izvedbi in opremi. Marsikaj je bilo dodano in izpopolnjeno tudi na predlog nadzora in nenazadnje samega izvajalca. Arhitekturna zasnova je v celoti avtorstvo arhitekta Tomaža Mihelčiča. Čas bo pokazal njegovo skladnost s prostorom oziroma novo kvaliteto prostora, kjer se nahaja. Pogled, veduta, na Mengeš je vidno spremenjena. Bistvo pa je, kako njegova arhitektura govori človeškemu srcu - otrokom, vzgojiteljicam, staršem. Ta stavek sem priredil po svetovno znanem Japonskem arhitektu Kenzo Tange - ju v zapisu o združitvi tehnologije in človečnosti. Ne da bi to vedel, sem resnično poskušal s tehnologijo takozvanega pametnega objekta vgrajeno tehniko (»instalacije«) podrediti zahtevam človečnosti z ustrezno, v svetu uveljavljeno tehniko, celovite informatizacije vseh naprav, njihovega reguliranja in nadzora. Tega si v mengeškem okolju (in še katerem drugem slovenskem) nisem upal. Nikakor ni bilo možno dobiti niti moralne, kaj šele strokovne podpore, na ministrstvu za šolstvo niti na ministrstvu za informacijsko družbo. Kljub temu, da sem, skupaj z našim občanom pripravil tehtno in realno projektno nalogo. Zanimiva in presenetljiva ter pohvalna pa je bila izrazita podpora vodstva in vzdrževalca vrtca. Naslednji vrtec v Mengšu bo s to tehnologijo (človečnostjo) zagotovo opremljen - predvidevam, da ga bo potrebno zgraditi v naslednjih petih do desetih letih. Tomaž [tebe, župan POKALNO TEKMOVANJE ZA STAREJŠE GASILKE IN GASILCE V MENGŠU 13. septembra 2003 je v Mengšu potekalo gasilsko tekmovanje za starej{e gasilke in gasilce, ki je {telo tako za pokal Meng{a kakor tudi za pokal Gasilske zveze Slovenije. Slednje se je v Meng{u tudi zaključilo, zato je bil boj med najbolj{imi ekipami še posebej hud. Tekmovanje je potekalo v športnem parku in udeleženci so pohvalili že tradicionalno dobro organizacijo tekmovanja. Skupaj je sodelovalo 37 enot, od tega 10 ženskih in 27 moških.Kljub znanju je najboljšim pomagal tudi kanček sreče in tako so na koncu podelili tudi priznanja in nagrade za najbolj oddaljene ekipe in pa najstarejše udeležence tekmovanja, kakor je to že v navadi. Tekmovalcem in sodnikom je bilo naklonjeno tudi vreme, saj kljub napovedi ni deževalo, k sreči pa tudi ni bilo prehudega mraza. Ob koncu so si tekmovalci in organizatorji segli v roke z obljubo, da se prihodnje leto zopet vidijo. Mateja Jemec BU It^ hODRA-Vr Zu. ■ L TCKUŮ^ALNE rtKTîc ■ -U ; v4.11 ÍM H^ Hn. Ku HTB Hia □■BH T^BlI 1 : ub u^ ■ ■IH-11 _ It itai 4? in H.H MLH] mm 2 r^i _ To L«D llfla .1 m 1-1,H K.1D 1 ll^ptr I.í. I4« UAl "ií.Vh îjn II,M «.''JD T MJI|,t* ] 1 ? 1«» ijfiú íjn^ ÏI.M_ 1 íílU« -1 .) im JÍJM' ÍT.Íft i].?? IJ.Ti . t Itinv^f 3 IfH 1 Ut 11.H JlJO 9JÍ.Í* ' 7 ^rtHi» ť LW , iJiiA 1 1 iSfl M,H 9JÎ J* — 1 OUVHUI- 10 , 1 , 1 nsň ».tù li» 1 43Í.I* ■) Btrti 10 L«Ú řj.io ! H.lO iJ.H i 434.4« t H siTÉilavůbt^ HlO ' f-M tiji "JŮ f.11 .** ■ ] S Ittíl ' 4?JJU Lfvl* řVm IJH " i ■ 1 .ïkàLTUni iJ l«J 1 ['.■VJÍl f.tU 1 JLjM 31 ■ J- KutiB-Liini fl WW ' J i VBP ■ ří.jn IVH '_1 I.) " Tnv^i •3 imTy.Ti '.m ^!l,-B 1 2j,i* im ' um 'l -^llBl l_E_ l«! 'I1J» n.jnT-jt.i* u, ig rjt iT >7JWl' iJ.w ^ W.M B.'n Jïl.»" U 5«ÍFŤIÍW Jíl OflP T lltT 57.TÏ1 r.-B tfíi U-'û r JI litvf _~ wpi íkKJ t-i.ro' iJM RJ» 92IJH tV Vf LW t'.lfl yjK> 'ji.B U.H řT.-K) 9 LI J* n » 10 ' Udú i i FJ» ri^lif JlDO lulj» 3» JI a ' ' biJW 1 1 Uj4t IÍK!*! lul.n 1 fdfij« U liiú u« ň.íí ' H.'ll IDu imjù 1 in.vi« u u- ÏIhiui Fil rjE^i le wau ■^JUU JÍJK MUI ii.m ii.n li-ÍW AA^.I* ZJ 1 .UixwrtEl ib ií:n MvW -1,M SH.ji niii.iD (T?,» 1" ' 14» -133 .-HvK ■.m H.M jj 11- ^rtnTEi D I4U tijn ■ [ti "" ■f.lO i:« ' Él.N :i r Thni 9' i«»Tiijwi 1 »».JI PJÏ1 H.IJ ÍÍ4.V r "Iščem osebo za pomoč pri čiščenju stanovanjske hiše v Mengšu. Delo bi opravljala predvidoma popoldne, 2-krat tednsko po 3 ure. Će vas delo zanima, mi sporočite na telefon 031 621 352." TEKMOVALEC IZ MENGŠA, HOLC MIHA, IMA NAJHITREJŠA MODELA ČOLNOV V EVROPI S hitrostnimi tekmovanji modelov čolnov na elektro pogon so pričeli v ZDA, letos pa je konec avgusta v Nemčiji potekalo prvo tovrstno tekmovanje na stari celini. Pogosto si ljudje pod besedo modelarstvo še vedno predstavljajo le rezljanje modelčkov iz lesa, izdelovanje preprostih modelov čolnov ali letalc, ipd. Večina pa jih sploh zamahne z roko, ko jim omeniš, da se ukvarjaš s tekmovalnimi modeli radijsko vodenih čolnov na električnim pogonom. Tekmovalna pot Mihe Holca se je začela pred enajstimi leti. S preprostim modelčkom doma izdelanega modela čolna se je odločil pomeriti se z izkušenimi modelarji na Koseškem bajerju v Ljubljani. Tekmovalno vzdušje ga je motiviralo in odločil se je, da ne ostane le pri ednem modelu čolna. Iz rok organizatorjev na tekmovanju »German SAW 2003« Miha prejema priznanje za najhitrejšega v Evropi. Modeli čolnov, ki jih z očetovo pomočjo po lastnih zamislih izdeluje Miha, so večinoma veliki od 20 do 80 cm, težki so od nekaj sto gramov do poltretjega kilograma. Večina jih je narejenih iz enakih materialov kot so uporabljeni v Formuli 1, to so kevlarska in ogljikova vlakna. Poganjajo jih izključno ekološko neoprečni in tihi elektromotorji. Poleg veliko časa in potrpljenja, zahtevajo modeli dobro poznavanje elektronike, (fino)mehanike, hidro- in aerodinamike. Seveda so za nakup materialov potrebna kar izdatna finančna sredstva. In kako se tekmuje? Na določeni progi, označeni z bojami, tekmuje do 6 modelov čolnov naenkrat. Zmagovalec je tisti, ki uspe v določenemu času prevoziti največ krogov. Sliši se preprosto, vendar je dirka vse prej kot to. Modeli namreč na relativno majhni progi dosegajo hitrosti tudi do 100 km/h. Na treninge se Miha vozi na Šmartinsko jezero pri Celju, kjer se večkrat na leto zvrstijo tudi tekmovanja za državno prvenstvo. Kar nekaj primernih lokacij za trening v bližini Mengša je žal že oddanih za druge aktivnosti. Tudi Koseški bajer v Ljubljani je pretežno v domeni ribičev. Res škoda, da v Sloveniji ni posebnega razumevanja za tovrstno udejstvovanje mladih. V vseh evropskih in tudi vzhodnoevropskih Miha z modeloma s katerima sem dosegel hitrost 111 in 152 km/h. državah namreč tovrstno dejavnost štejejo med športne kategorije. Pri nas pa še vedno sodi pod tako imenovano »tehnično kulturo«, kot je bila umeščena v prejšnjem sistemu. Tako je Miha kot odličen modelar in tekmovalec bolj poznan izven Slovenije, kot pa doma. Poleg tega, da je v teh letih osvojil pet naslovov svetovnega prvaka v kategorijah MONO in HIDRO modelov, je najbolj ponosen na zadnja uspeha na hitrostnih tekmovanjih. Na tekmovanju "NAMBA Fast Electrics Straighlines", ki je lani novembra potekalo v Los Angelesu v ZDA, je Miha uspel z modelom doseči hitrost 144 km/h, kar je bila takrat tretja navišja uradno zabeležena hitrost RV modelov čolnov na elektropogon. Poleg tekmovalcev iz Amerike so nastopali tudi tekmovalci iz Alaske in 5 tekmovalcev iz Evrope. Miha kot edini iz Slovenije. Udeležbo je podprla tudi občina Mengeš. Miha se ji za finančno pomoč lepo zahvaljuje. Letošnje hitrostno tekmovanje "German SAW 2003", je potekalo v začetku avgusta v Duisburgu v Nemčiji. Sam način hitrostnega tekmovanja je načeloma zelo preprost. Model čolna mora za končni rezultat razdaljo 100 m prevoziti čim hitreje v obe smeri. Na medsebojni razdalji 100m sta na eni strani obale nameščena infrardeča izvora, na drugi strani obale pa senzorja. Med vožnjo skozi »vrata« model preseka žarka, iz časa, ki se meri v tisočinkah sekunde, pa se izračuna hitrost modela. Tekmuje se v večih kategorijah, ki se poleg osnovnih konstrukcijskih zahtev med seboj ločijo tudi po številu pogonskih akumulatorjev. Letošnje pravkar minulo tekmovanje v Evropi je bilo prvo tekmovanje hitrostnih kategorij na stari celini. Zbralo se je skoraj 40 tekmovalcev, večinoma iz Nemčije, nekaj iz Avstrije in Nizozemske in Miha kot edini iz Slovenije. Miha je uspel šokirati vso elito in postavil dve absolutno najvišji hitrosti v dveh kategorijah. Najvišja hitrost je znašala nekaj čez 152 km/h. Tudi letos ima v načrtu udeležbo na hitrostnem tekmovanju v Los Angelesu, kjer želi postaviti nov hitrostni rekord in mejnik pri modelih čolnov na radijsko upravljanje - 200 km/h. Na spletu se slovenski modelarji z radijsko vodenimi čolni na elektropogon prestavljajo na naslovu http://www.modelarji.com . VISOKA OBLETNICA PRVE OMEMBE TOPOL IN BLAGOSLOV NOVE KAPELICE TOPOLSKO ŽEGNANJE Po prvem praznovanju 13. avgusta v letu 2000, ko smo v Topolah praznovali prvo omembo naše vasi, ki je bila 13. avgusta 1250 v listini oglejskega patriarha, s katero je potrdil lastnino stiškega samostana, smo Topolci sklenili, da bomo vsako leto skušali pokazati del Topol v še lepši luči, obnoviti oziroma preurediti kotičke v vasi, ki ponujajo prijeten pogled tako vaščanom kot obiskovalcem. Urejanje okolice Lansko leto so se prizadevni vaščani lotili obnove vaškega studenca pod Plešo. Že ob praznovanju pa se je utrnila misel, da glede na to, da so ob tem studencu svoj truden korak ustavili tudi romarji, ki so bili namenjeni k sveti Luciji na Skaručno, da bi ob vodnjaku postavili tudi kapelico oziroma znamenje s podobo svete Lucije. V začetku letošnjega leta se je ta zamisel začela vse bolj uresničevati. Mengeški gospod župnik Matej Zevnik je prijazno poklonil kip svete Lucije, poleg same kapelice pa je bilo potrebno urediti tudi okolico studenca in najti mesto za kapelico. Praznovanje 17. avgusta 2003, na nedeljo, ob treh popoldne, kakor je v navadi, pa se je pod Plešo pri maši na prostem zbralo kar veliko ljudi in ob koncu so se strinjali, da je topolska »cerkev« dobila zelo lepo Prav te naloge pa so se nadvse zavzeto lotili vaščani. Iz nekoč zaraščenega področja, ki je služilo tudi za občasno odlagališče odpadkov, se je iz tedna v teden luščila nova podoba okolice, ki je ob koncu dobila povsem novo podobo. Vsi, ki smo poznali podobo, ki je vladala prej, se lahko strinjamo, da je preobrazba bolj popolna kot tista, ko je iz Pepelke nastala princeska, lepota se je pač že dolgo skrivala v njej. Odstranjeno je bilo grmičje, kamenje, narejena je bila ograja, stopnice, zasajena je bila trava, na novo je bila urejena razgledna ploščad na vrhu Pleše, nad studencem pa je bila postavljena nova kapelica s kipom svete Lucije, načrte zanjo pa je naredil gospod Anton Benda. podobo. Pri maši so s petjem sodelovali pevci župnijskega mešanega pevskega zbora in pa pritrkovalci pod vodstvom gospoda Franca Blejca, sveto mašo pa je daroval gospod župnik Matej Zevnik. Ob tej priliki so bile izdelane tudi spominske podobice. O sveti Luciji Kot pravi legenda, je bila Lucija doma s Sicilije v času, ko krščanstvo še ni bilo dovoljeno. Bogu je obljubila svoje devištvo, zato je odklanjala vztrajne snubce, menda naj bi si zaradi tega izkopala tudi oči, vendar so ji zrasle nove, še lepše kot prej. Svojo željo je zaupala tudi materi, ki jo je nazadnje le podprla, se je pa Lucija s svojo stanovitnostjo zelo zamerila enemu od snubcev, ki jo je prijavil oblastem in na koncu so jo ubili z mečem. Sveta Lucija je priprošnjica in zavetnica očesnih bolnikov, steklarjev, žrtev krvavitev in vnetja grla ter tudi nožarjev. Prijetno vzdušje Vseh, ki so pomagali pri tem velikem delu je zelo veliko. Ob tem se je vodil tudi poseben dnevnik, v katerem so zapisani vsi, ki so pomagali in kaj se je vse počelo tisti dan, zagotovo pa so poleg mnogih dobrotnikov in predvsem Občine Mengeš, ki je omogočila izvedbo večjih del, najbolj zaslužni prav topolski možje in fantje, ki so v potu svojega obraza vroče poletne sobote in nedelje, mnogi pa tudi popoldneve med tednom, preživljali pod Plešo. Po koncu maše se je začelo družabno srečanje, ki so ga s svojimi dobrotami obogatile topolske gospodinje in prenekateri so rekli, da je pa »topolska maša« zares prijetna, saj človek kar ne more domov. Kapelica in studenec vsak dan privabljata mnoge ljudi, ki najdejo tukaj mir in čas za sprostitev, vse pa, ki še niste utegnili priti pogledat kapelice, ki je po dolgem času povsem na novo postavljeno znamenje v naši župniji, pa vabimo v Topole. Mateja Jemec KAMNIŠKA MAJOLIKA, TURISTIČNI SPOMINEK 2003 ETI Svit d.o.o. iz Kamnika kot hčerinsko podjetje v grupaciji ETI iz Izlak, ohranja ime kot prepoznavnost imena Kamniške keramike, katere začetki segajo v daljne leto 1854. Že več let zapored se je podjetje prijavilo na natečaj Turistične zveze Slovenije za priznanje slovenski spominek leta. Vsakokrat so sicer pridobili nekaj nagrad vendar so v vrh posegli prav letos. Vizitka z majoliko, avtorja Jožeta Vahtarja, je namreč kot najboljši spominek leta 2003 zasedla prvo mesto med številnimi prijavljenimi deli. O avtorju Jože Vahtar, doma iz Mengša, je dejaven na večih področjih. Energija, ki jo nosi v sebi, marsikomu pomaga pri natančnem in kreativnem delu, njegovo lastno delo pripomore k razmišljanju o novih idejah, predvsem pa tudi, kako te ideje tudi izpeljati v realnosti. Delovne navade, ki izhajajo predvsem iz domačega okolja in vestnost pri delu, posluh za soljudi ter umetnost vodenja, postavljajo Jožeta Vahtarja v sicer naporno toda srečno in zadovoljno življenje. Kljub temu, da se ukvarja z mnogimi dejavnostmi, je predsednik Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, pevec, zborovodja, član Lovske družine Mengeš, občinski svetnik, predvsem pa družinski človek, mož in oče. V ETI Svit je zaposlen skoraj trideset let. Prehodil je pot od kontrolorja, vodje proizvodnje, direktorja do strokovnega delavca na področju keramike. Povsod so vzponi in padci vendar sam pravi, da je problem v tem, da ko se enkrat soočiš z delom v keramiki, iz njega ne moreš več ven in razmišljaš le še o keramiki. Pred šestimi leti je postal tudi inovator leta. Priznanje mu veliko pomeni vendar ne spi na lovorikah. Dodaja, da se je delo s pridobljeno nagrado šele pričelo, saj je potrebno izdelek spraviti do potrošnika in ga pravilno propagirati. Nagrada ne pomeni kaj dosti, če ne bo tudi pravega komercialnega učinka. Vendar bodo morali za to sami poskrbeti saj jim izkušnje izpred let to potrjujejo. Žal mu je tudi, da prav nekateri, ki se opredeljujejo v turistični dejavnosti, ne najdejo pravega posluha za nekatere ideje domačih snovalcev. Tako je nekemu turističnemu društvu ponudil na ogled osnutek prav tega nagrajenega izdelka, vizitko z majoliko in grbom, ter s simboli občine in turizma, še preden so izdelek ponudili na natečaj. Meni, da bi ta lep izdelek uspel tudi v promociji neke skupnosti, vendar se pristojni niso odločili zanj. Zdaj bi ga verjetno imeli, vendar so zamudili, da bi ga imeli prvi v Sloveniji. Jože Vahtar vedno išče nove poti, nove zamisli, pri materializiranju novih idej pa so mu v veliko pomoč tudi sodelavci. Prav letošnji prvonagrajeni spominek je z ekipo načrtoval kar precej časa. V projekt so bili vključeni še direktorica podjetja Jelena Jerin, slikarka Erika Gorenc in absolventka Akademije za oblikovanje Polona Brajer. Kot pravi Jože Vahtar je bilo vloženo veliko truda in ročnega dela, da je izdelek zagledal luč sveta. Malce lažje je bilo, ker je majolika že nekaj časa prepoznavna po vsem svetu kot slovenski spominek. Prav z majoliko pa so si odprli vrata še za druge izdelke. V podjetju so si namreč zastavili cilj, da vsako leto naredijo dvajset novih izdelkov, kar jim zaenkrat tudi uspeva. Na vprašanje, od kod ideje o novih izdelkih, avtor odgovarja kako je prišel do zamisli nagrajenega spominka: » Čutil sem, da moram za svoje podjetje za promocijo narediti nek poceni izdelek, ki bo lahko poudarjal značaj našega podjetja. Neka noč brez »dobrega« spanja je bila tista, ki je zjutraj že rodila izdelano idejo, ki jo je bila navsezadnje lahko realizirati.« Vizitka z majoliko Prav je, da se predstavi še izdelek. Vizitka je zasnovana kot turistični spominek, s pozdravi v slovenskem in štirih tujih jezikih (število je v skladu tudi s turističnim znakom, šopkom, ki se ga lahko doda k idejni zasnovi. Dvodimenzionalna grafična podoba je nadgrajena z miniaturno majoliko, ki z značilno poslikavo ornamentov predstavlja tradicijo in kakovost naše dežele (povezana z gostoljubjem - v majoliki postrežemo vino). Vizitka je spominek nizkega cenovnega razreda, dostopen vsakomur. Sodobnost in preprosto sporočilo (večjezične informacije) je sprejemljivo tako doma kot v tujini. Prednosti izdelka so v hitri velikoserijski izdelavi, prilagajanju za posebne priložnosti; spremeni se lahko tekstualni del, grafična podoba ali poslikava majolike. Posebnost je tudi združevanje dveh elementov, papir in keramika in pa zaradi primerne velikosti priročnost uporabe. Marij Urh ŽIVETI VSAK DAN, SANDRA Zavedati se moramo, da nam je življenje podarjeno. Prinaša nam izkustva, ki jih potrebujemo. Včasih tega ne verjamemo, zlasti ko se spoprijemamo z razočaranjem, jezo, bolečino ali izgubo. Pa vendar teče in se nadaljuje; polno je odcepov, križišč in zavojev. Če se ozremo nazaj, uvidimo, da nas težavna življenjska obdobja največ naučijo. Pričakovana sreča Stiska in bridkost sta možnosti, ki se nam ponujata vsak dan. Lahko životarimo v njih in se spoprijateljimo z brezupom ali pa preplavamo težavne življenjske tokove in se premišljeno ter zaupljivo odzovemo nanje. Žagarjeva Brane in Elizabeta to vesta, predvsem pa znata. Pred petnajstimi leti sta prvič užila srečo in veselje starševstva. Začetek novega življenja, poln radosti je napolnjeval njuni srci in vse domače. Tiho, vendar jasno izražena pa je prišla bolezen in z njo najprej zaskrbljenost, obupano iskanje najmanjše možnosti ozdravitve, nato strah, kako naprej. Zdravnikove besede so dolgo kljuvale, prebadale, Sandra, kot jo je župnik v domači cerkvi krstil, ne bo nikoli več zdrava. Težko ali sploh nemogoče je razložiti občutke, čustva bližnjih nam, ki smo daleč stran, neprizadeto hodimo mimo in ne razumemo bolezni, ker smo sami zdravi. Smo sicer človeški in zato nepopolni, trpljenje drugih nas boli, vendar nas koža varuje pred stalnim zavedanjem bolečine drugih. Kljub vsemu družinica ni ostala sama, domači, prijatelji, sosedje so in še radi obiščejo Sandro. Po začetnem strahu, kakšna je, kako reagirati ob njenem nerazumljivem čebljanju, kako se sploh obnašati, smo se vsi privadili. Punčka, zdaj že pravo dekle, je vedno rada med ljudmi. S svojo govorico in mimiko, ki jo resnici na ljubo, največkrat razumeta le Elizabeta in Brane in morata prevajati, pozdravi vse okoli sebe, pove kje je bila, včasih pa je tudi huda, če so denimo odprta avtomobilska vrata. Za njeno sproščeno doživljanje okolice je dobila največ podpore pri domačih, starima staršema, staršema in bratcu Davidu. Resničnost torej ni vselej prijetna. Živeti vsak dan Kot pravi Elizabeta: »Ne mislimo na jutri. Kaj bo, kako bo. Danes je pomemben, danes se prepuščamo ljubezni, čustvom in delu. Vsak dan posebej. Drobne radosti uživamo skupaj, Sandra to razume. Nikoli nam ni primanjkovalo razumevanja, nikomur ni težko nekaj narediti predvsem pa se ne oziramo nazaj.« Potrpežljivost je neogibno potrebna lastnost. Polno uživanje trenutka omogoča miren in potrpežljiv korak. Potrpežljivost nas vodi skozi težavne čase, a koliko laže jo gojimo, ko jo spremlja vera. »Naše preprosto življenje in zavestno uživanje v trenutkih, ki nam jih prinaša življenje ter vera in ljubezen nam prinašajo mirno, polno doživetje časa, ki nam je namenjen na tem svetu.« dodaja Brane. »Včasih smo vsi kot otroci; znamo se veseliti malih, na videz nepomembnih stvari: lepote cvetlic, ptičjega petja, veličine sončnega vzhoda, dežnih kapljic, ki škropotajo po okenski šipi. Naučili smo se, da vsaka stvar potrebuje čas, divjanje skozi življenje z naglico pomeni, da vsega tega ne opaziš. Čeprav so Sandri postavljene prepreke v vsakdanjem življenju, tako fizične kot psihične, so trenutki dopusta na morju ali kje drugje pravi balzam za naše duše. Vsi smo skupaj po ves dan, se zabavamo, privoščimo si daljše sprehode, skratka živimo kot vsi drugi.« Življenje je, kar je. Redkokdaj se ujema z našimi upi in sanjami, vselej pa se ujema s tistim, kar potrebujemo. Ne moremo pričakovati, da bo življenje krojeno natančno po našem opisu. Tako razmišljanje je pravzaprav vabilo k razočaranju. Včasih se premalo zavedamo vrednosti darov, ki si jih izmenjujemo. Ne vemo, katere besede, ki jih mrmramo, so lahko biseri modrosti za drugega. Manj Urh V VERONSKI ARENI smo sedeli tudi Mengeški ČRIČKI Otroški pevski zbor Mengeški ČRIČKI smo bili na zasluženi, že tradicionalni ekskurziji. Tokrat smo v organizaciji mentorice Andreje Polanec Kolenc in turistične agencije APIA obiskali tri čudovita Italijanska mesta: Vicenzo, Verono in Cremono. Za Italijane smo bili prava senzacija, še posebno v Cremoni, ko smo po ogledu znamenite Stradivarjeve zbirke godal v akustičnem preddverju muzeja ubrano zapeli. Kot najmlajši in po vsej verjetnosti prvi tak sestav iz Slovenije, smo si v družbi svetovno znanih oseb v Veronski areni ogledali nepozabno operno predstavo Georgesa Bizeta: »Carmen«. Hvala vsem donatorjem še posebno pa prizadevnim staršem, ki nas na poti najširše glasbene izobrazbe nesebično podpirate. Andreja Polanec Kolenc PODJETNIŠTVO MEDNARODNA KONFERENCA "Položaj majhnih in srednjih podjetij v Sloveniji" Ustanovitveni sestanek SME UNION SLOVENIJA ^ "T ftf.-itf-fi^fj^- V petek 30. maja 2003 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom Robert Schuman Foundation in v organizaciji SME-Union EPP in SME UNION SLOVENIJA. Mala in srednja podjetja (SME - Small and Medium Enterprises) predstavljajo 98 odstotkov podjetij v Evropi in zaposlujejo približno 2/3 delovne sile. So glavni generatorji inovacij in gospodarske rasti. Prvi del tranzicije slovenskega gospodarstva je že zaključen, z vključevanjem Republike Slovenije v Evropsko unijo pa se pričenja novo obdobje, ki bo zahtevno tudi za mala in srednje velika podjetja. Zato je skrb za njihov obstanek in razvoj še toliko bolj pomembna. SME UNION SLOVENIJA je gospodarsko in neodvisno poslovno združenje, ki se na področju podjetništva zavzemajo za razvijanje ekološko prijaznega in socialno tržnega gospodarstva v Sloveniji in v Evropi na način, ki bo zagotavljal ustrezne pogoje za delovanje malih in srednje velikih podjetij. Člani so lahko vsi podjetniki in zasebniki, če sprejemajo in so pripravljeni udejanjati razvojno naravnano ekonomsko in gospodarsko politiko, ki jo zagovarjajo vse sredinsko in desnosredinsko usmerjene politične stranke, ki delujejo na teritoriju Republike Slovenije. Pri tem gre predvsem za vzpodbujanje konkurenčnosti, povečevanje zaposlovanja, zniževanje davčnih obremenitev, poenostavljanje zakonodaje na tem področju, liberalizacijo poslovanja in razvijanje evropske podjetniške kulture, za prizadevanja, da bo SME UNION SLOVENIJA s sodelovanjem z institucijami doma in v tujini uspešno sodelovala pri odpiranju novih trgov, razvijanju sodobnik oblik poslovanja, pri zagotavljanju strokovnega usposabljanja in izobraževanja, svetovanja, prenosu znanja, povezovanju in internacionalizaciji ter v okviru svojih zmožnosti sodelovala tudi pri različnih oblikah zagotavljanja pomoči pri pridobivanju različnih oblik finančnih pomoči. Gospodarska zveza si bo prizadevala za vzpostavitev korektnega in vzajemno koristnega dialoga z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije in drugimi pristojnimi organi in institucijami z namenom, da bi lažje uresničevala svoj primarni cilj. SME UNION SLOVENIJA bo sodelovala z Evropskim SME UNION - Gospodarskim in neodvisnim poslovnim združenjem Evropske ljudske stranke (EPP) , ki predstavlja organizacijsko dobro razvejano in zelo vplivno skupino članov Evropskega parlamenta, ki uspešno sodeluje s širokim krogom Evropskih podjetij oziroma podjetnikov (preko 35.000). S pozdravnimi in slavnostnimi ustanovitvenimi govori SME UNION SLOVENIJA so nastopili: Dr. Paul Rubig, poslanec v Evropskem parlamentu in predsednik SME GLOBAL, Janez Janša, predsednik SDS, dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi. Pričakovanja in naloge sta predstavila predsednik Tomaž Toplak, podpredsednik SME UNION - EPP in podpredsednik Bojan Starman, podjetnik in podžupan iz Škofje Loke. Janez Janša pravi, da je Slovenija še vedno zelo slabo ocenjena pri prepoznavanju poslovnih priložnosti, podjetništvo pa ogrožajo predvsem finančna nedisciplina, premajhna varnost pri načrtnih stečajih, birokracija, slaba podpora bank .. Po njegovem mnenju bo SME UNION SLOVENIJA pripomogla k realnim premikom. Konference se je udeležilo kar nekaj znanih slovenskih politikov, gospodarstvenikov in podjetnikov, ki so ustanovitev SME UNION SLOVENIJA in stanje slovenskega podjetništva pospremili z različnimi komentarji. Prispevke so imeli: »SME ter gospodarska rast«: dr. France Arhar, direktor Bank Avstrija za Slovenijo ter Matjaž Gantar, direktor KD GROUP; »SME ter vladne inštitucije«: Christof Zernatto, bivši deželni glavar dežele Koroške, Danijel Benko, generalni sekretar SME UNION HDZ; »SME in vloga lokalnih oblasti«: Mag. Andrej Vizjak, poslanec državnega zbora, predsednik Kluba županov SDS in župan občine Brežice, mag. Tomaž Štebe, župan občine Mengeš, podpredsednik Združenja občin Slovenije, Anton Zakrajšek, predsednik kluba županov in svetnikov NSi, župan občine Velike Lašče; »SME in širitev Evropske unije«: Peter Polajnar, nacionalni koordinator za majhna in srednja podjetja, Ministrstvo za gospodarstvo RS, Gunther Fehlinger, generalni sekretar SME UNION, dr. Zvonka Šarman, Združenje delodajalcev Slovenije. Za dr. Arharja je problematično to, da preveč podjetnikov ustanovi svoja podjetja s pomočjo kreditov, kapital bi moral biti po njegovem mnenju lasten. Mag. Štebe vidi pomembno vlogo pri razvoju podjetništva v odnosu občine do podjetnika. Občine imajo od podjetništva samo posredno korist. Zaradi velikih finančnih obremenitev s socialnimi nalogami, ki bi morale biti prednostno naloga države, ob zaostanku pri izgradnji in vzdrževanju komunalne infrastrukture, občine dajejo neposrednih spodbud okoli 2% svojih prihodkov. Priložnosti: Povezovanje območij več občin ter lokalnega gospodarstva v teh občinah, v regijah oziroma v EU pri večjih, velikih skupnih projektih. Cilj: Boljše storitve; Partnerstvo; Pogodbeno tržno izvajanje; Posli z večletnimi pogodbami, nekateri varni in stabilni so velika priložnost za lokalno gospodarstvo! Dodatne informacije o SME UNION SLOVENIJA so na voljo na spletni strani http:// www.sme-union.com/, tel: 031 325 525 ali na info@sme-union.com . Posebej opozarjamo na napovedane aktivnosti v letu 2003, ki so zanesljivo lahko lepe priložosti za sklepanje poznanstev in poslov (http://www.sme-union.com/aktivnosti.htm ). Urša Jelen OBČINA MENGEŠ SE JE PREDSTAVILA V AVSTRIJI MENGSANI, PA TUDI v LOCANI IN TOPOLCI V BELJAKU Predstavljate si naslov v časopisu »Slovenski harmonikarski zvoki« ali »Z glasbo v srcu« in to v nemščini, povsod pa teče beseda o Mengšu. Oba članka sta se zares pojavila, in sicer prvi v Kartner Woche, drugi pa v Kleine Zeitung, napovedovala pa sta predstavitev Občine Mengeš v Beljaku na njihovem tradicionalnem sobotnem sejmu, ki med poletjem poteka na trgu pred mestno hišo. Letos sta se od slovenskih mest predstavila samo Bled in Mengeš, zato je bilo povabilo, ki je Priložnost pa smo zelo dobro izkoristili. Se več, v naši okolici imamo celo zelo veliko stvari, po katerih naš kraj postaja znan širom po Sloveniji, tako da smo se na pripravljalnem sestanku morali odločiti, kako Mengeš čim bolj zanimivo predstaviti. Kraj je znan predvsem po glasbi in S pesmijo v srcu je geslo, ki je že seglo čez meje naše države, zato so se na pot poleg članov Turističnega društva in Mihaelovega sejma odpravili tudi glasbeniki. Po prihodu v Beljak smo najprej pripravili stojnice. Članice turističnega društva so pripravile sladke dobrote, na stojnici pa je bilo tudi dovolj reklamnih letakov, zemljevidov in razglednic, da so si obiskovalci lahko lepote našega kraja odnesli tudi domov za spomin. prišlo na Kulturno društvo Mihaelov sejem in Turistično društvo Mengeš toliko bolj sprejeto z navdušenjem. Stiki so se stkali preko osebnih poznanstev z gospodom Gerhardom Lepuschitzem, ki beljaške sobotne prireditve tudi vodi, veliko število gledalcev in obiskovalcev, ki se vsako soboto zbere na mestnem trgu pa je priložnost za dobro promocijo kraja. Poleg sladkih dobrot so bili velikega občudovanja deležni tudi čebelarji s svojo imenitno opravo, ki posnema obleko začetnika modernega umnega čebelarjenja Antona Janše, ki je bil rojen v Breznici na Gorenjskem. Na svoji stojnici so ponudili najrazličnejše izdelke, ki jih človek in čebele skupaj ustvarjajo, vrh vsega pa je ta predstavitev potekala en dan pred odprtjem svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia, ki je avgusta potekal v Ljubljani. Na stojnici pa je svoje umetnije in spretnosti predstavila tudi Cirila Ules, ki že dolgo vrsto let neutrudno šiva narodne noše. Prav gorenjska narodna noša je v svetu zaradi svoje bogate oprave najbolj poznana in tako smo se predstavili tudi z narodno nošo, ki je naredila vtis pri manjših deklicah, starejših gospeh, in seveda vseh gospodih. Sam program pa smo gostje oblikovali skupaj z Železničarsko mestno godbo iz Beljaka. Najprej so se predstavili naši pritrkovalci. Slovenske posebnosti - pritrkovanja se uči vse več mladih, tako da sta se pod vodstvom Franca Blejca predstavili kar dve skupini mengeških pritrkovalcev, ki delujejo v samostojni sekciji pri društvu Mihaelov sejem. Največ pozornosti pa so nedvomno pritegnili harmonikarji iz šole Robija Stoparja. Poleg Robija so v Beljaku nastopili še Ciril Spruk, Robert Osolnik, in Klemen Leben, najprej vsak zase, zatem pa vsi štirje skupaj in mnoge so zasrbele pete. Vse skupaj pa smo začinili s predstavitvijo zgodovine, krajevnih posebnosti in prireditev, ki privabljajo tudi goste od drugod, besedna predstavitev pa je bila zaupana meni. Naš čas je kar prehitro minil, tudi poslušalci niso hoteli domov. Nekateri Slovenci, ki živijo na oni strani meji, pa so bili še posebej ganjeni. Med njimi je bil tudi star mengeški znanec, poveljnik gasilcev iz St. Egydna, Franci Aichholzer. Po uradnem delu smo se še nekaj časa zadržali v prijetnem pogovoru z domačini, ob zvokih harmonike pa tudi zaplesali in peli vso pot domov, celo na meji smo kljub vsesplošni gneči bliskovito opravili. Na koncu lahko sklenemo, da je bila predstavitev zelo uspešna, povabilo organizatorjev za prihodnje leto pa to tudi potrjuje. Mateja Jemec ORATORIJ 2003 Nasmejani obrazi, razigrani otroci in veselo prepevanje so značilnosti Oratorija, ki se je letos že deseto leto zapored odvijal v atriju in okolici župnišča Mengeš. Vsako jutro se je program za otroke začel že ob 8. uri, animatorji pa smo se zbrali še malo prej. Ob 8.30 smo dvignili zastavo nato pa smo prisluhnili zgodbi o Kekcu in njegovih dogodivščinah. Nato smo se razdelili po starostih in se v manjših skupinah pogovorili o vrednotah, ki so bile skrite v zgodbi. Največja zanimivost Oratorija so delavnice. Letos so se otroci lahko udeležili pirografov, makaronarske, risarske, cvetličarske, glasbene, športne, pritrkovalske, kolesarske, novinarske in ZOO-delavnice. Lahko so se še preizkusili v vezenju, si izdelali zapestnice, naredili kakšen spominek iz gline ali pa izdelali mozaike, ki bodo na kanalizacijskih pokrovih Mengšu za okras. Po malici so sledile športne igre. V ponedeljek smo iskali skriti zaklad, v torek smo gradili piramido, v sredo smo se udeležili olimpiade, v petek smo postali pravi mengeški baci in se pasli, v soboto pa smo se hladili ob vodnih igrah. Vse je trajalo do 14. ure ali kako minuto več, ko smo še zapeli himno in spustili zastavo. Posebnost letošnjega Oratorija je bil enodnevni izlet na planino Jezerca pod Krvavcem, kjer so se otroci srečali s Kekcem, junakom letošnjega Oratorija, in njegovimi prijatelji. Prisluhnili smo tudi lovcu in teti Pehti, ki sta nam povedala marsikaj zanimivega. Seveda pa je bil tam tudi Bedanc, ki je ujel Kekca, a mu je kmalu pobegnil. V zahvalo za njihov topel sprejem pa smo jim postavili kres, ki ga pa zaredi vročine nismo smeli zakuriti. V nedeljo pa smo zaključili oratorij s sveto mašo, ki so jo pripravili otroci za tem pa je bil še kratek program za starše v atriju župnišča. Da pa smo animatorji oratorij lahko speljali, pa se moramo tudi zahvaliti sponzorjem: Silvatica Mengeš, Limato Mengeš, Avto Debevec, Kamnoseštvo Makovec, Avtoservis Gregorc, Kovaštvo Mušič, Avto Car, Pečarstvo Košak, Filc Mengeš, Skok Tone, Foto Bobnar, Kovinoplastila Piskar, Cvetličarna Petra, Frema - knjigarna in papirnica, Jančigaj - izdelava cokel, Bele - izdelava cokel in KDFJM. Res najlepša hvala vsem! Letos se je Oratorija udeležilo največ otrok do sedaj. Mi se bomo trudili, da bo drugo leto še bolj zanimiv, če pa boste imeli kaj časa, se nam vedno lahko pridružite. Saša Ilovar in Matevž Bolta Evropa zdaj Gremo v Evropo! Na vseh področjih se mrzlično pripravljamo na ta veliki korak. Politiki so prizadevajo po svoje, gospodarstveniki na drugačen način, na različnih področjih uvajajo spremembe, ki jih obljubljena dežela zahteva. Posamezniki dojemamo, da se bomo morali prilagajati in kaj spremeniti tudi v najmanjših družbenih celicah. Otroke seznanjamo s tujimi jeziki že v najnežnejši dobi, na ramena jim obešamo poleg (pre)težkih šolskih torbic še kup obveznosti, izvenšolske dejavnosti jim vzamejo skoraj več časa kot šola sama. Ker bo treba biti hiter, okreten, iznajdljiv, predvsem pa obveščen, da boš lahko preživel. In v tej silni želji, da bi po pragmatični plati lovili korak z zahodom, vse bolj pozabljamo na druge dobrine in kvalitete, ki jih ni mogoče meriti v denarju. 4. oktobra goduje Sv. Frančišek Asiški. Najbrž ni naključje, da je to že vrsto let svetovni dan varstva živali. Menda je udomačil strašnega volka, ki je moril po deželi, da se je ta pokesal in obljubil, da nikoli več ne bo storil nikomur nič žalega. Ljudje so ga poslej hranili s kruhom. In ko se je preganjani mučenec skrival v gozdu, so mu prinašale hrano živali. Ampak o tem bo zagotovo kakšno rekel župnik v pridigi. Okrog 4. oktobra, ko mediji namenjajo toliko lepih besed odnosu do živali, se mi obrača želodec. Kot bi opevali dobroto, sposobnosti in veličino znane osebnosti, ki je preminula - čez teden dni pa o tem ne bo več čivknil vrabec na veji. Odnos do zemeljskega življa je odraz kulture nekega naroda. Le nekaj korakov zadostuje, da ugledamo psa, priklenjenega na kratki verigi. Ponavadi so hripavi - od neprestanih glasnih prošenj, da bi se smeli zapoditi po travniku. Ali pa tako apatični in sovražno razpoloženi do vsakega mimoidočega, da se besno zaženejo proti njemu, koliko jim pač dopušča veriga. In lastniki pravijo, da imajo hudega psa, dobrega čuvaja. Evropa ne dovoljuje verig! V Evropi so kazni za take prestopnike uničevalsko visoke! Pa ne gre le za to, tega problema verjetno še dolgo ne bomo uredili. Sploh niso pogosti taki, ki jih zaboli nekje v preponi, ko na cesti prehitijo tovornjak, naložen z živino. Poleti žejno ližejo prečke ograje, poglede imajo tako prazne, da v njih ni več življenja še preden so jih umorili. Konj velja za plemenito žival. Vse življenje je služil svojemu gospodarju in se verjetno vsak dan še bolj utrujal kot on. Potem jih vidiš na tovornjaku, ko jih peljejo v klavnico. Še zadnjič jim vzamejo vse dostojanstvo. Še vedno velja, da predirljiv krik, ki se raztegne v nekaj minut dolgo rjovenje in na koncu hropenje, v času kolin napoveduje nekakšen praznik. Veliko lepši bi bil, če bi s strelom iz pištole za omamljanje prihranili živali dolgo agonijo. Končno je tudi meso, napolnjeno z adrenalinom, skoraj neužitno. Pa to ni kako prigovarjanje k vegetarijanstvu! Samo razmišljanje, kako bi lahko s čisto malo truda vzpostavili večje ravnovesje med človekom in ostalimi živimi bitji. Je le namig, o čem bi se morali veliko pogovarjati z otroki, ko jih pripravljamo na Evropo. Nisem videla le enkrat pozimi, ko je pihal strupeno mrzel veter, ženske, ki je svojega malega psička nesla na sprehod. Ves zavit v plaščke in copatke se je stiskal k njej, - ki je bila odeta v toplo krzno korejskega psa. Take ljubezni do živali preprosto ne razumem. Ne le zato, ker vem (po ezoterični plati), da krzno prinaša nesrečo in smolo (predvsem v ljubezni), zdi se mi tako kot trditev, da imaš nekoga tako rad, da bi ga kar pojedel. Slučajno sem videla farmo srebrnih lisic. To je bil eden najbolj srhljivih prizorov, ki se mi je kdaj ponudili. Verjemite, da ekološko krzno ravno tako greje, morda še bolj, kot pravo! In če nekdo poskuša pokazati svoj status: če je dober ponaredek, je včasih dražji od izvirnika. Byron je v svojem Napisu na spomeniku novofunlandskega psa sporočil človeku: Če na dve nogi vstala bi žival, bi se lahko v dno duše sramoval! Jaz pa pravim - vsak po svoji vesti. Morda bo pa le kdo razmislil. Tudi kdaj drugič, ne le okrog 4. oktobra. Meta Malus VSE ZA VRT TUDI V MENGŠU Pred kratkim je v Mengšu odprl svoja vrata nov Vrtni center. Podjetje Semesadike je kot svojo dodatno dejavnost omogo~ilo prebivalcem Mengša in okolice, da bodo lahko od sedaj nakupovali vse potrebno za vrt, okenske police in balkone bližje domu. Gospodinje so morale nakupovati sadike rož in predvsem zelenjave v okolici, prav tako pa so bentili možje, ki so morali za vsako najmanjše orodje sesti v avto in se odpeljati do oddaljene trgovine, kar jim je vzelo kar veliko že tako manjkajočega časa. Semesadike Podjetje Semesadike Mengeš je bilo ustanovljeno leta 1948 kot osrednja slovenska gozdna semenarna in drevesnica. Na začetku je bila proizvodnja sadik razdrobljena po 40 drevesnicah širom Slovenije. Kmalu se je pokazalo, da je na tako veliko lokacijah nemogoče uporabljati moderne tehnologije in opremo. Male drevesnice so se začele opuščati, tako, da ima podjetje Semesadike sedaj le štiri velike drevesnice. V njih proizvajajo sadike za pogozdovanje v slovenskih gozdovih pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije. Določeno število sadik tudi izvozijo. Slovenija ima 1.15 milijona ha gozdov, od tega največ zasebnih. Po končani denacionalizaciji in vseh evidentiranih zaraščenih kmetijskih površinah bo zasebnih gozdov še več. To pa najbolj skrbi tudi zaposlene v podjetju Semesadike saj je lastništvo zasebnih gozdov vedno bolj množično in vedno težje obvladljivo. Gozdovi so pomembno narodovo bogastvo ter opravljajo vrsto gospodarskih, ekoloških in socialnih funkcij. Te funkcije so vključene v gospodarjenje z gozdovi, ki pa je odvisno od gospodarjev, to je lastnikov gozdov. Gojitev vrst gozdov, ki so namenjeni lesni proizvodnji, prinaša le dolgoročne finančne učinke, spodbija pa naravno ravnovesje ostalih gozdov. Sečnja se povečuje prav na teh področjih, zanimivih za proizvodnjo, medtem ko na komercialno nezanimivih področjih sečnja nazaduje ali je sploh ni. Po drugi strani pa je veliko lastnikov (ki so to postali iznenada), nezainteresiranih za pridobljene gozdove in le ti propadajo. Prav o teh gozdovih se zastavlja vprašanje, kako stimulirati in organizirati lastnike, da bi področja uredili in očistili ter pridobili les, ki v naravi propada. V podjetju se zavzemajo, skupaj z Zavodom za gozdove, da se razmere uredijo in se pogozdovanje ter sečnja uskladi s strokovnimi načrti o gospodarjenju z gozdovi. Vrtni center Dodatna dejavnost podjetja Semesadike je ponudba, ki jo v Mengšu pogrešamo. Vse za vrt, od semen, sadik in orodja. S sloganom OZELENJUJEMO vam ponujajo sadike za živo mejo, grmovnice in trajnice, vsakih je približno deset na razpolago v času saditve. Ponudba dreves, iglavcev, listavcev in sadnih dreves je že tako ali tako njihova standardna ponudba. Kot že napisano, bodo gospodinje vesele ponudbe balkonskega cvetja in lončnic, niso pozabili tudi na sredstva za vzgojo le teh. Čebulice, semena in sadike zelenjave so novost, ki so jo pripravili za kupce, dobite pa jih v lično urejeni trgovini podjetja. Trgovina je že odprta dlje časa, saj so nekatere rastline že na voljo in čas je pravi za njihovo sajenje. V njej dobite tudi raznovrstno orodje, svetujejo vam pri ozelenitvi ob domači hiši ter izdelajo strokovni načrt. Torej Mengšani, nekaj primernega smo dobili v našem kraju po zaslugi zaposlenih v podjetju Semesadike. Pokazali so, da znajo ceniti domače ljudi in jim po svojih najboljših močeh skušajo pomagati pri skrbi za dom in okolico. Marij Urh ŠESTO SLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Kot vsako leto konec julija je tudi letos 26. julija 2003 v Jablah potekalo vseslovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije, ki ga organizira Društvo kmetijske tehnike Slovenije, Sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike. V Jablah se je zbralo preko 100 lastnikov starih traktorjev in drugih kmetijskih strojev in večina od njih je menda še celo bolj svetleča, kot je bila ob prihodu iz tovarn. Tudi obiskovalcev je kljub (letos še posebej neznosni) vročini vedno več in letos so jih organizatorji našteli preko 1500. Se posebej privlačna je traktorska parada, kjer se v ograjenem prostoru lastniki traktorjev predstavijo, povedo kaj več o njihovem »jeklenem konjičku«, veliko teh traktorjev pa je tako dobro ohranjenih, da jih lastniki še vedno uporabljajo. Tekmovati smejo samo tiste naprave, ki so starejše od 30 let. Glavna letošnja atrakcija je bil traktor na lesni plin, ki ga je na osnovi zetorja predelal Franc Belšak. Lastniki prvih treh najbolje ocenjenih strojev so dobili pokale, praktične nagrade sponzorjev pa tudi ostali nagrajenci. Za popestritev je bila organizirana tudi spretnostna vožnja z vzvratnim parkiranjem traktorja s prikolico. Srečanja se je udeležila tudi številčna skupina iz Prekmurja (člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja), ki so s sabo pripeljali poleg traktorjev in drugih strojev tudi folklorno skupino, ki je popestrila dogajanje na srečanju. Anton Skok iz Loke pa je 30. julija dobil spominski model Hanomag in plaketo za aktivno sodelovanje v društvu. Na koncu naj objavimo še rezultate, iz Občine Mengeš pa prihajata dva nagrajenca, Anton Skok in Ernest Gjergek. Mateja Jemec Kategorija: Traktorski priključki Kosilnica, lastnika Marko in Marjan Kokalj Plug, lastnik Mihael Ziško Kosilnica, lastnika Marko in Marjan Kokalj žitna kosilnica, lastnik Janez Črnilec Lojtrnik, lastnik Zdravko Cankar 1. 2. 3. 4. 5. Kategorija: Vprežni priključki 1. Leseni plug, lastnik Janez Pogačar 2. Voz z gnojnim košem, lastnik: Zdravko Cankar 3. Tovorne sanke, lastnik Lenart Dovč 4. Vprežni plug, lastnik Janez Menart 5. Razni plugi, lastnik Lojze Šinko Kategorija: Stabilni stroji in naprave 1. Stabilni motor Reform, letnik okrog 1920, lastnik Anton Skok 2. Nizki ležeči vitel (gepel) in mlatilnica, letnik 1910, lastnik Kokalj Marjan 3. Žitni čistilnik (pajkl), lastnik Lenart Dovč 4. Slamoreznica »Cari Kausche 66«, lastnik Marko in Marjan Kokalj 5. Bencinski stabilni motor Ježek, letnik 1930, lastnik Jože Mejač Kategorija: Ro~no orodje in naprave 1. Mlekarski voziček, letnik: 1850, lastnik: Srečko Škraba 2. Vinta, lastnik Lenart Dovč Kategorija: Restavrirani traktorji: 1. Steyr 180, letnik 1949, lastnik Vinko Koželj 2. Mineapolis Moline RTU 41, letnik 1945, lastnik Ernest Obermayer 3. Deutz F1M414, letnik: 1941, lastnik Nino Petrovič 4. Fahr D17, letnik 1951, lastnik Anton Skok 5. Lanz Buldog D2016, letnik 1957, lastnik Ernest Obermayer 6. Fendt Diesel Ross F12 GHA, letnik 1957, lastnik Viktor Jejčič 7. Steyr 180, letnik 1952, lastnik Ernest Gjergek 8. Hanomag R12, letnik 1954, lastnik Franc Lasbacher 9. Porsche Junior, letnik 1956, lastnik Jože Mejač 10. Steyr 180, letnik 1948, lastnik Ciril Flajs Kategorija: Nerestavrirani traktorji 1. Fendt Diesel Ross, letnik 1937, lastnik Jože Mejač 2. MAN A32A, letnik 1956, lastnik Ernest Obermayer 3. Fendt Diesel Ross 12 GH, letnik 1953, lastnik Anton Skok 4. Fendt Diesel Ross, letnik 1956, lastnik Janez Počkaj 5. Fendt Diesel Roos, letnik 1954, lastnik Metod Narobe 6. Steyr T.84, letnik 1958, lastnik Janez Vukanič 7. Mc Cormick Farmall D217, letnik 1957, lastnik Vinko Dimc 8. Hanomag, letnik 1959, lastnik Janez Pogačar 9. Bautz AS 120 KD 211 Z, letnik 1959, lastnik Boris Jerin 10. Fendt Diesel Ross, F24 WA, letnik 1956, lastnik Anton Gjergek Rezultate je zbral Tomaž POJE, tajnik DKTS. PODOKNICA NEDELJSKEGA V TOPOLAH Kdo, kdo, kdo so pa to? Topouci, Topouci, Topouci so to. Ta se 'zmed vseh spozna, Korito na ram ' ima, o, ja, Topouci so to. Takole so včasih prepevali in čeprav je moral včasih kdo zaradi zgornje zbadljivke pošteno pohiteti čez Topole, če ni hotel preizkusiti svoje (ne)moči v pretepu, pa je bilo korito v petek, 12. septembra 2003 na Podoknici Nedeljskega vendarle predstavljeno kot simbol vasi. Resda nekoliko starejši, pa vendar izkušeni, kar se tiče podoknic, Mengeški zvon. Podokničar v prelestni družbi harmonikaric Zupan Zamisel za podoknico se je porodila že v januarju, po dobrodelnem koncertu topolskega gasilskega društva v Mengšu, ki ga je povezoval prav Franc Pestotnik - Podokničar. V letu, ko so se topolskim gasilcem prireditve kar vrstile, je v septembru podoknico Nedeljskega dnevnika v imenu vseh topolskih žena in deklet sprejela Milena Aleš, ki je prav ta dan praznovala svoj rojstni dan. Začelo se je že z načrtovanjem scenarija, ki je seveda moral biti gasilsko obarvan, saj smo v Topolah navsezadnje predvsem (ne pa samo) gasilci. Prireditev se je začela nekaj po 18. uri, ko so Podokničarja na stari gasilski cisterni, ki nam jo je posodilo trzinsko gasilsko društvo, v spremstvu Harmnonikaric Zupan pripeljali Podokničarja. Zraven njega pa strumni gasilci v starih šlemih, ki smo si jih sposodili pri gasilcih v Lukovici. Pogled nanje je bil imeniten, človek bi mislil, da so še vedno časi Franca Jožefa. Podokničar je moral pokazati kar nekaj spretnosti pri poznavanju gasilskega orodja, ampak za vsak slučaj je imel vse tudi narisano, ciljal je v tarčo in malo poškropil tudi ostale gledalce, na koncu pa nekako zavozlal tudi gasilski vozel. Preden pa se je odpravil po lojtri navzgor, so mu poleg Harmonikaric Zupan in pritrkovalcev zapeli še člani Moškega komornega zbora Mengeški zvon in pa ansambel Ptujskih 5, ki je prvič gostoval v Topolah. Svoje godce pa so s seboj pripeljali mengeški folkloristi Kulturnega društva Svoboda, ki so zaplesali nekaj prav imenitnih plesov. Ob zvokih pesmi se je Podokničar odpravil po lestvi na balkon, pa se je moral pošteno potruditi, preden je uspel slavljenko priklicati na balkon, vendar se je vztrajnost poplačala. »Preizkusila« sta opremo notranjosti gasilskega doma, potem pa tudi zaplesala. Podokničar je pri enem plesu še posebej izzval topolske može rekoč, da naj gredo na plesišče zgolj tisti, ki v tem letu še niso prevarali žene, pa je bilo plesišče bolj prazno, le dva para sta zaplesala, eden od plesalcev pa je bil naš župan Tomaž Štebe. Čas obdarovanja je bil še posebej lep, saj se je glavni organizator Nedeljski dnevnik potrudil, da je nastopajoče obdaril s primernimi darili, Podokničar pa je dobil v spomin tudi »topousk' kurit,« o katerem gre pesem: Tupousk' kurit, k' je s kowam zabit, z maham zabasan, pa z drekam zalit. Tisto zadnje v darilu ni bilo uresničeno, namesto tega smo raje dodali klobaso, nastopajoči pa so dobili majhna korita v spomin, ki so bila (žal ali pa na srečo) prazna. Petkov večer je minil s pesmijo na ustih in v prijetnem vzdušju, ki ga vedno bolj cenijo tudi drugi obiskovalci. Mateja Jemec Končno. Milena in Franc s tresočimi nogami, lestev je vzdržala. Bolj »švoh« šprica. Kljub vsem izkušnjam, Francelj. ČLOVEK JE OKRAS SVETA živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate, ko bodo razmišljali o poštenosti, ljubezni in pokončnosti. V dandanašnjem svetu je tako živeti pravzaprav umetnost. Poleg hitenja skozi čas, ko nimamo časa za poglede okoli sebe, vse prevečkrat pozabljamo na tisto stran življenja, ki nam prinaša radost in zadovoljstvo. Pa vendar redkokdaj pomislimo, da vsak sam spi tako, kot si postelje. Marija Brojan to dobro ve. Osemdeset let življenja prinaša poleg izkušenj tudi šolo, kako sprejemati težave, kako jih obrniti sebi v prid, predvsem pa to, da ni nikoli tako hudo, da bi človek obupal. Marija o mladih letih meni, da so bila lepa in polna doživetij. Kljub napornemu delu, saj je že s 14-imi leti zakorakala v službo v Opekarno, nekaj let kasneje pa nadaljevala v podjetju Induplati. Doma, pri Blažku po domače (na Ropretovi), so imeli tudi kmetijo. Marijin oče je bil namreč furman, poleg konj pa so v hlevu stale tudi druge živali. Spomini na mladost prinašajo Mariji spoznanje, da so bili sicer prikrajšani za nekatere stvari, ki jih današnja mladina ima, vendar pa so se imeli vedno dobro in bili zadovoljni. Tudi zato, ker so si sami naredili lepo in v tem znali uživati. Leta 1947 se je Marija poročila. Mož je vse težje prenašal posledice taborišča med vojno, zato je morala ob dveh otrocih poskrbeti prav za vse, težja in lažja opravila. Nikoli ji ni bilo težko, sprejemala je življenje tako, kot ji je bilo namenjeno z vse odrekanji. Breme je skušala nositi kar se da lahkotno in tudi danes ne slišite iz njenih ust kakršnekoli besede, ki bi pomenila samopomilovanje ali tožbo. Po triintridesetih letih dela, v prahu predilnice si je nakopala še astmo, je odšla v zasluženi pokoj. Spomladi istega leta je preminil mož, 15. avgusta 1978 pa je prvi dan ostala doma. Kot da bi mladi komaj čakali ta dan, so ji že naslednji dan prinesli v varstvo prvo vnukinjo. Takrat se je pričela tudi zgodba o mami Mariji in njenih otrocih. V 25-ih letih je popazila poleg vnukinje Maje in vnuka Uroša in Borisa kar na 44 otrok. Vsak od njih je bil pri njen kar nekaj let, večinoma so še kakšno leto potem hodili v vrtec. Ko jo vprašam, kako je lahko zdržala toliko časa ob otroškem živ žavu, mi skoraj zameri in odvrne, da so se vedno imeli radi, vedno so se dobro razumeli in vedeli so, kaj smejo in kaj ne. Poudari, da je najvažnejše razumevanje, ne smeš samo karati ampak tudi ^^ : r pohvaliti, imeti otroke rad, potem se pa samo po sebi pelje naprej. Njena kuhinja je prostorna zato se mi kar zdi, kje so otroci preživljali največ časa. Marija pove, da so imeli »notranje« in »zunanje« igrače. Pozimi so več časa preživeli v hiši, v lepem pa so seveda zunaj večkrat uprizorili vojne v kepanju. Poleti so zarožljale verige na kolesih kajti Marija je otroke vodila po Mengšu v trgovino, banko ali na pošto. Kar zamislite si Marijo v prvem bojnem planu na kolesu, za njo pa v gosjem redu otroci, ki se peljejo po pločniku. Ni manjkalo krvavih noskov, potolčenih kolen, to vse pritiče otrokom v tej starosti. Nikoli nič hujšega. Otroci pa so imeli tudi razne privilegije pri Mariji, saj je vedno skuhala tisto, kar jim je bilo všeč. Vedno jih je prej vprašala, kaj naj pripravi za kosilo in s tem ubila več muh hkrati. Pojedli so vse, zadovoljni so bili pa še vedeti jim je dala, da imajo tudi sami možnost odločanja, torej jih spoštuje. V začetku poletja pa jih je za zaključek varovanja odpeljala na končni izlet - ponavadi z vlakom v Kamnik in z avtobusom na Brnik na ogled letal. Letošnje leto, 11. avgusta je dopolnila 80 let, je izpregla. Vsem je bilo hudo vendar, kot sama pravi, odgovornost je prevelika, ker lahko med letom zdravje opeša. Otroci bi naenkrat ostali brez varstva, starši pa tudi ne morejo na hitro dobiti drugega. To je edini razlog in dodaja, da se ji velikokrat stoži po otroškem vrvežu. Dolga leta je bila tudi poverjenica invalidskega društva in smo jo srečevali na kolesu ko je raznašala koledarje ob Novem letu. Tudi tu je delo predala drugim. Zaenkrat pa usmerja svojo energijo, ki jo ji ne zmanjka, v vrt, še celo nekaj metrov zemlje je vzela v najem, da lahko prideluje vrtnine, sadi rože, skratka, nikoli ji ni dolgčas. Vmes malo počiva, pocrklja mačko Miko in psa Ronija, potem pa naprej. Misel, ki jo je povedala, pa je odgovor na njeno zadovoljno in vsekakor uspešno življenje; delaj, da boš dobro živel, ne grabi denarja nakup, saj boš revež, ker jemlješ samo s tega kupa. Kdaj pa kdaj mora biti stiska, da znaš ceniti denar in predvsem delo s katerim si prišel do njega. Nikoli pa ne pozabi tudi svojih bližnjih in ljudi okoli sebe. Marij Urh PODOKNICA ALI ŽUPANOVA MARIJA PRAZNUJE Na predvečer Velikega šmarna so se po Hribrajevi ulici v Mengšu razlegale vesele melodije. Marija Štebe, sicer poznana kot županova soproga, je praznovala. Prijatelji so ji pripravili presenečenje s podoknico, godel je ansambel Sicer, Podokničar pa je plezal po lojtri. Dobre pol ure pred podoknico so se glasbeniki iz ansambla Sicer in Podokničar zbrali v Hramu rožice, da skupaj odidejo pod okno slavljenke. Ob mizi so se zbrali še Grega, ki je Polonin fant. Njegova mati Breda in mož France sta ugibala, de bo prenehalo deževati. Glasbeniki pa so zatrjevali; "... saj nismo iz cukra, le instrumente bo potrebno pokriti." Veseli druščini so se pridružili še zakonca Habjan, ki sta starša slavljenke, hči Ana, ki sicer živi v Ljubljani, Branka in Marjan Svetlin z možem, sicer sestra od Marije. Naj zapisem še to, da se je dogodek pripravljal brez vednosti slavljenke kot presenečenje. Vesela družba je ob zvokih ansambla Sicer krenila po Hribarjevi ulici in že so se odpirala okna. "Ja kva pa Úk J se dogaja u naš ulc?", je bilo slišati vprašanja. S sosednjega balkona je že sledil odgovor: "Županova žena praznuje. Marija bo srečala Abrahama." Vesela druščina pa je že priromala pod balkon in Podokničar je že plezal. Na vrhu terase, ga je vsa presenečena pričakala Marija. "Ja kaj takega pa še ne!" je vzkliknila vsa vesela. Podokničar pa je že prevzel besedo: "Draga Marija slišal sem, da praznuješ. No in ker sva generacija, je prav, da ti zapojemo in čestitamo. Ob taki priliki je treba povedati kaj modrega". "No pa daj, da slišim," je dejala Marija. Podokničar pa nadaljuje: "Veš^če gre človek z odprtimi očmi in ušesi skozi življenje, za kar pri tebi ne dvomim, si nabere dovolj modrosti. Zato ti želim, da bi bilo tvoje življenje še dolgo posuto z zdravjem, veseljem in vnuki." Podokničar ji je poklonil še lep šopek, se zavihtel na teraso in že sta se vrtela v poskočni polki. Celoten dogodek sta s terase opazovala hči Polona in mož Tomaž, poznan kot mengeški župan, ki je vse tudi beležil, s fotoaparatom. Potem se je z ulice celotna druščina preselila na teraso in sledile so čestitke. Imeniten ansambel Sicer je Mariji poklonil svojo najnovejšo ploščo in potem so igrali in peli kot za stavo, tako da se je tudi Tomaž zavrtel s svojo ženo. Na mizi se je hitro znašla dobra kapijica in že so peli zdravico. Ansambel Sicer je za kratek čas odložil instrumente, da so lahko tudi kaj pozobali. Prav prijetno so presenetili, ko so zapeli venček slovenskih narodnih. Vsa družba se je pridružila in pela v soju vrtnih sveč. Za slovo se je slišala se Slovenija od kod lepote tvoje in Podokničar ter ansambel Sicer sta se poslovila. Marija je bila tako dobre volje, da jih je pospremila na ulico in se vsa radostna zahvalila za prijetno presenečenje. Saj res, kako pravi tista: "Kako malo je treba včasih, da so ljudje veseli. "Naj se Mariji uresniči želja, ko je dejala ob slovesu: "Upam, da bodo prihodnja leta tako vesela, kot je bil današnji večer." Grega ULIČNA ZABAVA Prebivalci Rašiške ceste smo si zadnjo soboto v mesecu avgustu priredili ulično zabavo, tokrat že drugo leto. Pobudniki so bili otroci, ki so pripravili zabavni program. Zaigrali so igrico o Pepelki. Da je zabava potekala tako kot je treba, smo na pomoč priskočili starši. Mamice so doma napekle pecivo, nekateri so pripravili mize in klopi in tudi kavo po želji je bilo moč dobiti. Zabave se je udeležila velika večina prebivalcev Rašiške ceste. V prijetnem vzdušju se je zabava zavlekla pozno v noč. Rajko Orel OORK Mengeš na obisku Dne 28.8.2003 sva z gospo Mimi Aleš obiskali gospoda Šimenc Janeza, ki je na ta dan praznoval devetdeseti rojstni dan. Gospod Šimenc se je rodil na Pristavi v Mengšu. Bil je edini fant med petimi sestrami, ki so že vse pokojne. Z mamo, ki je bila vdova, je ostal na kmetiji. Oče je padel v prvi svetovni vojni leta 1914, ko je bil gospod Šimenc star eno leto. Poleg dela na kmetiji je opravljal še razna tesarska in zidarska dela ter tako še kaj dodatno zaslužil. Leta 1941 se je poročil brez oklicev zaradi nemške okupacije, saj se je govorilo, da bodo Nemci odpeljali vse mlade ženske in moške. Pove, da se je zato v tistem tednu poročilo kar 30 parov. V zakonu se mu je rodilo pet otrok, štirje še živijo. Zena je po rojstvu prvega otroka ostala doma. Leta 1950 so pričeli v Mengšu zidati Zadružni dom, kjer je dobil zaposlitev najprej pogodbeno. Nato je delal dve leti pri Stanovanjski zadrugi Mengeš. Potem se je zaposlil pri Komunalnem podjetju Mengeš, kjer je postal delovodja in je po petnajstih letih dela dočakal starostno upokojitev. Zena je umrla po 49 letih zakona. Ponovno se je poročil z njeno sestro, ki pa je po dveh letih zakona umrla. Zdaj živi sam. Gospod Šimenc je zelo živahen, mladosten, ker se veliko giba. Pove, da gre vsako nedeljo k maši. Tudi med tednom hodi večkrat na »ravne«, kakor imenuje dolino. Kuha si še sam in sam opravlja še nekatera dela. Pospravlja mu snaha, ki živi v sosednji hiši. Po potrebi pa priskočijo na pomoč še drugi člani družine. Ima 11 vnukov in 7 pravnukov. Vsi ga pogosto in radi obiščejo. Pogovor z gospodom Šimencem in njegovimi sinovi je bil zelo prijeten. Z gospo Mimi sva mu v imenu OORK Mengeš in v svojem imenu zaželeli, da bi mu zdravje še naprej tako služilo ter bi se še dolgo dobro počutil med svojimi domačimi. Zdenka Ilič Ob visokem ljubileju Cjazovega Janeza želim, da mu lahko tudi osebno voščim z najboljšimi željami in obenem objavim njegova osebna prizadevanja, ki jih je dobrohotno opravil v dobrobit Mengša. Ze kot mlad fant se je vključil v telovadno društvo Orel. Bil je med mnogimi uspešen orodni telovadec. Posebno drog je bila njegova ljubezen. Leta 1929 je bila dejavnost tega društva prepovedana in zaradi tega so fantje postavili drog pod Mulavčevim toplerjem v Pristavi in tu nadaljevali s telovadbo. Leta 1935. po smrti kralja Aleksandra je bilo ponovno dovoljeno telovadno društvo pod imenom Zveza fantovskih in dekliških krožkov. V tistih časih je bilo veliko telovadnih prireditev in mladci smo z velikim veseljem občudovali orodno telovadno vrsto v kateri je nastopal tudi naš jubilant. Planinsko društvo Mengeš je takoj po ustanovitvi pričelo graditi Mengeško kočo na Gobavici. Kdo drug, če ne Janez, je rad pristopil k gradbenemu odboru in s svojimi nasveti nam mladim pomagal. Na razpolago nam je dal dva svoja peskokopa od koder smo pridobili pesek za temelje in celo za kletno ploščo. Bil je vedno pripravljen pomagati in mu je društvo l.1952 ob svoji 50 letnici podelilo naziv častnega člana. V petdesetih letih je g. župnik Čampa po načrtih in navodilih arh. Plečnika in arh. Bitenca veliko truda in sredstev vložil v obnovo župne cerkve. Vse stene so bile obložene z marmorjem, stebri pa obdani s hrastovim opažem. Posebno skrb je g. Plečnik posvetil krstilnici in spovedni kapeli. Janez je po navodilih obdelal stene v obeh kapelah in ornamentna stropova, ki sta prav umetniško oblikovana. Spomnim se še pogovora z g. župnikom Čampom, ko mi je dejal, da je bil Plečnik z delom izredno zadovoljen in vesel, da je delo tako lepo steklo. Upam, da mi je uspelo še nekoliko bolj osvetliti lik našega slavljenca. Ob tem ti želim dragi Janez še veliko srečnih in zdravih let s pozdravom BOG TE ZlVI! Stane Lazar TABORNI[KE NOVICE Z novim šolskim letom tudi taborniki začenjamo novo taborniško leto. Ponovno se bodo pričeli vodovi sestanki, različne akcije (kostanjev izlet, vesela srečanja, čajanka,...). Prva taka akcija bo tudi sodelovanje na Mihaelovem sejmu v vlečenju vrvi, v soboto 27.9 ob 15 uri. V času med 3. in 9. avgustom smo imeli letni tabor v Ribčevem lazu v Bohinju. Na koncu nas je bilo 30 taborečih, od tega je bilo 14 otrok in 14 starejših. Imeli smo dva voda otrok; vod RDEČI BIKI vodnika Jure in Katarina in vod TALEBANI vodnika Ana in Miha in en vod starejših ANTI GLOBALISTI vodnik Bane. Predvsem starejši vod je skrbel za red v taboru in pripravljal večerne programe. Dan se je začel z vstajanjem vodstva ob sedmih in vstajanjem otrok ob pol osmih. Jutranja telovadba nas je vse dokončno zbudila in naše misli so bile usmerjane na dan, ki je bil pred nami. Po zajtrku je v dopoldanskih urah potekala gozdna šola, ki smo jo imeli v vodovih kotičkih. Po kosilu je sledil kratek počitek vsaj za nas vodnike, ampak so nas otroci preglasili z željo po kopanju. Vsako popoldne smo imeli na programu koponje v jezeru, izvajali smo veščini plavalec in plavalec žaba. Skozi ves tabor nas je spremljala zgodbica o duhcu Hubiju, ki potuje po svetu, včasih pa obišče tudi Bohinj. Zasegli so nas tudi gusarji ( gusarski dan) , ; \y' Ï nam starejšim je ostalo pa samo še eno-pospravljanje. Končna ocena tabora je nadvse pozitivna, ostalo nam je le nekaj malenkosti, ki jih bomo naslednje leto popravili. Tako kot pravijo na napakah se učimo, tudi mi smo se marsikaj naučili. Misli imamo zdaj usmerjene na novo leto, ki se je že pričelo. Lep taborni{ki pozdrav, propagandistka KATAR/NA/ in ugrabili našega taborovodjo, na srečo so nam ga na koncu vrnili. Noben tabor pa ni brez poroke in krsta, zdaj imamo tudi mi nekaj mladoporočencev in novokrščencev (Rajc, Ciril,...). Zadnji večer je bil večer skupaj s starši, povabili smo jih ravno zato da tudi oni spoznajo naše taborniško življenje. Zadnji dan smo se poslovili od otrok, VČERAJ, DANES, JUTRI ! Lahko bi začel pravljično, ker so v tako kratkem času nastale neverjetno velike spremembe v vsakdanjem življenju, da mladi že skoraj ne morejo verjeti dogodkom bližnje preteklosti. V Mengšu je bilo nekdaj veliko sejmov, to so bili dnevi, ko so prišli razni obrtniki in trgovci, pa tudi kmetje prodajat svoje proizvode. V naš kraj je prišlo kar veliko kramarjev, saj je bil Trg Mengeš med večjimi naselji. Kateri dnevi so bili namenjeni sejmom, je skrbno zapisal pokojni Stane Stražar v svoji knjigi. Na začetku sejmskega prostora, nasproti gostilne Funtek, po domače pri Smerešenku /Pavovec/ je imel vedno svoj štant star možakar, doma iz Pšenične police. Menda je imel staro bajto in ob njem majhen uljnjak z nekaj panji čebel. Iz medu, ki so mu ga nanosile pridne čebelice in iz čebeljnega voska je izdeloval lectarijo. Vse vrste angeljčkov, miklavže, hudičke, srčke z ogledalci, in razne druge pobarvane figure, pa tudi kakšna svečka je bila na razpolago. Manjšo skrinjo mu je pripeljal vedno tamkajšnji kmet s svojim zapravljivčkom. Skrbno je razložil kramo na svoj štant in mirno sedeč na skrinji pričakoval kupce. Za nas otroke je bil posebnež. Radi smo ga oblegali in ogledovali pobarvane piškote ter spraševali to in ono. Vedno nam je dobrodušno odgovarjal. »Stric kolk pa kušta tistle angelček«? »Dve kronce« je odgovarjal. »Kolk pa tistle hudiček«? »Tud dve kronce«. Naslednji ga vpraša » kolk pa kušta srček«.« Tud dve kronce, sej je vse po dve kronce«! Zaradi tega smo rekli, gremo k stricu, ki ima VSE PO DVE KRONCE. Bil je dober človek, pa ni veliko prodal, mislim, da se je revno preživljal. Zadnje leto ali dve pred vojno ga ni bilo več. Tudi malega štanta na tistem mestu ni bilo več. Morda bo za nekoga zanimivo kaj je pomenilo dve kronci. Po razpadu Avstroogrske je nastala Jugoslavija in uveljavila se je nova valuta 1 dinar, ta je imel 100 para. Kovanci so bili po 25 para / 1 krona /, po 50 para /pol manjši kot 25 para, imenoval se je nežka/. Za eno nežko ali dve kronci si lahko kupil belo žemljo, za 1 dinar pa mlečen kifeljc z orehovim nadevom. Ko smo otroci hodili mimo peka v šolo nismo imeli dinarja za kifeljc ali pa dve kronci za žemljo!. S seboj smo imeli za malico kruh od doma in kakšno jabolko jeseni in suhe hruške in krhle pozimi.. Za žejo pa vaški vodnjak. Saj vodovoda ni bilo. V šoli smo med seboj redno menjavali kruh. Otroci smo imeli veliko izbiro: beli kruh - le nekaj otrok, črn pšenični iz enotne črne moke, kruh iz soržične moke, koruzni kruh, tu in tam tudi ajdov, nekateri pa tudi ječmenovega, pa mešanega iz take in drugačne moke.Vse je bilo pečeno v krušnih pečeh ali pa pri vaških pekih, kamor smo nosili v peharjih ali štručnicah doma zamešeno testo v peko! Danes imamo veliko vrst kruha, soržičnega pa ni. Staro lepo slovensko ime za kruh iz moke mešanega žita pšenice in rži je šlo v pozabo. Marsikaj gre v pozabo: vse po dve kronce, lepa domača imena, tudi » vse po l99 » bo šlo v pozabo. Veliko stvari se umika novemu, boljšemu. Že mora biti tako! Trgovska družba Vele, ki je pred odprtjem svoje velike trgovine brezplačno odstopila lokal občini, se lahko Občinskemu svetu »toplo zahvali« za oddan lokal v najem firmi DISKONT PLUS, saj s tem ustvarja dobrotniku nečedno konkurenco, ob tem pa žal nihče ne pomisli, da smo imeli že doslej ponudbe za prehrano dovolj ! Spoštovani občinski svet! Občinska hiša je bil nekdaj PROSVETNI DOM in v spomin na staro dejavnost bralnega društva in knjižničarstva bi bilo na tem mestu bolj ustrezno ponovno odpreti knjižnico. Žal občinskemu svetu verjetno ni znano, da imamo v občini ljudi z univerzitetno izobrazbo prav s področja knjižničarstva in profesorje slovenščine in ljubitelje knjig, ki bi bili vsestransko sposobni kvalitetnejše voditi lastno kulturno središče občine.. V domžalsko ustanovo letno prispevamo velika sredstva, letos 33 miljonov tolarjev. Zadovoljiti se, da je s tem vse urejeno je docela zgrešeno. Odkar obstoja občina še nisem prebral v Mengšanu enega članka o knjižnici in razčlenitve porabe denarja!. Za primer naj nam bo občina Lukovica, ki ima četrtino manj prebivalstva pa odpira svojo knjižnico J. Kersnika s 6 tisoč izvodi. Vedo kaj potrebujejo! Z najemnino pridobljena denarna sredstva so drobiž naspram temu kar bi občina lahko pridobila: - s stvarno ugotovitvijo pravilnosti terjatev in izterjavo, menda 93. milijonov tolarjev, - s prodajo nepremičnin, ki jih občina in občani ne potrebujemo, - z lastnim, pametnejšim gospodarjenjem nepremičnin, /namesto Grastoja/, - z ureditvijo parkirišča ob kulturni dvorani in inkasom v času predstav, - z boljšo izbiro programov in nadzorom izvajanja vseh javnih del , in še bi se našlo, kar bi prinašalo denar v občinsko blagajno! Žal kaže, da se za marsikaj ne morete sporazumeti. Menim, da je velik vzrok tudi v tem, da je število 20 članov preveč, saj se nekatere stvari že v naprej dogovorjeno ne sprejemajo /letne bilance/. Morali bi vedeti, da je izvršitev proračuna povsem nekaj drugega kot bilanca! Demokracije med političnimi strankami žal ni, je pa namesto tega nerazumljiva strankarska zagrizenost, ki vsaka sebe kot zveličavno hoče postaviti v oltar. Očitki so celo tudi na skupaj izglasovane zadeve. Sicer pa niso krivi svetniki, krivi smo volilci! Še nekaj zanimivega se dogaja, že nekaj časa. Glavno križišče, ki se prične z začetkom Kolodvorske c. in sam začetek Glavnega križišča se lepo obnavljata, tudi zazidava teče po »načrtu«. Le ta se sedaj dopoljnjuje z adaptacijo Cenetove hiše zraven starega Šubjevega gospodarskega poslopja. Ob vstopu na šolsko ulico pa še vedno stoji gradbeni oder kot spomenik, ki se lahko podere in poškoduje kakšnega malčka, ki tod hodijo v šolo.! Takrat ne bo krivca. Naši zanamci lahko upajo, da bodo gradbena dela v središču Mengša dograjena vsaj do 9oo letnice. Ob 850 letnici še ne bo kaj več videti kot dosedaj. Po preteku pol stoletja, ko bo vse lepo urejeno in se bo praznovala obletnica kraja MENGIČ z Glavnim križiščem, ki pa bo do tedaj lahko dobilo kakšno ustreznejše ime! Blagor jim, ki bodo dočakali mikavne spremembe, takrat jim bo lepo! Stane Lužar KOTIČEK ZA ? V Mengšu smo dobili malce spremenjen prostor za premlevanje dogajanj v kraju. Ker pa je novi najemnik lokala Franc Jerič do vratu in še čez dejaven na področju kulture, se razume, da bo v TEATER BAR-u na vogalu Slovenske 28, debatni kotiček za vse, ki bi radi izvedeli kaj novega se je in kaj se bo pripetilo. Ob odprtju prenovljenega lokala se je zbralo veliko prijateljev kulture, znancev, na povabilo pa se je prijazno, s šopkom, odzvala tudi predstavnica občinske uprave. Lokal je torej že pridobil visoko oceno, saj ga tudi potrebujemo takega, kamor bomo zahajali in paberkovali. Na odprtju so zaigrali mengeški godbeniki in samo če pomislimo, koliko jih je, bo lokal deloval s polno paro. Obljubljajo, da bodo redno hodili na kavice, če bo zraven vsaj še malo takega, kot je Franc pripravil za priložnost ob odprtju. Začetek je torej obetaven, kot smo videli so cene primerne, dekleta za točilnim pultom pa prijazna. Marij Urh ZGAGA IN DISPEPSIJA Želodec je velik, votel mišični organ, ki izloča prebavne encime, ter želodčno kislino, ki razgradijo hrano, ki pride vanj iz požiralnika. Hrana se iz želodca pomakne naprej v dvanajsternik, ki je začetni del tankega črevesa. Tu se želodčna kislina nevtralizira, encimi dvanajsternika pa razgradijo hrano na zelo majhne delce, ki se nato vsrkajo iz tankega črevesa v krvni obtok. Prehitro in neredno hranjenje, uživanje alkohola, kave, kajenje in hiter tempo življenja pri velikem procentu odrasle populacije povzročajo težave z želodcem. Ponavadi težave lahko premagate že sami s spremembo načina življenja in s pomočjo zdravil za samozdravljenje, pozorni pa morate biti na bolečine, ki se pojavijo zelo hitro, jim ne poznate vzroka, trajajo dalj časa ali pa so celo povezane s težkim požiranjem, bruhanjem in izgubljanjem teže. Ob vsakem sumljivem znaku je potrebno da čim prej obiščete vašega zdravnika. Gastroesofagalna refluksna bolezen (GERB) je bolečina, ki je občutimo v zgornjem delu trebuha ali za prsnico. Nadaljuje se v vrat žrelo ali celo obraz, hkrati pa čutimo pekoč občutek v požiralniku. Na prehodu iz požiralnika v želodec je poklopec (sfinkter), ki se pri požiranju odpira in zapira, ter tako preprečuje vračanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Kadar je ta mehanizem okvarjen, se kisla želodčna vsebina vrača nazaj, kjer poškoduje sluznico, kar občutimo kot ostro pekočo bolečino, ki jo imenujemo zgaga. Bolečina se ponavadi pojavi po obroku in med ležanjem. Težave ponavadi izginejo same, včasih pa si je potrebno pomagati s spremembo prehrane, tako da uživamo čim manj mastne in začinjene hrane, čokolade, orehov in kave. Med spanjem dvignemo vzglavje, 3 do 4 ure po obroku ne ležimo, znižamo preveliko telesno težo in opustimo kajenje. Druga vrsta bolečine se pojavlja v trebuhu v predelu okrog popka, spremljajo pa jo še ostali simptomi kot so napihovanje, spahovanje in splošno nelagodje. To stanje imenujemo dispepsija in je lahko posledica prehitrega hranjena, uživanja mastne hrane in zdravil, hitrega tempa življenja in stresa. Vzroki za dispepsijo so lahko tudi vnetje ali razjeda želodca oziroma dvanajsternika, vnetje trebušne slinavke, bolezni žolčnih izvodil ali celo rak. Da izključite vse organske vzroke morate vedno, kadar so težave pogoste, niso povezane s prehrano ali stresom, ter kljub samozdravljenju trajajo več kot deset dni, nujno obiskati zdravnika, ki bo po pogovoru z vami in pregledu, ocenil vaše zdravstveno stanje in vas začel zdraviti z drugimi zdravili da bo odpravil vzrok vaših težav in ne samo blažil simptome bolezni. Eden od pogostejših vzrokov dispepsije je nepravilno jemanje zdravil, med katerimi so nesteroidni antirevmatiki ( aspirin, ketonal, naklofen, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin. Ta zdravila je potrebno jemati skrajno previdno. Vedno jih uživajte po jedi in samo v količini, ki vam jo je predpisal zdravnik, oziroma je navedena v navodilih za uporabo zdravila. Kakršnokoli odstopanje od tega pravila, lahko privede najprej do dispepsije, nato pa do razjede na želodcu in krvavitve iz prebavil. Posebna previdnost je potrebna, če zaradi določene kronične bolezni uživate tudi zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi (marivarin, plavix, aspirin, ali kortikosteroide (medrol, urbason, hidrokortizon^). V teh primerih za lajšanje bolečin raje uporabljajte paracetamol (lekadol, panadol, calpol). Med zdravili za samozdravljenje zgage in dispepsije lahko izbirate med antacidi (rupurut, rutacid, rennie), ki nevtralizirajo želodčno kislino in zaviralci H^ receptorjev (ranital 75), ki preprečujejo izločanje kisline. Če težave v desetih dnevih samozdravljenja ne minejo, oziroma jih spremlja hujšanje, težko požiranje, bruhanje in črno blato, morate nujno obiskati zdravnika. Antacidi na tržišču obstajajo v obliki žvečilnih tablet ali suspenzije. Potrebno jih je jemati večkrat dnevno, ker njihov učinek nastopi hitro, vendar ne traja več kot nekaj ur. Kadar jemljete sočasno še druga zdravila, jih vzemite vedno dve uri po tem, ko ste zaužili antacid, saj se učinkovine v želodcu vežejo na površino delcev le tega, to pa pomeni zmanjšano učinkovitost. Pripravila Alenka Uršičmag. farm. VANDALIZEM Nasproti smetarske deponije PUBLICUS, v gozdu, so zajčki in srnice gledali televizijo. Program TV SMETI V GOZDU je pritegnil še veverice, šoje in srake. Po koncu programa, ki ni več primeren za otroke, so premišljevali o nadaljevanju. Za spanje je bilo še prekmalu, zato so se odpeljali z avtom na potep. V bližnjem bifeju, ŠNOPSINPIR, so se veselili življenja, zabelili pa so veselico tudi s sredstvi za odvajanje. Gospod SNIF TRIP je zabavo pripeljal do vrhunca, kjer so udeleženci omagali. Za popotnico jim je vseeno dal tekoče hrane, po mukotrpnem kobacanju v avto pa so se končno odpeljali. Zadnje levo kolo je sicer malce nagajalo vendar so le pripeljali do garaže. Ker so hoteli čim prej v posteljo, so voznika nerodno porinili tako, da je zgrešil vrata garaže. Iz same jeze je hotel pregrizniti podporni steber garaže, ker mu to ni uspelo, je podrl kar celo. Ker je bil gospod SNIF TRIP radodaren, so vsi skupaj prevrnili kar cel avto. Po tako napornem večeru so složno zaspali na mehkih žimnicah. VANDALIZEM V MENGŠU Lovci in tudi prenekateri pohodniki ter rekreativci so bili minuli teden neprijetno presenečeni nad pogledom na opazovalnico, ki so jo zgradili lovci LD Mengeš. Verjetno slika pove vse, dogaja pa se na tem območju še marsikaj, največ je odpadkov - smeti, avtomobilov, crkovine^). Pred nedavnim smo bili priče kljukastim križem, že podrtjem opazovalnice na komendski strani in še marsičesa, kar bi zahtevalo podrobnejšo raziskavo policije. Lovci LD Mengeš vsako leto namenimo čiščenju tega predela lovišča mnogo ur v sodelovanju z občino, vendar učinka praktično ni, saj je v kratkem času stanje enako in podobno prejšnjemu. Sprašujemo se, če bo obljubljeni komunalni nadzornik (Občina Mengeš) le dobil službo, kajti na nemarneže, ki žal živijo med nami, je potrebno poleg kazni seveda, pokazati s prstom in njihova imena obelodaniti. Lovci LD Mengeš javnost prosimo za informacije o tem dejanju, verjetno pa je, da je storjeno opravila večja skupina mladostnih prenapetežev. LD Mengeš MOJE LETO NA BAVARSKEM Pocitnice Sredi julija sem le prišla domov. Na počitnice! Zadnji teden se je v Nem~iji zgodilo toliko stvari, da enostavno nisem mogla verjeti. Naporna je tale Nem~ija, zagotovo mora biti v Sloveniji bolje, sem si mislila. Doma sem sicer bila, prav sproščeno pa niti ni bilo. Začel se je namreč drugi del Poletne šole v Ljubljani, kamor pridejo tujci od blizu in daleč. Moj dragi bratec mi je celo samo na listek napisal, kdaj se moram oglasiti v šoli na Poljanski cesti. Dodelili so mi skupino 12 popolnih začetnikov. Iz ene šole v drugo in če imam v Nemčiji začetek šele v popoldanskih urah, smo tukaj začenjali »že« ob 9h zjutraj, kar je pomenilo, da smo morali biti še pol ure prej v zbornici, ki je nastala iz preurejene kemijske učilnice na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Zbornica pa je bila kraj smeha in zabave, tako da so se študentje včasih celo vprašali, kako smo lahko učiteljice: 1. tako mlade, 2. tako vesele, 3. kako je slovenščina lahko tako lep jezik? Odgovori so seveda preprosti, pri zabavnih in mladih učiteljicah je slovenščina naravnost užitek. Haha, upam, da se vsi strinjamo! Tudi Poletno šolo smo zaključili, še več, prvič sem se znašla celo v vlogi podeljevalke diplom. Hja, no, še svoje diplome nisem dobila osebno v roke na slavnostni podelitvi, sedaj sem pa morala potrdila izdajati drugim, pa je bilo prav lepo in študentje so bili navdušeni, čeprav smo garali vsi, tako oni kot jaz! Zadnji dan smo pisali test in eden od študentov, Alfred iz Avstrijske Koroške je malo zamudil, zato ker mi je izročil darilo v imenu vseh, meni je bilo bolj nerodno kot ne, pa sem zadrego premagala tako, da sem mu v roke hitro porinila test in ga poslala v klop - kruto, no, če mi je bilo pa res nerodno! (Njemu pa tudi Potem pa sem si naredila načrt o velikem pospravljanju doma in verjetno bom vse svoje ostale načrte uresničila prej kot ravno tega, česar moja mami ni najbolj vesela, ampak enostavno vedno pride kaj vmes ^ Sem pa kmalu dobila prvo elektronsko pošto od študentov, da čeprav se bo študijsko leto začelo šele oktobra, da bi oni že malo študirali slovenščino kar sredi najbolj vročega poletja. Kar zgrozila sem se, a ti študentje sploh ne želijo imeti počitnic? No, res pa je prišla pošta tudi od enega drugega študenta, ki mi je napisal, da si želi, da bi se čim prej vrnila v Munchen, da bi šla kmalu spet na pivo ^ To je vse, da se ne bo kdo preveč pohujšal ^ Posvetila sem se tudi svojemu magistrskemu študiju, konec koncev je to vendarle moja prva naloga trenutno. Pa se je le poznalo, da vročina naredi svoje pri študijski vnemi, bolj ko se je bližal september, bolj sem videla, da mi ne bo uspelo čisto tako, kot sem načrtovala, ampak nekako pa že gre. Govorilne ure Čeprav mi je moj dragi šef rekel, da me pred oktobrom v Nemčiji ne potrebujejo, vsi vemo, da imajo pravo oblast pravzaprav tajnice in te so mi zabičale, da se moram vsaj enkrat med počitnicami oglasiti na govorilnih urah, če bi imeli študentje kakšne travmatične izkušnje in verjetno abstinenčno krizo zaradi pomanjkanja ur slovenščine, da bi lahko posredovala. Pa sem se odpravila na izlet na Bavarsko. Skupaj s prijateljico, ki ima tudi avto in sva se tokrat odpravili kar z avtom. Najprej je vozila ona, potem pa sva se zamenjali in po avstrijskih cestah sem tokrat prvič vijugala sama. Prav zabavala sem se, edino malce pozno sva prišli v Munchen, tako da se nisem mogla oglasiti pri novi stanodajalki, da bi ji plačala najemnino.Kar je seveda sitna reč, kajti ti Nemci so tako zoprno natančni, da bi mi lahko sobo tudi oddali, če ne bi plačala najemnine. Poklicala sem gospo Koleno-vo, kakor bi lahko prevedli njen priimek in jo nadvse vljudno vprašala, če bi se lahko oglasila popoldne, da ji izročim denar. Pa je rekla, da je ne bo doma, ampak da bo ključ od stanovanja (ker ga še nimam!) pustila v cvetličnem lončku. Izvrstno skrivališče! Nihče se ga ne bi spomnil, a ne? Res pa je, da ima gospa okoli hiše vsaj tisoč cvetličnih lončkov in tega ni lahko najti. Pa ga res nisem našla, tako da je najemnina ostala pri meni in kot pristna Gorenjka sedaj srčno upam, da mi ne bo treba plačati še obresti! Sem si pa privoščila sladoled v trgovini blizu novega doma in s prodajalko sva takoj udarili debato o vremenu, zdravju, pomanjkanju dežja in še čem, tako da sem ugotovila, da se mi pri nakupovanju ne bo smelo nikoli muditi, saj bom tudi za nakup časopisa potrebovala vsaj 10 minut. Medtem je moja prijateljica vsa izčrpana ugotovila, da je Munchen velemesto, ki se ga peš v enem dnevu težko osvoji, zato me je vsa izčrpana čakala pred mestno katedralo. Skupaj sva se vrnili na parkirišče in odpeljali proti domu. Vožnja in noč naju je še dodatno izčrpala, tako da sem se ponudila, da vozim večji del sama, saj sem bila le bolj sveža kot ona. Mi je pa zato predlagala, da po prehodu meje na Jesenicah prižgeva kakšno glasbo. In to kakšno! V kasetofon je vstavila kaseto s partizanskimi pesmimi, ki sem jih menda nazadnje slišala v drugem razredu osnovne šole in ob ropotajočem avtu ter zvokih pesmi Hej, brigade hitite sem se počutila skoraj tako, kot da bi šla osvobajat Ljubljano ^ No, slednje je bilo bolj za šalo, ampak zares pa zanimiva izkušnja. Oktobra se začenja zares. Trenutno v Munchnu poteka Oktoberfest. Kar je za ene višek užitka, je za druge lahko prav stresno. Prevelike množice niso zame, če je zraven še cel kup s pivom in drugim alkoholom prepojenih ljudi pa sploh ne. Tudi sicer izjemno učinkoviti bavarski policiji nepridipravi v takšnih dneh uidejo iz rok in v sicer zelo varnem mestu se poveča število kraj in drznih tatvin ter razgrajaštva. Je pa to čas, ko se mesto dobesedno praznično obleče in vsi, tudi najbolj resni ljudje tekajo ves čas naokoli v »dirndlnih« in »ledrhozah«. Šteje vzdušje, za prave Gorenjce pa je to bolj kot ne infarktno stanje, saj se že tako ali tako ne prav poceni pivo še podraži. Ampak ljudje že vedo, zakaj prihajajo, prsate natakarice pa pokažejo svojo moč in spretnost, ko hkrati nosijo 12 litrskih kozarcev piva - prisežem, da ne vem, kako jim uspe! Mateja Jemec MUZEJ MENGEŠ MANDARIN Odstira se legenda, ki ima svoje korenine v Mengšu. Več kot je znanih neizpodbitnih zgodovinskih dejstev, več neverjetnih predstav prevzema človeka ob odkrivanju znamenitega, skoraj popolnoma pozabljenega učenjaka p. Ferdinanda Avguština Hallersteina. Ni več Avstro-ogrske in tudi ni več Kranjske dežele, da bi slabo poučeni in v ozko smer zagledani sodobnik lahko, tudi če se na svoji (znanstveni) poti sreča z imenom F. A. Hallersteina, kar tako vedel, da je bila njegova ožja domovina današnja Slovenija in njegov dom v Mengšu. Tudi Mengeš se tega le počasi zaveda. Baron Ferdinand Avguštin Hallerstein je popolnoma nekaj drugega kot današnja napihnjena zlaganost, ki grozi, da kot rakasta tvorba razžre vsako pero človeškega razuma, čustvovanja in duha. Kitajski mandarin nam v te zblojene razmere ob 300. obletnici rojstva žari s svojo svetostjo in učenostjo ali, kot danes pravimo, s pozitivno energijo kot vzor v vseh temeljnih človeških komponentah: kot človek duha, razuma in plemenitega čustvovanja. In ko je šel na pot na Kitajsko, s katere ni bilo povratka, je med posebno zbrano prtljago vzel s seboj slovensko knjigo. V petek, 22. avgusta 2003, je Muzej Mengeš sklical novinarsko konferenco in obvestil tako slovensko kot tudi svetovno javnost o odkritju spominske plošče F. A. Hallersteinu prav na njegov rojstni dan 27. avgusta 2003 ob 19. uri zvečer na njegovem domu, Hallerjevem dvorcu v Mengšu, znanem tudi kot zgornji mengeški grad. Dobro obiskana novinarska konferenca, posebni prispevki na prvem programu Radia Slovenija, Radiu Vatican, Radiu Ognjišče, Radiu Kranj, Radiu Sora in Slovenski, svetovnem spletu, v raznih časopisih in revijah so prispevali k izredni odmevnosti te pomembne obletnice. Večletno delo bi skoraj ogrozil nerazumljivo majhen prispevek mengeške občine (200.000 SIT) za uresničitev Programa Hallerstein. Toda svet se vrti okoli druge osi. Prav v tem času je mednarodna astronomska organizacija na pobudo mag. Janija Osojnika, sodelavca simpozija, poimenovala po astronomu Hallersteinu eno od nebesnih teles in sicer kot odkritelja planeta. Dopisovanje z najuglednejšimi znanstvenimi institucijami iz Kitajske, Rusije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije, Vatikana in Portugalske, sodelovanje z Arhivom Republike Slovenije, z Oddelkom za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti s številnimi znanstveniki s področij, na katerih je deloval Hallerstein, je postalo odlična podlaga za odkrivanje te resnične legende. V Muzeju Mengeš zbiramo dragoceno gradivo: kopije njegovih pisem, njegovih del, dokumentov o tistem času in o krajih, kjer je deloval in tudi vse bolj številne razprave o njem, kar predstavlja podlago za nadaljnje raziskave. Vsa ta prizadevanja so pomembno vplivala na to, da so na povabili na veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske, da nas je sprejel provincial Slovenske province Družbe Jezusove in predvsem tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof na pogovore o Programu Hallerstein. V sredo, 27. avgusta 2003, je bil Mengeš odet v državne zastave. Zvonovi so v pritrkovalski maniri vabili vse udeležence slovesnosti ob 19. uri v župnijsko cerkev sv. Mihaela, kjer je nadškof dr. Franc Rode v sodelovanju z drugimi duhovniki vodil mašo v spomin velikega Mengšana. Slovesnost so s svojim petjem povzdignili pevci cerkvenega mešanega zbora in številne narodne noše. Nadškofov nagovor in pomenljivo oblikovane prošnje so kot pomemben del bogočastja naredili na vse globok vtis, resnična legenda je zaživela tudi v nas. Veličina duha, srca in razuma p. F. A. Hallersteina nas je povezovala. Slovesnosti so se udeležili poleg župljanov in okoličanov tudi številni ugledni gostje: odpravnica poslov Ljudske republike Kitajske gospa Wu Liyuan s spremstvom, veleposlanik Republike Avstrije Njegova Ekscelenca gospod dr. Ferdinand Mayrhofer-Grunbuhel s soprogo, veleposlanik Zvezne republike Nemčije Njegova Ekscelenca gospod Hans Jochen Peters, številni umetniki, znanstveniki, predstavniki muzejev in galerij ^ Grajsko dvorišče in pročelje gradu je bilo slovesno pripravljeno. Ob vhodu nas je pozdravila zastava lastnika gradu podjetja Zora, na sredi prizorišča je bila dvignjena mengeška zastava, na levi strani pa izvezene zastave države Vatikan, Republike Slovenije in Ljudske republike Kitajske. Rdeča preproga ob gradu in od glavnega vhoda v grad do nekoliko dvignjene govornice je žarel v soju žarometov. Mengeška godba je z uvodnimi skladbami prevzela množico, ki je napolnila prostorno grajsko dvorišče. Z državno himno, ki jo je zaigrala godba, zapela pa sopranistka Nina Kompare, se je začel drugi del slovesnosti. Z dostojanstveno in spoštljivo držo smo spremljali državno himno: ob glavnem vhodu so stali ugledni gostje iz kitajskega veleposlaništva, predstavniki Cerkve, znanstvenih ustanov na čelu s predstavniki Muzeja Mengeš, Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš in mengeški župan, v krogu pa so bili v odličnem redu: Mengeška godba, velika formacija gasilcev iz Mengša, Loke in Topol s praproščaki, narodne noše iz Komende, Kamnika, Jarš, Domžal, Ihana, Trzina, Loke in Mengša ^ Množico in vse goste sem v imenu organizatorjev Muzeja Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš pozdravil Janez Skrlep s predstavitvijo Projekta Hallerstein, ki na poseben način danes nanovo povezuje narode, njihove znanstvene institucije, jezuitske redovne skupnosti in predvsem tudi vse zbrane. V imenu Občine Mengeš je navzoče nagovoril Spominsko ploščo sta odkrila odpravnica poslov Ljudske republike Kitajske gospa Wu Liyuan in provincial Slovenske province Družbe Jezusove oče Janez Poljanšek (foto: Peter Škrlep) župan mag. Tomaž Stebe. Izredno je presenetil in posebno še tuje goste navdušil nastop pritrkovalcev na miniaturne mengeške zvonove. Na izvrsten način sta se v pritrkavanju združili tako oddaljena kitajska in slovenska kultura. Pritrkovalska sekcija Kulturnega društva Mihaelov sejem nam je bila v ponos. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Boštjan Žekš je kratko predstavil znanstvenika p. F. A. Hallersteina in brez zadržkov povzdignil jezuitsko metodo izobraževanja s katero se današnji, neštetokrat reformirani, šolski sistem ne more primerjati. Fanfare so naznanile vrhunec slovesnosti. Vse navzoče je v kitajščini in preko tolmača v slovenščini nagovorila odpravnica poslov Ljudske republike Kitajske gospa Wu Liyuan ter provincial Slovenske province Družbe Jezusove oče Janez Poljanšek. Po nagovorih sta skupaj odkrila bronasto spominsko ploščo, ki je do takrat bila zastrta z mengeško zastavo. Na plošči je napis v slovenščini in kitajščini. Po pritrkavanju je nadškof spominsko ploščo blagoslovil. Slovesnost smo nadaljevali na urejenem in lepo osvetljenem grajskem vrtu. Na jasnem nočnem nebu smo zagledali planet Mars, ki se je prav ta dan najbolj približal Zemlji. Na grajskem vrtu Hallersteinove domačije smo se na posebno prijazen način v razpoloženem vzdušju srečali organizatorji in predstavniki različnih narodov, ver in kultur, morda s tiho željo prenekaterih, da bi se srečali in zbližali ob skupnih pozitivnih projektih tudi »mengeški svetovi«. Najuglednejšim gostom smo podarili za spomin dragocene grafike odtisnjene z izvirnega Jelovškovega bakroreza in sicer odpravnici poslov Ljudske republike Kitajske gospe Wu Liyuan, slovenskemu metropolitu in ljubljanskemu nadškofu dr. Francu Rodetu, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademiku dr. Boštjanu Žekšu, provincialu Slovenske province Družbe Jezusove očetu Janezu Poljanšku in gostitelju direktorju Obrtne gradbene in trgovske zadruge Zora Domžale Martinu Čavžu. Gospa Wu Liyuan pa je od narodnih noš dobila tudi slovenski šopek. Da je slovesnost lepo uspela, se vsem sodelujočim lepo zahvaljujemo, posebno še slovenskemu metropolitu in ljubljanskemu nadškofu dr. Francu Rodetu in vsem duhovnikom za slovesno spominsko mašo in blagoslov spominske plošče, slavnostnemu govorniku predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademiku dr. Boštjanu Žekšu, Veleposlaništvu Ljudske republike in odpravnici poslov gospe Wu Liyuan za nagovor v kitajščini in tolmaču za slovenski prevod, provincialu Slovenske province Družbe Jezusove očetu Janezu Poljanšku Ogled spominske plošče po blagoslovu. Na sliki so (z leve) provincial Slovenske province Družbe Jezusove o~e Janez Poljan{ek, odpravnica poslov Ljudske republike Kitajske Wu Li Yan, župan Občine Mengeš mag. Tomaž Štebe, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, predsednik SAZU akademik Boštjan Žekš. (foto: Peter Škrlep) za priporočilna pisma jezuitskim institucijam po svetu in da sta z gospo Wu Liyuan odkrila spominsko ploščo, ki je prvi tovrstni spomenik na Slovenskem, zahvaljujemo se županu mag. Tomažu Štebetu za pozdravni govor. Slovesno odkritje spominske plošče so omogočila podjetja Simps'S d. o. o., Procesni inženiring Ura za kulturo! ahijnin{ï03>04 loJeJaJiški nbůnnia koticťttm aJiomna K«pti Kííwlrirg ihneflli In Ma« tlpll4 f ijng Olet&rii^ Etw f ireqary đurki: Gůgariripva pal PHír S. HoHiUfidrHí(T«g&ť] olrt^iïï^fït^.atT Ricinakli Hanvood: Nafi^vmrani lï^f^ Míftrc ^lídddůi Twi« PirtIjK:: Wrttloîd GomhrtJbVitt tVortS -pňitesa Burgundy /itoitiíi^ PirhinuTJulítldtSÍE EidDj , Jj^F; An IigVRirani □ . Stane Ocepek, Filc d. d., Lek d. d., Silvatica d. o. o. Mengeš, Roltek d. o. o., Občina Mengeš, Obrtna gradbena in trgovska zadruga Zora Domžale in Semesadike Mengeš d. d.. Pri pripravah ali na slovesnosti so sodelovali Franc Jerič, Pritrkovalska sekcija Kulturnega društva Mihaelov sejem pod vodstvom Franca Blejca, pevci župnijskega mešanega zbora, Župnija Mengeš, Občina Mengeš, posebno Boris Kavčič, Mengeška godba in sopranistka Nina Kompare, Gasilska zveza Mengeš, Prostovoljna gasilska društva Mengeš, Loka, Topole, številne narodne noše. Vsem najlepša zahvala. Posebno se zahvaljujemo vsem sodelavcem pri oblikovanju spominske plošče: mag. Janiju Osojniku, Viljemu Marjanu Hribarju in lektorici Heleni Škrlep za slovensko besedilo, akademski slikarki Wang Huiqin za izredno lepo, v kaligrafski maniri napisano kitajsko besedilo, Jani in Petru Škrlepu za oblikovanje, Viljemu Marjanu Hribarju za računalniško obdelavo, Stanetu Ocepku za izdelavo predloge in livarju Romanu Kamšku za odlični bronasti odlitek. Zahvaljujemo se tudi Foto kino in video klubu Mavrica Radomlje, posebej Tonetu Mullerju in sodelavcem, ki so celotno slovesnost posneli, Diplomatskemu protokolu Ministrstva za zunanje zadeve za izposojo državniških zastav, Zavodu za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Kranj za soglasje in nasvete pri namestitvi spominske plošče, predstavnikom medijev in tiskovnih agencij, ki so zelo dobro poročali o slovesnem dogodku, policistom Policijske postaje Domžale za sodelovanje in nazadnje izredno delavnim članom Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, brez katerih te slovesnosti ne bi bilo. Velika legenda iz daljnega kitajskega sveta, doma iz Mengša, se je tu ponovno naselila. Bodo na novo odkrita dela Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki so svoj čas bila pomembna stopnja razvoja znanosti, medverskih, mednarodnih in medčloveških odnosov in pomembna povezava Kitajske z AM PuiPrJcrlf. AmffViiWoykí-t^ ïknriiMf STop ' Sloíiaíirti t^alni pfcjstft imorni ztaor^Nwsia Arcá[lú Tiio R. Cepp G.KOÍUtí M Mlsjnik-LnVï^ Sirnlcníťnl Orhiler Domiale -ICamnik' vpisovanje abonmajev Od fttrtk?. 19. s^pt&rribra da sůbťhtt^ 27r septembra. bo pSflkglo v piarn íuHurnp^Tkirw Frmta Sairii [>«rhlp (LjuhJjjirtj 61. ïticd îdwMtîCj^ Uplrti poEtof ! n Ekff ™k Mn od (0.0(1 iti Í12 0Û ure 1« «J 1Ď DC da IS Dû Uif }nb ictiH.ih .iiiid dqxtíiKj Info: f Utkidlurt indaSkd-rknUdUi Q Kuhumï dnn FrHKi hmlhi Evropo, ki so v marsičem večni, vzor, pot in cilj, spregovorila tudi nam? Morda bo to novo odkritje Mengšana, mandarina na kitajskem dvoru, in knjige, ki so pravkar napisane o njem podlaga za scenarij velikega formata. To bi bil spektakel duha, razuma in čustvovanja. Janez Škrlep Vrstni red najboljših: 1. Majcen Matjaž 2. Loboda Matjaž 3. Habjan Rok 4. Mahorič Iztok 5. Maselj Bojan LOŠKE NOVIČKE 5.prvenstvo v tenisu-LOKA OPEN 2003 V soboto dne 13.09.2003 je bilo na teniških igriščih v Mengšu zelo živahno saj je ŠD Loka priredilo že peti teniški turnir za Pokal Loke. Prijavljenih je bilo 10 tenisačev iz Loke, Mengša in okolice. V sončnem vremenu smo videli veliko lepih dvobojev, predvsem polfinale in potem tudi finale. Prvi trije so dobili lepe pokale ostali udeleženci pa praktične nagrade. Za potešitev lakote pa je poskrbel naš Šemso (mojster za jedi na žaru). Da je skoraj celodnevno tekmovanje uspelo, sta poskrbela sponzorja turnirja HANI-Mengeš in TEATER- bar. Matjaž Anžlovar ŠAHOVSKI KOTIČEK Šahovska sekcija ŠD Loka od letošnjega leta naprej sodeluje v Domžalsko-Kamniški šahovski ligi. Sodeluje 18 ekip po švicarskemu sistemu 9-tih krogov. Ekipo sestavljajo štirje tekmovalci +6 rezerv. Tempo igranja je 1ura za 25 potez +30min za dokončanje partije. Ekipa ŠD Loka bo domače tekme odigrala v posebni sobi v gostišču Tavčar v Loki pri Mengšu. Ekipa ŠD Loka je po rejtingu na enajstem mestu s koeficientom 1705,7točke. Ekipo sestavljajo: 1. Hribar Branko 2017rejt. 2. Ocepek Marjan 1754 (kapetan ekipe) 3. Anžlovar Matjaž 1500 4. Ocepek Marjan ml.1552 5. Vode Metod 1500 6. Ocepek Tina 1500 7. Tavčar Urška 1500 8. Podgoršek Mojiceja 1500 9. Cencelj Sašo 1500 10. Ocepek Stane 1500 Dne 13.09.2003 smo že odigrali prvo premierno tekmo z ekipo Črni Vitezi iz Ljubljane, ki so po rejtingu na tretjem mestu in so med favoriti za končno zmago. S tem pa se v Loki nismo strinjali in smo po hudem boju iztržili neodločen rezultat in pripravili največje presenečenje 1kroga. Izidi: Hribar Branko : Kavčič Žan 0:1 Ocepek Marjan : Šivic Klemen 0:1 Anžlovar Matjaž : Šivic Jernej 1:0 Ocepek Marjan ml. : Pečnik Primož 1:0 Končni izid je bil 2:2. Najdaljša partija je bila dolga skoraj 3 ure, vse štiri pa so bile izredno dramatične in izenačene prav do konca. Za sodelovanje v ligi je najbolj zaslužen naš vodja ekipe Marjan Ocepek in seveda Sonja Tavčar, ki je naši ekipi odstopila prostor za igranje domačih partij. Matjaž Anžlovar PLANINSKI TABOR V TRENTI Člane mladinskega odseka mengeškega planinskega društva ste v zadnjem julijskem tednu zaman iskali v Mengšu, kajti bili smo na taborjenju v Trenti. To je bil teden, ko smo udobno posteljo zamenjali za neudobno ležišče, opečnato steno za platneno steno šotora, kopalnico za Sočo, domačo mamino hrano za hrano iz Anine in Irenine kuhinje, lagoden poletni vsakdanjik za naporen dan, televizijo za taborni ogenj, maske iz vsakdanjega življenja za nespačene in vedre obraze ^ Trenta nas je skupaj s Sočo pričakala varno skrita za (ne)štetimi ovinki Vršiča. Bila je taka, kakršno smo pustili po svojem zadnjem odhodu: mirna, tiha, skrivnostna in oddaljena. Prvi dan nas je pot vodila od našega tabora do izvira Soče, da smo si dolino, ki smo jo naslednje dni gledali od zgoraj, ogledali še od spodaj. Na tem sprehodu smo videli, kakšne poti bodo za nas primerne. Razdelili smo se v dve skupini: mlajši udeleženci so si nadeli ime »črički«, starejši pa so se zaradi lastnosti, ki jih je od prve skupine ločila, poimenovali »grče«. Tako smo vsak dan začeli po svoje: grče so odhajale, ko so črički še trdno spali na prav takih ležiščih. Grče so odhajale na visoke vrhove (Lepo Špičje, Bovški Gamsovec, Krn, Jalovec), od koder so se spogledovali s slovenskimi velikani, črički pa na kraje, kjer jih je počakalo kaj posebno zanimivega in se npr. v dolini škratkov spogledovali s slovenskimi pritlikavci. Preden so se grče vrnile s svoje poti, so si črički v taboru že pobarvali majice, ilustrirali doživljaje tistega dne, brcali žogo, igrali badminton, skušali premagati strah pred mrzlo Sočo, nabirali drva za zvečer ^ Vse to je polnilo naš dan do večera, ko smo se bolj ali manj družno posedli okrog ognja in zapeli dve ali tri take, ki jih poznamo vsi. Med dnevi, ko smo bili na turi, smo si privoščili kakšen dan, ko smo ostali v dolini in poleg novih moči dobili še nova znanja in veščine. En dan je bil namenjen spoznavanju poglavij iz planinske šole: vodniki smo pripravili sproščena predavanja o opremi in hrani, ki jo potrebujemo na turah, o Gorski reševalni službi, o vozlih, o planinskem kodeksu, o gorskem cvetju ^ Znanje, ki smo ga dobili na predavanju o orientaciji, smo še isti dan lahko uporabili na orientacijskem teku v okolici tabornega prostora. Naslednji dan smo odšli v plezalni vrtec, kjer smo se trmasti zapodili v skalo, ki se je postavila pokonci. Ogledali smo si tudi zbirko v Trentarskem muzeju. Po vsem tem smo se vrnili domov. Veselimo se naslednjega poletja, ko se bomo spet zbrali. K temu nas vlečejo prijetni spomini, pa tudi napake, ki so nas zmotile: prvi zato, da jih zaspance obudimo, druge zato, da jih popravimo in odpravimo. V katerem koščku Slovenije bomo taborili naslednje leto, zaenkrat ostaja skrito, ni pa skrito to, kaj je namen planinskega tabora: preživeti en teden povsem drugače - v drugačnem svetu med drugačnimi ljudmi, naučiti se opazovati naravo, ji prisluhniti, jo ceniti z vsem, kar nam ponuja, spoznavati značilnosti gorskega sveta, naučiti se gibati, obnašati v njem ^ in navsezadnje: preživeti nekaj dni v zares prijetni ter odprti družbi prijateljev! Hvala vsem, ki ste nam pri izvedbi tabora pomagali. Za denarno pomoč se zahvaljujemo Pekarni Čemažar, Kimiju in Občini Mengeš! Katarina Marin NA VRHU ŠKRLATICE Čas počitnic je za mnoge letošnje leto že minil. Tudi ljudje smo se malce spremenili, na bolje ali manj bolje, kdo ve. Le naše prelepe planine ostajajo takšne kot so in tam, kjer so od nekdaj stale. In kljub temu, da je prejšnji teden nekaj snega pobelilo najvišje vrhove, nas je Škrlatica pričakala v vsej svoji lepoti. 6. septembra 2003 je devet planincev PD Mengeš osvojilo drugi najvišji vrh slovenskih gora. Zbrali smo se že v petek zvečer v Aljaževem domu v Vratih z namenom, da bi si v tej naglici sveta upali vzeti tudi nekaj časa za resnično srečanje drug z drugim. In uspelo nam je. Uspelo nam je preseči slabo voljo in nerazumevanje okoli nas, z vso spoštljivostjo doseči tako težko pričakovan vrh, uspelo nam je premagati sebe in vse svoje šibkosti. Vse to zato, ker jo je vsak, to goro namreč, nosil v globini svojega srca, hrepenel po njej, ki je tako mogočna in vabljiva. Vsak je šel s svojim križem do križa na vrhu in preko križev nazaj v svet, ki je lačen in žejen ljubezni, miru in odpuščanja z nasmehom in prijazno besedo, namenjeno sočloveku. Še bomo šli zajemat iz bogate zakladnice in tedaj se nam pridružite tudi vi, ki vas žeja po miru, po resnični lepoti in pristnih odnosih. Sonja Bernard TURNIR V MALEM NOGOMETU KOBARID 2003 MNK Mengeš se je 18-19. julija udeležil močnega turnirja v malem nogometu, ki se je odvijal v prijetnem hladu alpske doline ob reki Soči na igrišču pri OŠ v Kobaridu. Prijavljenih je bilo kar 24 ekip iz skoraj cele Slovenije, saj je bil nagradni sklad 300.000,00 SIT, pripravili pa so tudi pokale za najboljše ekipe in vrsto praktičnih nagrad. Mengeš je zastopalo 10 igralcev: Marolt Brane, Majdič Vili, Maselj Bojan, Belentin Robert, Husič Damir, Drljača Milorad, Topič Dragan, Topič Dare, Muršič Štefan in Kovačič Adrijan. Na žalost smo imeli že pred začetkom tekmovanja veliko težav, saj je bila na cesti huda gneča, tako da je večji del ekipe zamudil na tekmo. Ker nas je bilo za začetek premalo, so nam kot pomoč na igrišču priskočili kar domači gledalci. Kljub veliki borbenosti se je to poznalo na rezultatu, saj smo izgubili 7:1. Kljub temu, da zaradi poraza nismo več imeli možnosti za napredovanje v četrtfinale, smo drugo tekmo proti tehnično odlični ekipi iz Šmartnega pri Litiji odigrali na visokem nivoju in zabeležili lepo zmago 6:1 in popravili slab vtis s prve tekme. Na koncu je slavila ekipa Mikroplast iz Kobarida, druga je bila Avtohiša Mlakar iz Celja, tretje mesto pa so osvojili igralci Flamenga iz Tolmina. Naj ob tem še povem, da je na turnirju nastopilo kar nekaj naših reprezentantov v malem nogometu, kar veliko pove o sami kvaliteti tega turnirja. Sicer pa je bila sama organizacija turnirja odlična. Za ekipe je bilo odlično poskrbljeno,deležni smo bili osvežilnih pijač pred tekmo, brezplačnega kampiranja v bližnjem avtokampu, popustov pri raftingu in nenazadnje dvodnevne zabave z živo glasbo, ki je vrhunec dosegla v soboto, po svečani razglasitvi najboljših in je trajala vse do zgodnjih jutranjih ur. Naj se ob tej priliki zahvalim še našemu sponzorju, to je Radiestezije Maselj , Slovenska 30, Mengeš, ki nam je nastop na turnirju tudi omogočil! Robert Belentin NOVIČKE Z »BALIN PLACA« Krepko smo že zakorakali v poletje, pa se vam še nismo nič oglasili z našega »balin placa«. Spomladanski del lige je že minil in počasi se približuje jesenski del. Naši fantje so bili do sedaj kar dobri, saj so zaenkrat nekje na sredini lestvice 2. lige VZHOD. Lestvic pa je trenutno taka: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Zarja Radovljica Velenje Budničar MENGEŠ Tržič Duplica Dobrova Fužine Mirna Ni od VARNOST Mengeš, a so dragocenosti kljub temu pri{le v prave roke Kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu organizirali Meddruštveni turnir, ki je potekal 12.7.2003. Na turnir se je prijavilo 14 ekip, med njimi so bile tri ekipe iz Mengša. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. MENGEŠ I 2. Strahovica 3. Zarja 4. Bratje Smuk 5. Budničar 6. Zalog 7. Ihan 8. Ilirija 9. Stari mački 10. Radna 11. VETERANI MENGEŠ 12. KUBU 13. MENGEŠ II 14. Domžale Da pa ne bi bilo tistim, ki niso igrali dolgčas, je poleg turnirja potekalo tekmovanje v bližanju krogle v krog. Glavna nagrada je bil živ odojek, ki si ga je priigral Jaka Reven. Glede na to, da je poletje in čas dopustov, ni trenutno nič novega več, zato bi za konec omenili le še to, da ima mladina očitno preveč prostega časa, saj je njihova objestnost dobro vidna tudi pri nas. Zadnje čase se vse prevečkrat dogaja, da delajo škodo na samem balinišču in na inventarju v njegovi okolici. Čas bi že bil, da se glede tega nekaj ukrene. Lep preostanek poletja želim vsem, podpredsednik BS Mengeš Stefan Kovač ml. Balini{ce prijetno vpliva tudi na počutje upokojencev, obložena miza je samo okras ODBOJKA NA MIVKI V MENGŠU V sredo 20. avgusta smo se ljubitelji odbojke na mivki zbrali pred dvorano FIT - TOP, kjer smo svečano odprli novo igrišče za odbojko na mivki. Ideja, da bi v Mengšu naredili odbojkarsko igrišče na mivki se je porodila pred letom dni, zeleno luč okolico, zakrpali ograjo, postavili in montirali odbojkarske mreže in na omenjeni datum smo lahko z veseljem ugotovili, da ima Mengeš zdaj pravo, kvalitetno igrišče, ki bo nudilo našim mladim in manj mladim obilo odbojkarskih užitkov. Imam priložnost, da se kot organizator omenjenega projekta iz srca zahvalim g. županu za finančno in moralno podporo, direktorju firme Levček g. Smoletu za fleksibilnost pri sklepanju pogodbe, g. Francetu Koscu za požrtvovalno in kvalitetno opravljeno delo, ter našim mladim odbojkarjem, ki so prispevali preko 180 delovnih ur. Za vse, ki se veselijo nove pridobitve naj omenim še to, da bo v sezoni, ki traja od maja do konca septembra možno igrati do večernih ur, cena igrišča za eno uro bo 1000 SIT (v ceno je vključena tudi izposoja žoge), možna bo tudi rezervacija po telefonu 723-89-58 ali v brunarici teniške sekcije. Leo Jerič pa je ugledala malo pred koncem meseca julija tega leta. Z velikim razumevanjem g. župana, mag. Tomaža Štebeta, ki je tudi sam velik športnik, se je naredila finančna konstrukcija ter ustrezna tripartitna pogodba med Občino Mengeš, firmo Levček, ki je upravljalec FIT - TOP -a in A-banko kot lastnico objekta. Tako so bili izpolnjeni pogoji in prve motike ter lopate so bile zasajene v opuščeno igrišče 12. avgusta. S pomočjo mengeških odbojkarjev in simpatizerjev so dela hitro napredovala. Odstranili smo plevel in staro, neprimerno mivko, položili nov filc, nasuli novo kremenčevo mivko, uredili SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ Prve stopničke v svetovni eliti Na domači sceni dvojna zmaga Naši skakalci so letošnjo poletno sezono začeli več kot uspešno. Že na samem začetku je ROK BENKOVIČ z drugim mestom , ki ga je dosegel na evropskem- celinskem pokalu, julija v Velenju nakazal, da bo na tekmah svetovnega pokala, igral vidno vlogo med najboljšimi skakalci iz vsega sveta. Letošnji veliki GRAND PRIX poletja se je začel s tekmo v Nemškem Hinterzatnu . Že na uvodni tekmi, kje je manjkal le Poljak Malyz, je Rok zasedel 11. mesto. Ekipa naših orlov v sestavi Peterka, Kranjec, Fras, Benkovič pa je bila celo tretja. V Franciji na drugi tekmi svetovnega pokala je bil Rok deseti, na tretji v italijanskem Predazzu , pa že kar peti. Višek, s finalom na slovitem Berg Islu v Insbrucku, kjer je Rok pokazal odlično formo z drugim mestom in s tem prve stopničke med svetovno skakalno elito. V skupni in končni razvrstitvi svetovnega letnega pokala je bil četrti, le točko za Avstrijcem Helwartom. Najboljši je bil tudi od vseh Slovencev. Na domačih tekmah za slovenski pokal COCKTA, pa sta že na prvi tekmi 6. septembra naša skakalca dosegla največ. V kategoriji dečkov starih do 13 let, sta VID OJSTERSEK in PETER KIRBUS v Ljubnem na 40. metrski skakalnici poskrbela za dvojno zmago. Vid je zmagal in premagal svojega klubskega prijatelja Petra le za 0,7 točke. Obe seriji sta imela tudi najdaljše skoke in tretje uvrščenega premagala za več kot 12 točk. Lepi obeti za naprej in dodatna spodbuda za naše najmlajše, ki prihajajo v skakalni šport. REZULTATI v Ljubnem - 1. mesto Vid OJSTERSEK 39,5m in 40m - 229 točk 2. mesto Peter KIRBUS 9,5m in 39,5m - 228,3 točk 3. mesto Janez- Guna Močnik 38m in 37,5m - 216,1 točk Brane Šuštar PRED PRIČETKOM NOVE NAMIZNOTENIŠKE SEZONE Za nami je razburljiva sezona, kjer smo dosegli najlepše rezultate, tako v ligaškem tekmovanju kakor tudi na posamičnih tekmovanjih na državnih prvenstvih za vse kategorije od najmlajših do članskih. V sezoni 2002/2003 so članice uspešno nastopale v 1. državni ligi in kot novinke in najmlajša ekipa osvojile 4. mesto, člani pa v 2. članski ligi 4. mesto. Spela Burgar, ki je pred dvanajstimi leti pričela vaditi namizni tenis in smo ji v klubu omogočili kvalitetne treninge in razvoj, vseskozi zagotavljali potrebna finančna sredstva za udeležbo na mednarodnih tekmah, za udeležbo v reprezentančnem programu priprav in nastopov, neprešteto število dodatnih treningov pod vodstvom klubskih trenerjev s soigralci iz naše sekcije, kakor tudi iz drugih klubov, se je odločila, da zapusti klub, svoje soigralce, predvsem soigralke, ki bi tudi v sezoni 2003/2004 krojile sam vrh v prvi državni ligi. V NTS EDIGS vseskozi gradimo pristne odnose, v delo vključujemo starše, ki s svojim delom pripomorejo k uspešnemu delovanju kluba, predvsem pri zbiranju denarnih sredstev in pomoči ■0 w h rt Leto, ki je za nami, je polno uspehov tudi v posamični konkurenci, na državnem prvenstvu za mladince smo bili najuspešnejše društvo, saj smo osvojili največ uvrstitev med najboljše štiri. Spel a Burgar je osvojila naslov državne prvakinje med posameznicami, Natalija Lužar in Spela Burgar sta osvojili 2. mesto v igri dvojic. V kategoriji mešanih dvojic pa je bil kar mengeški finale. Zmagala sta David Orešnik in Spela Burgar, drugo mesto pa sta osvojila Peter Vida in Natalija Lužar. Uspeh je dopolnil še David Orešnik, ki je osvojil 3. mesto med posamezniki, v igri dvojic pa sta David Orešnik in Peter Vida osvojila 3. mesto. Dvanajstletno kvalitetno delo trenerjev, najprej Jožeta Mlakarja v namiznoteniški šoli, nato Dareta Tisaja in Luke Pirša, zadnja leta pa Gregorja Gostiše je bilo kronano v letošnji sezoni. Kar trije naši mladinci so se udeležili Evropskega prvenstva v Novem Sadu. Spela Burgar, Natalija Lužar in David Orešnik. Spela Burgar je za Slovenijo osvojila bronasto kolajno na Evropskem prvenstvu v kategoriji mladink, kar je po trinajstih sušnih letih ponovno kolajna za Slovenijo. Imeniten uspeh. Čestitamo! Kolajna, ki bi se je morali veseliti, pa ima žal tudi grenak priokus. pri organiziranju velikih tekmovanj. Z igralci nismo sklepali pogodb, saj je vodstvo skrbelo za kvalitetno rast tekmovalcev in tekmovalk in smatralo, da je pogodba le formalen kos papirja, s katerim igralec in klub urejata medsebojne odnose. Smatrali smo, da znajo igralci in igralke ter njihovi starši to ceniti in spoštovati. Žal se je pokazalo, da temu ni tako in Spela je na vse pozabila, ob pomoči nekaterih izven kluba pa izkoristila možnost, da klub zapusti ob minimalni odškodnini. Za klub je to velika grenka izkušnja, a ne samo za naš, tudi za druge klube po Sloveniji, ki veliko pozornost posvečajo delu z mladimi in sami vzgajajo svoje igralce. Mnogo enostavneje in ceneje je kupiti že narejeno igralko ali igralca. Žal pa to podpira celo nacionalna zveza, saj ne zaščiti klubov, ki resnično delajo z mladimi. Zaradi tega v Mengšu ne bomo prenehali igrati namiznega tenisa, saj imamo nadarjene mlade igralke in igralce, tri reprezentante v mladinski konkurenci ( Natalija Lužar, David Orešnik in Peter Vida ) in kopico mladih, ki osvajajo kolajne v svojih kategorijah na regionalnem nivoju, udeležujejo pa se že tudi tekmovanj na državnem nivoju. Vendar bomo odslej medsebojne odnose in interese urejali s pogodbo. MLAJ KAMNIK - PRODAM STAREJSE, OBNOVLJENO 4-SOBNO STANOVANJE, 1. NADSTROPJE (samo 4 STRANKE), SKUPNO 100 m2, S CENTRALNIM OGREVANJEM TER OSTALIMI PRIKLJUČKI, VRT Z NOVO VRTNO UTO TER GARAŽO. TEL. 031/649-735 RAZPORED TEKEM 1. SNT LIGA - ČLANICE IN 2. SNTL ČLANI RAZPORED TEKEM, KI JIH IGRAMO DOMA. Tekme igramo v telovadnici ŠD Parzizan Mengeš. 1. KROG: 20. 09. 2003 ČLANI 10.00: EDIGS MENGEŠ : MELAMIN KOČEVJE 16.00: EDIGS MENGEŠ : LOGATEC 2. KROG: 04. 10. 2003 ČLANICE 10.00: EDIGS MENGEŠ : ISTRABENZ SEMEDELA 3. KROG: 25. 10. 2003 ČLANI 10.00: EDIGS : GORICA 16.00: EDIGS : ŠKOFIJE 4. KROG: 25. 10. 2003 ČLANICE 10.00: EDIGS : MERKUR KRANJ 6. KROG: 29. 10. 2003 ČLANICE 10.00: EDIGS : ILIRIJA LJUBLJANA Vse ljubitelje namiznega tenisa vabimo, da si zanimive tekme ogledate. PRIČETEK VADBE V SD PARTIZAN MENGEŠ Pričenjamo novo sezono 2003 / 2004. Na sestanku vaditeljev in izvršnega odbora smo pripravili urnik vadbe v društvu. Vse skupine pričnejo z vadbo 1. septembra. Fitnes prične vadbo 30. septembra, predšolki otroca pa v četrtek, 2. oktobra. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! PONOVNO ORGANIZIRAMO VADBO ZA PREDŠOLSKE OTROKE pod vodstvom vaditelja Fredija Blejca. URNIK VADBE PONEDELJEK: 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 16.30 - 18.00 BADMINTON OTROCI (TELOVADNICA OŠ MENGEŠ ) 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS -TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 20.00 - 22.00 ODBOJKAMLADI(TELOVADNICAOŠ MENGEŠ) TOREK: 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 18.00 - 20.00 GIMNASTIKA - TELOVADNICA OŠ MENGEŠ 20.00 - 22.00 REKREACIJA- ŽENSKE 20.00 - 22.00 FITNES ( FITNES STUDIO ) 20.00 - 22.00 BADMINTON (TELOVADNICA OSN. ŠOLE) SREDA: 15.30 - 16.30 NAMIZNOTENIŠKA ŠOLA 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 KOŠARKA ŽENSKE 20.00 - 22.00 ODBOJKA - REKREACIJA (TELOVADNICA OŠ) ČETRTEK: 15.30 - 16.30 SPLOšNA VADBA ZA PREDšOLSKE OTROKE 16.30 - 18.00 REKREACIJA - UPOKOJENKE 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 REKREACIJA MOŠKI 20.00 - 22.00 FITNES ( FITNES STUDIO ) PETEK 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENI 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 2 20.00 - 22.00 BADMINTON ( TELOVADNICA OŠ ) SOBOTA: 10.00 - 13.00 LIGAŠKA TEKMOVANJA NAMIZNI TENIS 16.00 - 18.00 LIGAŠKA TEKMOVANJA NAMIZNI TENIS 20.00 - 22.00 KOŠARKA - MARTON NEDELJA: 9.30 - 11.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA Vabimo vse, ki želite vaditi v sproščenem okolju pod strokovnim vodstvom, da se nam pridružite! Jože Mlakar POKALE BODO ŠIPE Marij Urh. Mengšan. Nestrankarski. Med drugim novinar, urednik lokalnega glasila. Na mesto urednika ga je imenoval Občinski svet Občine Mengeš na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na začetku se mi je gospod urednik zdel resen, natančen ker nisem poznal njegovega načina dela. Zato sem ga »preverjal«, ugotovil pa sem, da dela po črki zakona in po določilih novinarskega zakona. Tudi po normativih, ki mu jih postavlja odgovornost urednika. Tudi prav, čeprav pomeni to več dela za uredniški odbor, saj nam je na začetku razdelil teme o katerih naj pišemo. Pa delamo tako? Poglejte, vidi se na koncu vsakega članka. Kdo ni zadovoljen z njegovim delom? Se ve, g. župan. Zakaj? Zato, ker je urednik res urednik, nevtralen in dosleden pri svojem delu. Gospod župan je namreč preveč navajen dela prejšnjega, svojega (strankarskega) urednika. Prej je imel gospod župan vpogled v vse članke še pred izidom glasila, tako, da je odgovoril na članke večkrat napisal še v isti številki. Prej smo imeli pravzaprav imeli dva urednika, g. Konciljo in g. župana. Župan je večkrat cenzuriral članke oziroma spreminjal. To vem, saj sem bil član uredniškega odbora tudi prejšnji mandat. Pri sedanjem uredniku tega ne more več početi, saj je le ta končno vzpostavil red, kajne g. župan? Članki za objavo se sprejemajo sedaj le do seje uredniškega odbora in jih nihče ne more kot nekoč, oddajati z večdnevno zamudo ali tik pred tiskanjem. Ja, sedaj pa pokajo šipe, kot ste dejali na eni izmed sej občinskega sveta, g. župan. Sedaj razumem, zakaj ste prišli na predzadnjo sejo uredniškega odbora in zakaj ste članom odbora razdeljevali letake s sovražno vsebino do g. urednika. Vendar vas moram razočarati g. župan. Mi ne odločamo o delu urednika, še najmanj pa vi. O urednikovem delu odloča Občinski svet Občine Mengeš, ki je izdajatelj glasila in preko občinskega sveta vsi prebivalci občine Mengeš, pošteni in delovni ljudje. S prijaznimi pozdravi! Dušan Pejič, član uredniškega odbora RH + KONCERT V ŽIVO SIDDHARTA SOBOTA 11. oktober 2003 ob 21.00 uri KC DOM@ALE KAJ JE PA NA DOBENU NOVEGA? Po dolgem, vročem poletju, ko so počitnice že nekaj časa samo še lep spomin, smo se spet postavili v stare tirnice. Pričetek novega šolskega leta je prav razburljiv. Kako se bo obnesla devetletka , bomo še videli, vsekakor so urniki tako natrpani in mučni, da se vsi sprašujemo, kam naj pišemo vsaj malo prostega časa. O problemih šolskega prevoza s kombijem sem v imenu dobenskih staršev že lani napisala, da odhod samo ob eni določeni uri izpred šole ne omogoča povratka vsem. Prav zdaj se izkazuje dejansko stanje, sedmošolci v devetletki kar štirikrat tedensko pešačijo domov na Dobeno. Kje so zdaj vsa tista zagotovila o varni šolski poti, sploh tisti bolj oddaljeni, ravno takšni kot je dobenska? Pričakujemo razrešitev problema s strani pristojnih. Tudi glede ukinitve brezplačnega zajtrka za tiste vozače, ki v jutranjem varstvu samo zaradi prezgodnjega prevoza s kombijem, čakajo na začetek pouka. Starši smo tisti, ki moramo z enotnimi stališči zahtevati tisto, do česar smo oz. so upravičeni naši otroci. Da glede vseh ostalih izvenšolskih dejavnostih sploh ne govorim, za vse tiste prevoze bi najbrž potrebovala kar helikopter, če bi hotela ustreči vsem željam svojih otrok. Edini, ki so pri tem za pohvalit, so gasilci, saj svoje male junake, željne sodelovanja v njihovih veščinah, sami organizirajo prevoz v obe smeri. In ko se o teh stvareh pogovarjam z našimi novimi sosedi, zmigujejo z glavami in so že trdno odločeni svoje tri malčke voziti na prejšnjo osnovno šolo. Bližina njihovih služb in staršev je seveda velika opora in takih sosedov je na Dobenu kar nekaj. Ko steče pogovor z drugimi sosedi, so ti spet slabe volje. Jasno ne zaradi šole, zaradi cest. Makadamskih. Ena čisto na vrhu Dobena in dve malo bolj levo na isti relaciji. O vseh sem že napisala, da kličejo po asfaltu. Zdaj so se že vse močno utrudile in ne zmorejo več. Večje odseke vseh je potrebno nepretrgoma, z neizmerno voljo vseh ob njih stanujočih sosedov - kar naprej zasipati s peskom in utrjevati. In ko pade prvi dež, se vsi drsamo še dosti nižje po asfaltni cesti. Pa kdo bi razlagal, samo tukaj stanujoči bi boljše opisali svoje težave. Kdaj se bo v občinskem proračunu nabralo dovolj sredstev, pa lahko samo ugibamo. Ker res traja že celo desetletje, od kar so tako imenovani vaški odbori zmeraj izpostavljali ta problem, je razumljiv njihov bes, da o potrpljenju niti ne pišem. Naslednji letni čas pa je spet zima in z njo tudi problemi pluženja, predvsem na teh poteh, ki so za povrh še preozke. Torej čakajmo, čakajmo saj smo že navajeni. Ne vem pa, če smo se vsi že navadili na ločeno zbiranje odpadkov. Ali pristojne službe tako vestno praznijo posamezne kontejnerje, ali pa se samo meni zdi, da steklenice zmeraj preveč »treščijo« ob tla? Kakorkoli, skušajmo se držati pravil sortiranja in varujmo naravo. Ana Jernejcic Odlagališče komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, posebnih gospodinjskih odpadkov in starih gum ter gradbenih odpadkov - Dob HARMONIJA Z NARAVO USKLAJEN TRAJNOSTNI RAZVOJ MESTO NA DEŽELI Javno komunalno podjetje PRODNIK, d.o.o. izvaja aktivnosti ravnanja in gospodarjenja z odpadki na območju Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin z okoli 45.000 prebivalci. Deponija obratuje ob delavnikih od 14. do 20. ure in ob sobotah od 6. do 20. ure. Pozimi z enakim začetkom do 18. ure Informacije na tel. (01) 729 54 30 Deponija komunalnih odpadkov Dob se nahaja južno od naselja Dob. Na deponiji je zaposlenih šest uslužbencev - vzdrževalcev. Povprečno dnevno opravijo specialna smetarska vozila 32 dovozov na odlagališče, občani z osebnimi vozili s prikolico pa 65. VARUJMO OKOLJE LOČUJMO ODPADKE KUPUJMO OKOLJU PRIJAZNE PROIZVODE S POVRATNO ALI PONOVNO UPORABLJIVO EMBALAŽO INFO Umanotera, nevladna organizacija za okolje in trajnostni razvoj je izdelala in 18. septembra predstavila poročilo Ogledalo vladi 2000 - 2002. Celotno poročilo je dostopno na www.umanotera.org. Iz rezultatov porocila je mogoče zaključiti, da se v nasi državi na žalost ne moremo pohvaliti s progresivno politko na področju varstva okolja, narave in trajnostnega razvoja. Zelene davčne reforme tako pristojni niso vključili v jedro davčne politike in reforme, v procesu harmonizacije zakonodaje z nekaterimi evropskimi predpisi pa smo zaznali t.i. harmonizacijo navzdol. Ugotovili smo tudi, da se pri nas fitofarmacevtska sredstva obdavčujejo po nižji stopnji za davek na dodano vrednost, namesto da bi se njihova uporaba obdavčila s posebno takso za obremenjevanje okolja. Tekst in foto Tomaž Stebe ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem času v občini Mengeš 8. in 9. oktobra 2003. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj, barv in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov ter sodov. Ravno tako ne avtomobilski deli, pnevmatike in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma ostanke živih meja. VABILO JAVNA PREDSTAVITEV IN POGOVOR PO NASELJIH o dokumentih - delovnih osnutkih: - IZHODIŠČA PRORAČUNOV 2004 - 2007 - PRORAČUNA 2004, 2005 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2004-2007 - Dolgoročni strateški razvojni načrt Občine Mengeš o priporočilih, predlogih, načrtovanih rešitvah in ukrepih: - CELOVITA IZGRADNJA - kako dobro uskladiti vse odcepe in priključke komunalnih naprav, - PROMETU, O ULICAH IN CESTAH - o odnosu, pravicah in omejitvah med vozili, kolesarji in pešci na primeru ulic: Zavrti, Murnova, Liparjeva, Testenova, cesta na Dobeno - Plinifikacija KJE, KDAJ: DOBENO: Torek, 30. septembra 2003 ob 18.00 - Gostilna Ručigaj LOKA: Ponedeljek, 29. septembra 2003 ob 20.00 - Prostori PGD Loka MENGEŠ: Ponedeljek , 29. septembra 2003 ob 18.00 - Sejna soba občine Mengeš TOPOLE: Torek, 30. septembra 2003 ob 20.30 - Prostori PGD Topole Dokumentacija je na voljo na Občini Mengeš, na spletni strani občine (www.menges.si) in v gostilni Ručigaj, bifeju Juhant in v PGD Topole. Vabim Vas da si ogledate delovne osnutke dokumentov in da pridete osebno na pogovore. Lahko pošljete pisne pripombe na papirju ali elektronsko ali pa pokličete mene osebno ali moje sodelavce za posamezna področja. Na vseh sestankih bom osebno prisoten. Vabljeni na sejo Občinskega sveta Občine Mengeš, ki bo v sredo 1. oktobra 2003 ob 18. uri v sejni sobi Občine Mengeš. mag.TomažStebe, župan VABILO Letos bodo člani Kulturnega društva Mihaelov sejem pripravili že 11. tradicionalni Mihaelov sejem. Menijo, da so v teh enajstih letih bistveno pripomogli k razvoju tako turističnega utripa kraja kot tudi izboljšanja kvalitete kulturnega področja. Nenazadnje jim je uspelo s sejmom uresničiti tudi nalogo prepoznavnosti kraja. Zatorej upajo, da bodo s skupnimi močmi še nadaljevali to zgodbo uspeha. Spoštovani! Prisrčno vabilo naj velja za vse vas, da jih obiščete na prireditvi Mihaelov sejem v dneh 26., 27. in 28. septembra. Slovesnost ob odprtju sejma bo v soboto 27. septembra ob 9. uri. V čast bo vsem vaša prisotnost in dokaz uspešnosti članov društva. Ob spremstvu članov KD Mihaelov sejem si boste lahko ogledali prikaz domače obrti, poslušali glasbene ustvarjalce, sprehodili se boste po sejmu in kar je sploh dobrodošlo, na voljo bodo tudi razna krepčilna in okrepčevalna sredstva. Skratka, videli in slišali boste prav vse, kar so pripravili za vas prizadevni člani KD Mihaelov sejem. KD MIHAELOV SEJEM PETEK, 26.9.2003 ob 19. uri Ponovno v Mengšu Nuša Derenda v spremstvu skupine YUHUBANDA SOBOTA, 27.9.2003 ob 9. uri ODPRTJE sejma s pozdravnim nagovorom predsednika Zveze kulturnih društev Občine Mengeš Jožeta Vahtarja, ob zvokih fanfaristov KD Mengeška godba dvig sejemske in občinske zastave. ob 930 Koncert KD Mengeška godba. ob 10. uri Otroški ŽIV - ŽAV. ob 13. uri Predstavitev učencev Harmonikarske šole Robija Stoparja. ob 15. uri Športno popoldne - vlečenje vrvi za najmočnejše. Prijave na prizorišču tik pred začetkom. ob 1630 Ure kulture pripravlja medijski sponzor GORENJSKI GLAS. ob 19. uri Na zabavo z ansamblom Slovenski muzikantje. NEDELJA, 28.9.2003 ob 10. uri Nedeljsko dopoldne s pihalnimi orkestri: ob 10. uri Veteranska sekcija KD Mengeška godba, ob 11. uri KD MOL Lenart, ob 12. uri Pihalni orkester Lesce, ob 13. uri KD Pihalni orkester Kapele. ob 15. uri POVORKA vseh nastopajočih orkestrov, domačih narodnih noš, konj in konjskih vpreg ter motornih veteranov. ob 16. uri Koncert KD Mengeška godba ob 17. uri Nastop Ivana Hudnika v živo. ob 18. uri Podelitev priznanja najizvirnejši stojnici, nadaljevanje večera z ansamblom DORI. ELEKTRONČEK d.o.o. Mengeš generalni sponzor prireditve Podjetje Elektronček d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo igralnih aparatov in se uvršča v sam vrh hitro rastočih podjetij (gazel). Pravilnost usmeritve in strategije potrjujejo številne uspešne promocije na igralniških sejmih po svetu in zlata medalja za najboljši proizvod, ki so jo pridobili v Las Vegasu. Skupaj z ostalimi podjetji Skupine Elektronček je dejavno tudi na področju razvoja, mode, turizma in nepremičnin. Po sejmu vas bodo vodili zaposleni na radiu BAC, ki prav v dneh Mihaelovega sejma na široko odpira vrata in se spravi v pogon. Vsa leta je generalni zabavljač Matjaž Repnik, konkurenco pa mu predstavljajo dekleta; Mojca Volkar, Mateja Hribar in Mateja Jemec. Skupaj so seveda nepremagljiva ekipa govorcev, ki vam povedo vse zanimivosti in novosti na sejmu in v našem kraju. Za ozvočenje bo poskrbel Jože Pirman s podjetjem »AKUSTIKA Pirman«, Turjak 30, 1311 Turjak, tel. 041-621-348. Električno napetost bo krotilo podjetje »ELEKTROINSTALACIJE Skočaj«, ki ga vodi Milan Skočaj, Rožna ulica 7a, 1230 Domžale. Kuhinjo za prehranjevanje obiskovalcev je prevzel Miha Šmid, »Pristov & CO«, Podhum 62, Zgornje Gorje. Cvetlični aranžmaji so delo zaposlenih v »HP avtoprevozništvo in vrtnarstvo« Hubat Peter s.p. Dobeno 75, 1234 Mengeš. Za vse nejasnosti in težave kot tudi za pohvale pokličite predsednika KD Mihaelov sejem Štefana Borina kot predstavnika organizatorja. Dosegljiv je na številki 041-730-382 ali 01/723-81-01. Osnove računalništva, urejanja teksta in preglednic ter interneta Brezplačen tečaj, prednostno za starejše podjetnike in posameznike s stalnim bivališčem v občini Mengeš! Teme: Zgradba računalnika, operacijski sistem, komunikacije, pomen izrazov; Možnosti in samostojna uporaba orodij za urejanje teksta in preglednic; Svetovni splet in elektronska pošta. 3. tečaj: sreda in četrtek 15. in 16. oktobra od 17.00 do 21.00 ure. 4. tečaj: sreda in četrtek 22. in 23. oktobra od 17.00 do 21.00 ure. Kraj:Čitalnica in internet računalnica v središču »Naš Slamnik« (nad knjižnico) Prijave v čitalnici vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9.00 do 17.00 ali pri županu na občini (in na Tomaz.StebeŽMenges.si) do zasedbe terminov. Tečaj bo izveden če bo najmanj 7 prijav od največ 14 za posamezni termin. Sodelovanje s Študentskim klubom Mengeš in Občino Mengeš, ki sta brezplačno odstopili prostore in opremo. Gradivo osnov računalništva za splošno izobrazbo je na www.menges.si. Opomba: Tečaj vodi Tomaž Štebe in je predvolilna obljuba 2002 o štirih brezplačnih tečajih letno. ^ Leto 2004: MENGEŠ - 850 let prve znane pisne omembe OBČINA MENGEŠ, 10 LET PONOVNO SAMOSTOJNA Leto 2005: 100 let od smrti Janeza Trdine VABILO K SODELOVANJU, POSREDOVANJU PREDLOGOV - tretjič/zadnjič Organizacije in posameznike vabim, da ob navedenih pomembnih obletnicah predlagajo projekte in aktivnosti ter sodelovanja. mag.Tomaž[tebe, župan Mama, je ena sama ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice IDE TROBEC učiteljice v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Osnovne šole Mengeš, Turističnemu društvu Mengeš, Zvezi borcev Mengeš in Društvu upokojencev Mengeš ter skupini krajanov iz Črnega vrha, njenih učencev in učenk. Iskreno se zahvaljujemo za čutne poslovilne besede govornikom gospodu Branku Liparju, ravnatelju Osnovne šole Mengeš, gospodu Francu Zabretu, predsedniku Turističnega društva Mengeš in gospe Cilki Trobec, predstavnici krajanov i Črnega vrha. Zahvaljujemo se še pevcem Mengeškega zvona in Mengeški godbi za občuteno zapete pesmi in zaigrane žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, za izrečena pisna sožalja. Zahvaljujemo se za pomoč v težkih trenutkih. Hvala ker ste se v tako velikem številu poslovili in pospremili našega nepozabnega Brankota na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo pa se tudi vsem sodelujočim za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Branko, ne bomo pozabili na te, ker vsi imamo radi te! Ah, spočij se, v zemljo lezi, naj se časa ti ospe, so odsle po isti sledi za stopinjo sestrice. Kaj oklevaš, drobna cvetka, slad izpil ti je metulj, je življenje ozka kletka, še za hip slovo praznuj. Daj, spočij se, v zemljo lezi, čaša sama se ospe, kmalu jaz na isti stezi te bom stisnil na srce. (Aladin Lanc) ZAHVALA V 91. letu se je pridružila svojemu možu SAVICA LANC Spominjali se je bomo vedno nasmejane in dobre volje, polne optimizma. Vsem, ki so jo imeli radi in ki so bili z njo v zadnjem obdobju življenja, se iskreno zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni dr. Tomažu Mušiču, ki ji je pomagal, kadar je bilo potrebno, ne glede na njegove druge obveznosti in dnevni čas. Prav tako se zahvaljujemo patronažni službi in medicinskim sestram ZD Mengeš. Iskrena hvala vsem za izkazano pozornost na njeni zadnji poti in za besede slovesa, g. Kaminu iz Občine Kamnik in predstavniku Združenja zveze borcev Kamnik, g. Trampužu ter pevcem za sočutne melodije. Družina Petrovič