Drugi topli dom \z naSe občine le v reji okrog trideset otrok — Rejništvo kot poklic — Med rejencj največ dojenčkov RejniStvo je znana dejav-nost, saj Ima že več deset-letij dolgo tracbcijo. Raavija-lo se Je zlasti na podeželju, kjer je oiarsikatera kmefikJa fiena poleg lastnih varovala in vagojila 5e veliko otrok iz drugih di-užijn. V prete&Hh letih je bflo zlahka najti prlmerno rejni-Sfco družino. Dane/i pa pred-stavlja to že vellk problem. V Oentru zfe socialno dedo pravijo, da ta dejavrtost iz-umira tudl 2e v tradicional-nth rejni&kih okoljih. Mlade &ene se raje zaposVujejo « mestih, v industriji ab ka-kSnl drugl goapodarski de-javnosti; med dmeLm tudl zaito, ker ]e bilo rejnižtvo doslej dTužbeno prema.lo ce-njeno in priznkino. Tudi rej-nine so zelo m^ce ln zado-fičajo komajda za kritjostro-Skov. Da za deQo, ki ga vla-ga retnlca v v^ojo, In sterb za zdraw rast fcujega otroka skortej niC ne astane, ni tre-V» posebej poiasn^evati.Mor-da bo ustrezen samoupravni sporazum, kl je že priprav-IJen in v katerem Je cudl predlog za nare rejnine, to stHko nekoliko omtlil. Iz naSe občine je vsako le-to v reji okrog 30 otrok. So-ciaini delarvci so jlm naSli drugi topli dom v Moravaih, kt so znano rejniSko sredi-SCe. V glavnem so to otro ci mater sainohranilk. ki so bile prlsiljene dati svojega otroka v rejo, ker nimajo urejenlh stanovanj,skih raz-mer. To so tudl otroci dru-žin, fcjer v-Iadajo aikoIioLi-zem, nenehni prepiri in pretepi t«r drugi za vzgo-jo in vamost otrok ne-zdTavi pojavi. Na take dru-žinske razmere opO!»rijopa-tronažne sestre aili krajevna skupnost. V času, ko je otrok v rejnigtvu, skuSa Center za socialno dcio saniifetl raame-re v (iPužmi. Med otrocl, ki so bill v lanskem letu v reji, je blo največ dojenčkov, za katere je bflo še posebmo težko naj-ti primerno rejniško druži-no. Skrbi za rejenčke lz naše obfine se je pridružila tudl Solska mladina. Učenci os-novne šole Vita Kraigherja so rfanje zbrall lepo Stevilo oblaSH in obufcve. Pri rejniški dejavnOTfci ima Center za socialno delo ve- like težave z nekaterimi ma-terami, ki se rade selijo. Z3a-sti neurejene matere, toi ima-jo v rejništvu taidi po tri otroke, rade menjajo kraj bi-v"onja. S spreniemibo bivaili. šfia pa se spremenl tudi pri-stojnost skrbstvenega organa, kar povzroča veliko dolgo-trajnega dola, razne nevšefr nosti in dodatne stroške. Z 0'ddajo v rejo pa skrb za rejenca ne prenebln. So-cialni delavci se nenehnotru-dijo, da se vessi med starši in otrofcf ne pretrgajo. Vsaj dvakrat na leto, po potrebi tiidi večkrat, obL^Čejo rejni-Ško druAino in tako sprem-Ijajo razroj otroka. Ncrf 2Wkon o socialnam skrbsbvu daje rejništvu navo vrednost. Opredeljuje ga kot poklicno dejavnost, kar naj bi uveljavill že lebos. Po tem zakonu bo rejnica dobilasta-tus zaposlene žene z vsemi pravicami, ki izhajajo ia adru-ženega deEo., seveda, 6e bo izpolnjevtila dDločene pogoje. Morda se bodo sedaj tiidi dntge mlade žene odlofileza ta poklk: in vzgajale poleg svojlb t