P*>UtiJka Pri nas Slovencih se politizira sedaj skoro iz&lf_8no !• po listih. Zborovanj ni, sestankov in posvetovanj le malo. Dvojno nas je v polifki zadnji čas posebno zanimalo: kako se mislijo preurediti ruzm&r§ y državi in kako naj nastopamo mi Slovenci v te! veleražni dobi. Zaradi preuredbe Avstrije po vojski so nemški iisti nastopili s takim krikom In Sumom, fla so tudi nekateri naši Ijudje zrli že z bojaznijo v bodočnost. Mislili so, sedaj bo vse nemSko, in za druge avstriiske narode bodo prišli strašno slabl 6asi. Mi pa nismo izgubili glave v tem hrušču in trušču. Vedeli sano, da Jtgemci še ne tvorijo cele Avstrije in da nem8ki listi 8» niso avstrijska vlada. Naš cesar ljubi rse narode enako in njegova vlada ne sme nobenega oesarju zvest»ga naroda pritiskati ob steno, arapak mora biti vsem enako pravična. iTreba je tudi po»islitf. da nemžki listi In nemški politiki še ne ponenijo rsega nemškega naroda. Nemško ljudstvo vse (trugafift misli. Nemški kmet In delavec se borita v sirelsklh jarkih rama ob raml s slovenskim tanetom io delavoem, oba imata iste dolžnosti in iste pravlce, ata tudi isti cilj, obraniti Avstrijo pred njenimi sovražniki. Nemškl vojak si niti ne drzne nrislitl, da Hi t zaladju imel Slovenec naenkrat manj pravic kafcor N«n_§c, ker sta tudl na bojiščih b la enakovredna. Vojska je naučila avstrijska ljudstva, da so se saSeli «wd seboj spoštovati, drug o drugem mtsliti pcgteno in pravično ter skupaj držati kakor en mož, tadar so sami in njibova skupna domovina v stlski. l_sti in politiki naj ne motijo tega 6uta za enake pravice ˇ»•* narodov, fcuta za ljubezen med narodi soaiimi in xa požrtvovalno udanost do Avstrije. Slovenci dobro vemo: Avstrija ]e In bo uaša domovina, ki bo skrbela za vse njei zveste uarode z enako praviSnostjo. Tudi nas Slovenctv ne bo pjstiJa tladiti od vefijih narodov. SlovenSCina bo imela slejkoprej svoje pravice v Avstriji. Za to se ne dajno prestragiti, ako drugonarodne stranke uastoi ajo bolj gumno. V politiki jr paf nuvadno tako, da Cim iran]Ša je oprnviftenost, tem mofinejši jc glns. Ker so torei drugi narodi že precej glasni in že kaže'o svo.;e račune za trpl'enje in življenjo na bolšfiih in v zaledju, za to je pafc samoumevm«, rla se izraža od mnogib slovenskih strani srCna žoija, nai Slovenoi tudi kmalu nnstoplmo javno ter izpovfimo, kako si mislimo mi preuredbo Avstrije in kaj bi i.am bilo posebno pri srcu. Toda Bogu bodi potožej 'io, kakor nalašč v pr^log naSim narodnim »cprija| teljem se :e v tem 5asu, ko vse hrepeni po _kupnern i nastopu za blagor našega naroda, začel v najraofnejši slovenskl stranki, to ]e v Slovensfci Ljudski Stranki na Kranjskem notranji prepir, ki onemogo6uje ne samo skupen nasto- vsen Slo***t5cov, tomveč otežkofiuje tudi skupen nastop sorodnih ljudskih Sirank. Prepir sicer za obstoj sfranke ni ntvaren, a>o se zopet vsi njeni pristaSi vrnejo nazaj k starim, nesebičnim, le na blaginjo narodovo se oztra]oftim strankinim vzorom, toda zn sedaj je zelo SkodIjiv, ne morda tolikim kronjskira Slovencem, kakor vsem Jugoslovanom v monarhiji in osobito ši' t.hjti obmejnim Slovencem, Toda upamo, da se možem, katerim je za dobro stvar, posrefti tudi ta prepir pora vnati ter tako pripraviti potn zn slnipno siovensko politlko