• i ;iir r iiii
NajTOEji .r.yitijiki dnernik * ▼ Združenih mtvali
•i; s
VaQtuTaeleto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inoxematro celo leto	$7.00
*
sm
IistrsfovetiskihidelaVfcev v Ameriki.
I ,:1,	(M , ; j ji:, ...
TI* h*9*ft Sfetenfiftn Daify at'
' i the United States.	1
lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON; OO&TLAKDT 887«.	Entarad trn Bncond COui Ma	iter. September 21, l«03, At the Port Offioe at New York, N. Y., under the Act of Cone	ren of March 3, 1879.	. ' ■ TELEFON: OOETLANDT 2878.
NO. 139. — ŠTEV. 139.		NEW YORK, MONDAY, JUNE 15, 1925. ~ PONDELJEK, 15. JUNIJA 1925.		VOLUME XXXTTT, — LETNIK TTsnrm
				
ZAVZETJE VAŽNE POSTOJANKE
m
Zmagilci so pričeli zasledovati junanslce čete. — Prelivanje lavi je veliko. — Uspeli Kantoncev pripisujejo boljševiškim poveljnikom ter izdajstvu Kvangsž dela poražene armade. — Izgred-niki v Kiu-Kiang so porušili in požgali konzulate.
KANTON, Kitajska, 14. junija. — Napadajoče Kvantung in kfuitonske sile, pod poveljstvom sovjetskih častnikov so po ostrem napadu prisilile obrambne junanske čete, da so zapustile Kanton in razen tega zelo kruto postopajo s sovražnim vojaštvom ter civilnim prebivalstvom.
Izgube znašajo več sto mož.
Deset tisoč kan tonski h vojakov se nahaja zdaj na kan tonski strani reke in vsi. vojaki nosijo rdeče ovratnice. Njih uspeh pri zavzetju mesta pripisujejo poveljujočim ruskim častnikom.
Napadajpče sile so izkrcale dva tisoč mož pri Tungšanu irl bd te točke so vprizorile napad. Obrambne sile so bile brez prevoznih sredstev preko reke ter niso mogle vsled tga vprizoriti protinapada.
Po svoj m izkrcanju niso dale kvantunške čete poraženim nobenega pardona, čeprav so se poraženi prostovoljno udali. Ostudni prizori so se nato za vršili v različnih delih mesta. Ljudske drhali so kamenjale nedolžne ljudi in trupla ubitih so ostala na mestih, kjer je nesrečneže dohitela usoda.
Mnogi junanski vojaki, ki so se udali, so bili pretepeni do smrti. Iz Šmina je videlo inozemsko prebivalstvo nekega premaganega vojaka skočiti v reko. potem ko je bil priča umora mnogih svojih tovarišev.
Zmagujoče sile so ali postrelile poražene vojake ali pa jih najprvo preteple ter nato vrgle v reko.
Glavni vzrok poraza junanskih čet je bilo izdajstvo v vrstah Kvangsi čet, ki so za določeno ceno v gotovem denarju zapustile svoje postojanke.
Boji v Kantonu so se pričeli pred osmimi dnevi, med nasprotujočimi si elementi prejšnjih pristašev pokojnega dr. Sun Jat Sena, južnokitajskega voditelja.
Neposredni vzrok bojev pa so bili napori kitajske vlade, da spravi iz mesta junansko armado, ker je postalo vzdrževanje čet predrago. Junanci pod poveljstvom generalov Jang Ti Mina in Lau Cu Vana, so imeli popolno kontrolo nad Kantonom. Kantonske čete so pod generalom Tsu napadle junance, da oproste mesto nadvlade.
Nemiri v Kantonu nimajo nobenega stika z nemiri v Sanghaju ali drugod po Kitajskem.
V	torek so junanske čete streljale na motorni čoln, ki je imel razvito ameriško zastavo ter hotel prepeljati Štiri Amerikance z otoka Honana v Kanton. Neka Mrs. Crampton je bila pri tem ranjena.
V	četrtek so streljali na ameriški kanonski čoln Pampanga.
Kanton je eno največjih mest na Kitajskem, in zapadnjaki, ki vidijo mesto prvič, izjavljajo, da je to "tipično kitajsko pristanišče".
Mesto je obdano z zidom od peščenca. Zid je debel dvajset čevljev ter 25 čevljev visok.
Zid, ki obkroža Kanton, je dolg približno šest milj in v notranjosti je zgneten velik del prebivalstva, katero je cenjeno na poldrugi milijon. Izven obzidja so predmestja, kjer žive bogati trgovci in boljši sloji;
Mesto se iteza ob "Reki biserov", ki je tako po-( krita s čolni in manjšimi ladjami, da izgleda kot plavajoče mesto. Na stotine družin živi na vodi ter pošilja vsak dan po enega člana v mesto po živila in druge potrebščine.
V	Kantonu je šeststo cest. Hiše so večinoma dvonadstropni. Angleži, Francozi in Amerikanci žive v deset akjrov obsegajoči sekciji, odrezani od glavnega mesta, katero plačujejo najemnino.
LON£)ON, Anglija, 14. junija. — Y neken* poročilu iz Sanghaja na Daily Express se glasi, da $ta

Pričanje očeta inlade morilke
Oce obtožene Dorothy Perkins bo mogoče vse presenetil z izjavo, da je sam držal revolver v roki.
Dorothy Perkins, stara sedemnajst let, ibo nastopala ikot priea v svoji 'lasftai zadevi tekom procesa, vršeeega se proti njej, keir je baje ustrelila svojega ljubo k a Tenupletoma.
Predno pa <bo poklicana na pričevanje, bo baje Rudolf Perkins, njen oče, iuapovedafl, da je on držal irevolver v «voji reki, ko se je slučajno sprpžil ter zadel Thomas Temjpletona,- iz Jersey City.
To nepotrjeno poročilo je prvi migijaj, da bo oče obtožene prevzel pred poroto vso krivdo za t-o. kar se je pripetilo tfflcom boja s hičerko v veži njih doma v Brooklyn u, preteklega februarja.
Nadalje bo zaslišan kot priča Mihael Connoss, ki je sedaj v prisilni delajvnici in katerega so prevedli z otoka v Tombs zapore, da ga predstavijo sodišču kot pričo.
Država najbrž ne 'bo mogla vzdržati svojega stailišča, da je bil izvršen um ar, 'kaljti za to je treba motiva, premisleka in -načrta. Okrajno pravdništvo je bilo prisiljeno zaključiti svojo stvar, ne da bi moglo navesti le eno pričo. ki bi videla, v kojepa rokah se je nahajal revolver, ko je padel strel.
Izpuščeni osumljenec
V zveari z umorom Miss Florence Kane Arefciraiia dva črnca, William BratysfieLd in Walter Johnson, sta bila izpuščetna, in s tem so oblasti tudi prisznale, da nista imela nobenega opravka z umorom. Brassfietd se je nahajal deseft dni v Raymond St. jetnišnici. Kot znano je 4>il osumljen, da je zadavil Miss; Kane. Ko pa je bil včeraj predstavljen sodniku, je predlagal njetgov izagovornik, naj se ga izpust L Ker ni imel zastopnik okrajnega pravdnšatva nič proti temu, je sodnik ugodil predlogu.
Predsednikove počitnice
WASHINGTON, D. C. 12. ju-liija. —* Predsednik Cooiidge namerava dne 23. junija odpoitovaiti na počitnice, 'katere bo preživel
v Swatnpscott, Mass.
____
- V
1200 premogarjev je za-itrajkalo.
ASHLEY, Pa., 14. junija. — 1200 pretnofgad-je-v, zaposlenih pri l^high in Wilkedsfoarre Coal Com-|»fty, je Zastav kalo. To je po dolgih letih prvi šfcrajk v tetn premogovniku.
Veliki viharji na
Srednjem zapadu
■'t''-'-Viharji na zapadu so u-bili pet ljudi in materi-jalna škoda znaša milijon dolarjev. — Srednji zapad in Texas na poti neurnikov.
CHICAGO, III., 14. junija, — Pet ljudi je ibdlo utbirtrh po Srednjem in južnem napadu od vetra in neviht, ki so divjale. Dva Čio-veka sta bila ubita v oetrtek ponoči v Minnesota Skupna škoda znaša več kot milijon dolarjev.
Neka stara ženska je bila ubita v bližini Chicago, in več ljudi v mestu je bilo ranjenih od koScev razbitega stekla.
Neka oikaška ženska je bila u-bita in njena dva sinova sta bila poškodovana pri Lake Zurich, Wis., ko je njih avtomobil zavoizil v luknjo, katero je napravil vihar.
ST. PAUL, Minn., 14. junija. — Predvčerajšnjem je divjal v južni Minoiesotti vihar, ki je izahteval dve človeiaki žrtvi ter povtzročil za* pol miljona dolarjev maieri-jalne škode.
V	Ivanhoe je brt Ubit od strele d!e vet na jat letni sin nekega far-merja, Milke Winters.
V	M innetvpol isu pa je zid, ki se je porušil, zdrobil delavca Daniel-sona.
Odgovor mehiškega predsed. Callesa
Mehiški predsednik Cal-les bo odgovoril na pret-nje ameriškega državnega tajnika Kelloga. Senzacija v mehiškem glavnem mestu.
MEXICO CITY, Mehika, 14. junija. — Ugotovilo državnega tajnika Keliogiga, "da so odnosa ji med Združenimi državami in Mehiko prijateljski, a kljub temu ne popolnoma zadovoljivi", je povzročilo največjo senzacijo, katero je doživeli mtJiBŠko glavno mesto v zadnjenn času.
Prišlo je kot posledica odkrito-.
ODLOČEN NASTOP PREMOGARJEV
i
Stavku joči premogarji v Novi Škociji so baje pričeli pleniti kompanijske prodajalne ter pretepati rovske uradnike. — Čete so bile odposlane na pomoč. — Kompanija poroča o veliki škodi, povzročeni na opremi.
SIDNE, N. S., 14. junija. — Stavkujoči premogarji British Empire Steel Corporation so včeraj obvladovali položaj po celem premogarskem o-kraju Cape Bretona. Zvečer vprizarjajo napade na kompanijske prodajalne, jih plenijo in v nekaterih slučajih celo uničujejo. Podnevi pa so središča premogarske industrije večinoma zelo mirna.
Izvrševalni komitej United Mine Workers of America za ta okraj, ki se je sestal včeraj v New Waterford, je ponudil službo svojih članov pri oh-
srčnih naporov predsednika C al- ranjen ju postave in reda v prizadetem okraju. _
lesa in njegove administracij da Vsled tega je župan P. G. Muise zaprisegel dvai-
Sit	-planov kot posebne konstablerje. Patrulirali
nega varčevanja. Vsled tega var- koc*o po cestah ter skušali napraviti konec nere-čevanja vs*ft>uje sedaj mehiška zakladnšsca skoro $40,000,000 in opom hi je dospel o(b času, (ko prevladujejo naividez najbolj -zadovoljivi odnošaji med obema deželama.
Priznava se, da je bilo ugotovilo tajnika Kelloigga. posledica konference « James Sheffieldom, Sheffield je rekel nnmerno več, •ko je govoril z ameriškim državnim tajnikom kot pa je kedaj sporočil krajevnemu časopisju tekom svojega 'bivanja v Mehiki.
fZunanji urad ne bo podal za-V Rochester in (bližini znaša c<nkrat nobenega ugotovila ki si-
škoda, povzročena od viharjev in toče, nekako $200.000/ Na tisoče akrov dragocene poljedelske zemlje je bilo preplavljenih krog Koehestra,
BRECKENRIDGE. Texas, 13. jun. — Tri osdhe so bile ubite in petnajst jih je bilo poškodovanih« ko je udari ka str al a v šolsko poslopje, v bližini tukajšnjega kraja.
Letošnja letina bo slaba
WASHINGTON, D., C., 14. jun. Izvedenci poljedelskega department a so dognali, da bo letos ja-ko slaba letina. Posebno pšenice se bo maiLo pridelalo. Tako šlaibe letine kot 'bo -letos, n? bilo že od Teta 1917.
SLOVENSKA VEST.
eer .raditega, ker. na bila novica o ugotovi Lu Kelljogtga oficijelno sprejeta. KTomfoitar k tej pripombi, bo prišel iz urada predsednika republike.
Danes zjturaj se je Izvedelo v predsedniškem uradu, da bo jutri objavljena oficijelna izjava glede te pripombe Kellogfga.
Priznava se, da je bil Sheffield tekom svojega kratkega tuikaj-snjega bivanja -kot poslanik prisiljen pečati se z velikim številom slulčajev, tikajočih se ameriške lastnine, — da ibi sa vpoštevalo angleških interesov — im da je bila naloga, katere se je lotil, resna, a splošno je prevladovalo mnenje, da potekajo pogajanja vtič ali manj zadovoljivo.
Gotovi interesi trdijo, da je ugo tov'ilo tajnika Kelloigga motivirano ne le vMleid aapflemjenja ameri-riške lastnine In potrdbe, da se zavaruje amer. držai\ija«ne, temveč tudi vsled dejstva, da so mehiške . mednarodne obligacije napram
dom in izgredom.
Normalne varnostne sile okraja so izjavile, da so brez moči in da se vsled tega ne morejo vmešavati. Do včeraj opoldne pa tudi ni storil ničesar oddelek infanterije, artilerije in inženirjev, ki je dospel iz Halifaxa pod poveljstvom polkovnika Le-kina.
Tukajšnji kompanijski uradniki so izjavili, da so prav posebno v skrbeh glede usode električne in motorne naprave v New Aberdeen, ker je to zadnja naprava na razpolago, ki je zmožna pum-pati ter vzdržati v delavnem redu premogovnike v južnem okraju.
New Waterford postaja je uničena ter ne bo -mogla poslovati vec tednov. Ceni se, da znaša povzročena škoda nekako $300.000.
TORONTO, Canada, 14. junija. — Včeraj popoldne se je odpeljalo od tukaj proti Cape Breton v popolni vojni opremi za aktivno službo tristo vojakov infanterije in sicer s posebnim vlakom.
HALIFAX, N. S., 14. junija. — Oddelek pro-vincijalne policije, broječ okoli 50 mož, je bil poslan iz Halifaxa, da ojači prvi oddelek, ki je bil poslan v četrtek v Cape Breton.
Mr. Antoin Kersic, doma	iz Mengša (Drnovškov) star i
35 let, bivajoč pod naslovom	346 ^111111
„ ... c. , .	.jeim ima meh/iska zadcladmca doli. 4tii St., zapos»len v mesnici pri)	, . . • tt - ^ .. . 0	, ^ volj denarja ina ra^polawo, da Harrington Co., 44th St. &	1st I , v . . * »	,xrlaca v'saj obresti.
Ave se je ponesrečil včeraj po- WASHINGTON, D. C.f 14. jun.
poldne: stroj mu je zagrabil des-'p^	' •
no roko in odire^alo mu je celo ro
ko. Prepeijaji je bil takoj v New York Hcnpita<l, 8th Ave. & 16.th St., kjer .se nahaja v zelo kritičnem položaju.
ski konzulat v Kiu - Kiangu opustošena in požga-na.
Požgani so bili lokali japonskih družb/ Dijaki in delavci so obvladali položaj, dokler niso dospe-t le kitajske čete in jih pregnale.
(Mesto Kiu-Kiang leži ob, reki jangtse, nekako 140 milj od Hankova ter ima kakih 60.000 prebi-
PEKNG, Kitajska, 14. junija. =— Kitajska vlada
je včeraj protestirala pri angleškem poslaništvu proti usmrčenju in ran j en ju Kitajcev v Hanko-vu. Poslanica poudarja resnost položaja ter si rezervira popolno prostost, da zahteva pozneje odškodnino.
Kitajska poslanica prosi .angleško poslaništvo, naj ,uvel javi odredbe,s pomočjo katerih bi se pre-ponpvite^dogod^ov hot-mo** za vršili v
m/	i _
'IX^f* ■
presenetljivem ugotovilu, ka-tfiro je i«d»al včeraj državni tajnik Kelkjgg, so administraicijaki uradniki popolnoma modčali ^lede položaja v Mehiki. V državnem department u so uradniki odklonili
vsako pojasnilo.
I>iplomatje s£ niso še opomogli od svojega presenečenja. Splošno se domneva, da je zahteval posla-jiik: Sheffield . od vlade' dtotočno trgotoSfilo, da'ipadpifa administracija njegove napore v mehiškem glavpem merit« v.'obrambo pra\-ie ameriških državljanov, kojih lastnina je bila zaklenjena ali' kateri preti zaplenjen je na temelju agrarnih postaiv.
To potrjujejo poročila mehiškega časopisja, da ni bil poslanik zadovoljen s podporo, katero 'je dobival iz Washingtoina, in da je pretil z resignacijo, ca slučaj, da se ne bo Washington aa1n&el bolj odločno za njegovo staihiče.
Tudi tobak hočejo odpraviti.
HARRISBURG, Pa., l. jun. — Državni odbor prohilbieijske stranke je sprejel včeralj resolucijo, ki zahteva, naj se prepove izdelovanje in prodajo tobaka:.
_____ ' -	- « r •
Razpust belgijskega ' parlamenta
BRLfSEL.J, Belgija; 14. jiihija. BelgTja je z^p^t brez vlade. Grof
Poullet ni mogel sestaviti novega kabineta. Belgijski kaibinet bo najbrž raepuščen.
Dva boljševika izgnana iz Poljske
VARŠAVA, Poltjsko, 14. junija. E*oličija je ve)raj iagnala iz Poljske boljševika uslužbenca Ivana Zubowa im Glavesho. Oblasti so ju obdolžili tpijonaže.
ROJAKI, NAROČAJTE SB Ni
•glas naroda; njjvkOji
ZDRU2BNIH	4
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
J U 0 0 S L A TI J A:
1000 Din. — $18.20 — 2000 Din. — $36.20 5000 Din.
M oakMillh, M snaiaje nanj kni ket m UmI itMrjer
in droge
$90.00
OAIITA nr SUDKVQ omouiv
200 lir ..vj,.;.-...	600 ^ir«.. ____
300 lir ... .r.....$13.36 1000 lir
Prt MnfiOh, ki pdfeiia« in
$21.75 $42.50
i li M*
Sa porajata, ki presegajo PETTIROO DINABJKV aH p« DVATISOfl
UB dovoljujemo po mogoCcoetl le poseben pomut jjjjijji Mn^ii^Mnn aetej m rtnlwm, Mnjn m nfciH in Mpa
POŠDjJATVB PO^RZ^AVNfflll^PISMU IZVRflUJKMO ^ NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO CA flTROftBTi
Or*f aH pe
Mew f«Ht

a
' 3 *-• >' f
ii * lift al

r»i
i4i»n 'H"qnuLl
M.

:"4 ne
5=59=1
I €LA*S NARODA
.. (SLOVENE DAILY)
A
. Owned and PubUsked by
HLrOVEINIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakaer, preeUent	Louij Benedik, treasurer
Plaee of bnsincM <tf the corporation and addrenee of above office«;
82 Cortlandt St., Borougfrof Manhattan, New Yodc City, N.
'"ftliJLS W-ODA "Voice of ike People"

^ -V ;
Issued Every Day Except Sundays and Holiday*.
Za celo leta velja lift ta Ameriko
m Kanado____$6.00
Za pol leta______ 43.00
Za četrt leta____________ &tJO,
Za New York ta celo leto _ J7.00 Za pol leta______$3.50
Za nioeemstva ea celo leto — £7.00 Za.pol leta___________$3J0
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" Uhaja vsaki dan ievzemii nedelj en pros mikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje??* -Denar saj «e blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam todi prejSnje^ biva&fte nagnati da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Gortiandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
SREDNJEVEŠKA AMERIKA
Pred par leti no vprašali slavnega irskega humorista Bernard IShawa za nje pro v o mnenje o ameriškem sodniku, tki je rek«! ]>ar Mavkujo.'im ameriškim deklicam, da stavkajo proti Bogu. Njegov odgovor s«' je glasil: — Čudovita srednjeveška Amerika! Vedno polna neizmernega zaupanja v Vsemogočnega!
Tega se spomnimo v zvezi z obravnavo, ki se 1*> vrwila v Tennes->ee proti John T. Ščepcu, ker je poučeval v javni šoli doktrino evo lučije.
Ve-seli nas. da je bil izveden ta izziv nevednosti na naslov proste in inteligentne preqjJtave Za one pa, ki <*> proslavljali šn poveličevali Zaružene države kot najbolj prosvitljeni in nevredni narod sveta, pa 7iiora pomenjati ta proces globoko ponižanje. Postali smo predmet posmehovanja inteligentnih narodov sveta. Splošno razširjena tendenca uveljavljenja zakonodaje taike vrste v naši deželi kaie malenkostno inteligenco naših zakonodajainih slojev boljša kot pa. bi mogla kazali katerakoli diuga stvar, katero bi se spravilo na dan.
Kaže nam tudi. da skušajo duševni pohabljenci, ki se združujejo v Klux ojiganizaciji in ki so s bali splošnega navala Kima na na<*> detžeio in ustanovljenja državne cerkve, sedaj sami stori,ti to, «*-er»ar dolže že dolgo časa druge. Edini varni iai inteJigentni tek v tej zadevi je popolna toleranca v.se h veroizpovttcLanj, a neizprosna opozicija proti katerikoli zakonodaji, ki bi dajala temu ali onemu veroizpovedanju p retinas t. Vsakdo je upravičen do svojega lastnega foruma, a s tem še ni rečeno, da je treba klicati poiicijo na poni o«-.
V	tem okLtu je izostala ali pa ostala Amerika srednjeveška, slto-ro taka kot je bila Evropa v e;v«-u španske inlkviizicije ter sežiganja coprrnic.
Moderni ča*i pa zahtevajo drugačne, l>A|j6e razmere, ne le slede abstraktnih, temveč tudi glede .prakitkinUi vprašanj, ki se tičejo vsakdanjega življenja. Ta vprašanja vključujejo nebroj zadev, med katerimi najdemo tudi ekonomsko.
Višino kulture, katero je dosegel kak narod, lahko premerimo z merilom splošnega blagostanja, vladajočega v dotučni deželi.
Blagostanje mora biti splošno, ne pa amejtmo na priviligirane razretle. Vključevati mora predvstan vse, ki prodneirajo. ki ustvarjajo, bogastva, ne pa oni. ki jih le razsipajo.
Blagostanje pa vključuje tudi vsa človeško mogoča varava za telo. V tem otziru je Amerika daldc za nekateirimi drugimi državniki in to je razvidna h. številnih nesreč, 'ki sei pojavljajo od ča^a do časa v rovih.
Pred kratkim se je pripetila slična nesreča v Coal Glen, North Carolina.
Z enolično rednostjo je zaznamovalo časopisje slične nesreče v teku zadnjili št»,t mesecev in vsak nadaljni dogodeik povečuje grozote zgodovine premogarake industrije v Združenih državah.
Rov. v katerem se je za vršila eksplozija, je neunijski in« brezbrižno stališče kompanije glede življenja prfmogarjev je razvidno iz dejstva, da niso vedeli natančno, koliko delavcev je bilo v rovu ob času nesreče in koliko je bilo zakopanih.
To je nasasliana stvar celo za ameriške rudarske analet, ki so polne slučajev kriminalne brezbrižnosti in neuvaievanja življenj delavcev. To pa more biti izključno le posledica velike dobave delavcev trr alKsolutne sile premogarskih (kapitalistov nad ngiini'. Uslužbence kompanije se je najbrž zgnalo v rov*> kot čredo ovac in niti majhen poskus ni bil vprizorjen, da se usrtreže prvemu pravilu rddarUva, — namreč doiooiti število mož v rov.u ter njih mesta ob kateremkoli času dneva.
V	Združenih državah se je moglo sprejeti tajco (kriminalno za-nikrnosi kot nekaj običajnega. Kaie namreč, da kapitalisti, kadaif so proti unijskim regulacijam, dejanski »krope premog s krvjo ^e* laveev. v	" /;	• ;
^'spričo takih dokazov brutalnosti nebrzdanega izkoriščanja ima United Mine Workres pBliko navaliti" na neuhijska polja ter R|>Kiviti te delavce v unijo. Tako priliko bo -mnudilo uredništvo. Icj se v večji meri peča z vojno prtfti levemukrilu v uniji kot pa z do-brobitom premogarjev v Združenih državah.
Tragična smrt mladega akademika.
Pisarna oprave velepoaestva barona Girttmanna v slavonskem trgu Črncu je bila pogorišče tragičnega k on na žMjenja Luce Bd-gnar, slušatelj prava m prrvatni nameščenec omenjene oprave je v daievai ■dcfMVpji, povzročeni po nesrečni ljubeoni zaprosil v pi-
zapoje priljubljeno pesem "Maro,
ne plači----" Deklica je njegovi
želji ustregla. Medtem pa je Bo-gnar neopaženo potegnil iz žepa revolver Browning ter si pognal kregljo v srce. Deklica je krikni-la, pribito jfi fHfarnjžko osobje, nesrečni dijak pa se je mrtev
naj mnJagrajdil na tla.
„ GLA^.NABODA, 15.1JTJN. 1925. ■.......1111 'rinnmp^n nin|i||
Povišanje najemnine jo je pognalo v smrt.
21. maja dopoldne je bila Ljub-Iana zelo razburjena in vznemirjena. Najemniki so prejeli na podlagi novega stanovanjskega zakona ebvestila hišnih lastnikov, katerimi ^m povišujejo najemnino, |K) neri^d za. ho redne cene. Hii^ nt* posestniki so izahtevali obenem, dia jim morajo liagemnilci 1. maja t. 1. plačali tudi diferenco, ki jim gre po noveim zakonu za čas od 16. maja dalje do konca II. četrtletja. Ta diferenca znaša pri nekaterih znatno svoto v dinarjih. Najbolj so »bili razburjeni državni nradniki in drugi socijalno-gospodansko slaibšei situirani sloji, -ker so 'Z velikim presenečenjem zrli v ogromne svote, ki jih morajo plačati za stanovanja. To razburjenje je še povečala vest, da sc je na Kongresnem trgu ladi povišanja stanarine Obesila iz obupa neka uradniška vdova. Tragični dogodek je 4a :
V	Kirbishevi hišu na Regresnem trgu je že dodgo let stanovala vdova po dvornem svetniku Feliksu Schaschlu, okoli 75 let stara Marija Sohaschel. Imela je stanovanje obrnjeno proiti poslopju! .Stanovanje je obstojalo iz šest sob. Imela je podnajemnico profesorico konservatorija M. Schwei-ger. Stregla je vdo\*i služkinja Pepca Prime. Tej se je »zelo čudno zdelo, da gospodrinja ob 8. še ni \-stala, vstopila jo oko4i 8.30 v njena spalnico. Tu se ji jt- nudil pretresljiv prizor. Gospodinja je visela obešena pri oknu. Eno nogo je imela sključeno na stolu, z urugo se je dotekala tal. Vrv je bila pritrjena n^ železni križ v oknu. Bila je mrtva.
Služkinja Pepca Prime je taikoj hitela po stražnika. Na Kongresnem trgu je ob 8.30 dopoldne naznanila tragični slučaj stražnrku Ivanu Abramu, ki je na to obvestil policijsko ravnateljstvo, da je prišla na lice mesta komisija/ Policijski zdravnik dr. Avramovič je na licu mesta konstatiral samo smrt. Odredil je nato, da so truplo prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištof. Pri obešentki ni zdravnik našel nekakih sledov nasilja Dež. uradnik dr. Fakin je ugotovil dejanski stan.
V	spalnici je bilo vse v redu. Našli so listike, v katerih pro^i vdova, da se obvesti o njeni tragični smrti njenega brata dvorne-aa svetnika d-r. Viktorja Pessiaka*. službujočega prt d vojno v Ljubljani pri finančni prokuraturi. sedaj bivajočega na I>unaju in njenega sina Feliksa Schasehla. bivajočega v Gradcu. Našli so tudi zelo obupuo pismo, naslovljeno najbrž na njeno sestro v Zagrebu. (Zapustila je tudi listek s katerim jo obvešča hišna lastnica Kirbisct!
u Slovenije.
—s- _1
šel prostovoljno v smrt, ker mu ni nič za življenje in da orožni-štvu ni treiba poizvedovati po na-daljnih razlogih. Popoldne je E1 Malhape zapustil župnišče ter odšel k znamenju Matere božje, ki «toji tik ob bregxu Tu je vzel saT mokres ter si pognal kroglo v des* no s^nce, ki je šla ^kazi levo. Pri njem .so našli savio 13 Din. in akt-no torbico. Prenesli so ga nato po zdravniškem ogledu v blejsko mr-1 vašnico.
-Fožar.
Ob poJnoči je. pričelo goreti poslopje posetnika Serb an a v Polee-hovi pri Mariboru. Na pomoč prihiteli mariborski i>ožairni braanihi se je kljub pomanjkanju vode posrečilo do štiri!* zjutraj požar o-mejiti.
— Te dni je klicalo mariborsko požarno hrambo orožnitvo na I>ei-ter^bergu, ki je itgotovilo požair v smeri proti Pesnica. Ko pa se je pripeljala požarna hramba do Pesnice, ni mogla požara nikjer najti. ker je prihajal odsev najbrž iz doline v smeri proti Jarenini.
Zopet požar v Primskovem pri Kranju.
Pred krartkim je izopet. izbruhnil poežar v gospodarskem poslopju -Jerneja Fendeta in ga v par urah popolnoma vpepelil. Ker je bilo poslopje le mak) zavarovano, je škoda velika. Gasilcem iz Prim-skovega in Kranja, ki so takoj prišli na kraj nesreče in stopili v akcijo, se j« zahvaiiti, da se požar ni razkril še na zraven stoječa, s slamo krita poslopja. Kako je o-genj nastaJ, še ni pojasnjeno, sumi se pa, da ga je zaneitiila zlobna froka.
Žrtev poklica.
Pri večernem . osebnem vlaku št. 728, ki prihaja o*b 22.38 v Maribor. se je tzgodila na postaji Poljčane težka nesreča. Komaj je vlak zapustil postajo, je počila na stroju ognjena cev. Visoko pregreta para je k velikansko silo puhnila vz. »koitila. Dočim se je mogel kurjač s hitrim skokom s stroja še pravočasno rešiti, pa je strojevodjo Ki>*lieha Antona silno o-■parilo. Dobil je strašne opekline pos(\bno po rofkaib. kjer se mn je me«o naravnost ločilo od kosti in pa po trebuhu. Vb*k se je med tem vsled pokvarjene lokomotive ustavil in ponesrečeni je imel še toliko moči, da je v gost eni oblaku pare sam splezal i'z stropa, nakar se je -zgrudiil, os-tal pa je še vedno pri zavesti. Vlak so potegnili nazaj v postajo, odkoder je nadaljeval po prihodu pomožnega stroja svojo pot. Ponesrečenemu Kis-liehu je nudil železniški zdravnik na Pragerrikem pi-\*o pomoč, nakar je bil pretpelipjan v maribor-

m
•i*
I z J u g osla viiije. • >

n v
o povišanju najemnine. Letna 80 bolnico, kjer se je boril s smrt-
• ____ -. .	i- .	■	A71 1- i,:	__i e__i______
jemmna bi po tem povišanju zna" šala 18.480 Din., ali m:sečno l."»40 Din. Kakor izpoveduj- služkinja P^oea Prime, je bila njena gospo-^in.ia za'dnje dneve zelo obupana •n je vedno V>žila. da ne more dalj0 vzdržati, bala se j.-f, da ji bodo po novem stanovanjske n zakonu odpovedali tndi stanovanje, najbolj pa jo je ipotrlo povišanje na-jeminne. V soibi so našli tudi listek, na katerem je napisano kratko slovo: '"Lebet wohl, aMe meine Lieben!'
Samomorilka je imela baje stanovanje <>%stoječe iz 6 sob, od katerih je oddajala 5 -<»9) v podna-jem.
Samomor Francoza na Bledu.
Trgovec in importer francoskih parfumov Emil Malhape, ki je stalno bival v Lijuibljani in je imel na Bledu svoj avto v avtogaralži nekega hotela, je prispel pred 'kratkim na Bled ter se prvo nastanil v nekem hotelu 'blizu Zdraviliškega doma. Drugi dan se je že precej zgodaj odpeljal na Otok ter je' tam otšal skoraj dva dni sam, stanujoč v starem župnišču. Ves č$-s je pisal in urejeval razne spise. Končno jih je uredil in zavil v ovoj, ki ga je zapečatil ter naslovil na francoska konzulat -v Ljubljani. Napisal je tudi kratko pismo na tafcigfaijo orožtiidko posta jo, v katerem naznanja, da je
jo. Vlak, ki je bil vsled frekvence jako do4g dn močno zaseden — vračalo se je ž njim v Maribor tudi okrog 400 šolarjev iz raiznih majniških izletov — je dospel vsled te nezgode v Maribor z dve» jprno zamudo.
Samomor na Pragerskem.
V gondii med Pragerskem iin Račjem so/ našli te dni mrtvo uslužbenko železničarja na Pragerskem Eliizo Donej, ki je izpila lizol. Sin progovnega čuvaja Mo-ravca, ki jo je našel, je takoj db-vestil postajo Račje in orožnišiko postajo. Preden pa je z naslednjim vlakom dospel zdravnik, je nesrečnica umrla Našli so pri nji v žepu še ocrtovo kislino in dru^Q stelenico lizol a. Vzrok samomora ni znan.	. . *
Te dni sttm čStal naJsledrtje poročilo iz Moskve:
V	Rusiji je iburtalegaretvo baš tako razširjeno »kot je v ZcCruženih državah. laza pradavnega časa je bila ruska narodna pijača vodka, ki vsebuje šestrndtfvfjtdeset procentov čistega -alkohoda. Ko je 4>i-;lo izdelovanje vodSce, prepovedano, so jo začeli na tajjnem izdelovati. Zapori so prenapolnjeni r. ljudmi, ki so se pregrešili proti suhi postavi. Vsak dian zaipletnijo sovjetski uradniki na stotine koit-k>v, kršilce po poš^jiejo v SiWrijoj, kjer so obsojeni na trdo delo od enega do tr*3i let.
Ko je pa -sovjetska vlada izpre-videla, da je )>opolna prohibicija nezmisel. je do\-olila izdelovanje in prodajo vodke, ki ima trideset procentOA- alkohola. S 1. ofetojbrom bodo začeli prodajati vodko, v kateri bo 40 procentov a-lkoiho'la. Ta odredba bo zansJtarvila nepo-
* ta vno izdelovanje žgane pijače. *
Vizemimo dve deželi — Ameri-riko in Rusijo.
Obe sta se lotili čudne politike, obe sta hoteli potom prohibicije zapovedati narodu, kaj sme piti in če.sa ne sme.
V	obeh eležedah je bil uspeh isti: bntlegarstvo na de(belo, omalovaževanje postarve, polne ječe, pre-napolnj?na sodišča.
Totla v erjem oairu se ti dve deželi razlikujeta med seboj:
Ko je Rnsija izprevidela, da se qe- kljub silni avtokrattieni sovjetski vladi prohibicija izjalovila, je sklenila datii mairoeki pijačo.
Amerika se pa poslužuje ogromnega brodovja v namenu, da izvede nemogočo postavo ter troši milijone in milijone, čeravno dobro ve, da suhe postave ne bo mogla nikdar uveljaviti.
Naj rece kdo o boljševikih kar- 1 kodi hoče, v tem o žiru ao dosti bolj pametni kot so ameriški zakonodajalci.
*
Na svetu se izdela vsako leto petinsedemedset milijonov ovrait-nih gumbov.
Toda. kadar gumb iščeš, ga za ves svet ne moreš najti.
Razprava proti beograjskim komunistom.
V Beogradu se je pričela pred kratkim ob ogromnem zanimanju občinstva za več dni določena raz-fprava .preiti novinarju, 4 komunistom in 1 ženski, ki so obtoženi na podlagi zakona za zaščito države, ker so skrivoma tiskali komunistične brošure in hujskali na upor proti sedanjemu družabnemu redu v jug. državi. Pri hišnih preiskavah pri blagajničarki komnnir Stične "Beleče pomoči"', Desanki Cvet-kovič, so našli 'kakor smo svo-ječasno že poročali, tudi knjigo, iz katere je razvidno, da so dobivali razni komunisti, med njimi tudi Pijade, mastne podpore z komunist ienega fonela.
Stekli psi v Zemunu.
Tekom zadnjih dni so stekli psi v Zemunu ogrizili 16 oseb. ki so bile takoj odposlane v Pasteurjev zavod. Oblasti so odredile najstrožje odredbe proti psom. Vsak pes, ki ni na vrvici, je takoj ustreljen.
Pogajanja z Madžarsko.
Med jugoslovansko in madžarsko delegacijo se nadaljujejo pogajanja glede ureditve spornih finančtrh vprašanj. Na dnevnem redu je sedaj vprašanje zlate rente in vprašanje takozvanili zlatih srečk. To so finančne obveze, ki jih je imela Madžarska do 1. novembra 191S, in ki se imajo razdeliti med nasle<ds4 vene države v smislu 'lena 198. trianonske mirovne pogod'bei Pri teh pogajanjih se določi tudi kvota za jug. državo. Toliko je gotovo, da so jug. interesi napram Madžarski v teh finančnih vprašanjih zelo povolj-ni in zavorovani.
Carjeva zakladnica.
V Moskvi akreditirani veleposlaniki iu».poslaniki si.posetili zakladnico m brilijamjtni eaklad pokojnega cara Nikolaja II. Zastopa niki sovjeteke vladie so jim razkaT zali vse zgodovinsko važne predmete. Posebno pozornost je vzbudila velika carjeva krona z bri-ljanti in dragulji in pa žezlo z zna* menit im Orlovim dijamantom. Skupna vrednost dralguljev in za-( [- Najbrž j« še tistih Stiriindvaj-klada znaša vež sto^ milijonov zfa'«et. mewcev v Mi predtwnaf tih rubljev. . ,
i Mariskdo si domišlja, da je velik mož, če sadi pri javnem koritu. *
V	Jugoslaviji jih iprav pridno obešajo.
i Pred kratkim so v Mariboru enega in 'koncem maja enega v Ljubljani. NadaJijnih sedem jih bo pa prišlo v prihodnjih treih mesecih na vrsto.
Jaz sem proti smrtni kazni. S tem, da se človeka obesi, ni zadoščeno pravici.
Zločinca naj bi do smrti zaprli. V celici naj bd se ob trdem de-' ■lu pokoril za greh.
In ko bodo začeli obstojati mo-i rilce na dosmrtno ječo, naj ne po-1 zabijo tistih beograjskih gospo-| d o v. ko j ih i>oglavifcno rokodelstvo je morjenje duš in ubijanje do-
ftnovinske ljubezni.
*
Iz Italije poročajo, da sta se Mussolini in Galbriele D'Araxun-zio sporalzumeda.
To aie pomeni ničesar
Doslej namreč še ni bilo posla r no v svet poreičilo, da se je italii janski narod sporazumel -z Mussoll ni jeni in Gaibrinelom D'Annunzi-jem.
*
V	Ameriko ste impotira vse'moT goče stvari.	•
Vse importer je je pa dosed aj bital pater'Koverta, ki je importi-
ral Marijo iz starega kraja. *
Kot že poročano, se bo "vršila y državi Tennessee zanimiva obravnava proti profesorju, ki je predaval v šoli, da.se je človek raz vil i e nižjih bitij.
Na strani profesorja je ves moderni učen jaški svet.
Obtožbo bo pa vodii k on grešnik Bauer, ki je sam javno prhmal, da je v vsem s\x>jem »ivljwrju blodil samo štiriindvajset aqesecev v šolo.
-Smrtna nesreča.
Na Uncu je zasubi zemlja 27. letnega delavca Franca Turka, ki je bil pod nekim gričem zaposlen v vinogradu. V tmnofku nesreče je bil navzoč le njegov triletni sinček, ki je j oka je 'klical olceta in skušal z rokami oelgreibsti zemljo. Ko so prihiteli na jx>moč sosedi in odkon&li zemljo, so našli Turka že mrtvega.
Žena ponesrečenega je. vsled žalosti zblaznela.
Aretacija nove roparske tolpe v Slavoniji.	;
V bližini Tovarnika v Slavoniji so arftirali orožniki nevarno roparsko tolpo, ki jo je vodil Meh-med Meštrovič pod napačnim imenom Dušan Nikolič. V toLpi se je nahajal .tudi bogati .krnet Lazar Bogdanovič, ki ima v Bosutu 50
oralov zemlje in kavarno. Roparji so še nedavno tejga napadli trgovca Markojrfča in mu odvzeli 100 tk*>č dinarjev, kmeta Grgiča pa so tako »pretepli, da je obležal napol mrtev. V eni sami noči so izvršili 11 vlomov. Bili sdsvfci Oboroženi s puškami m samokresi.
Sava in Donava padata.
Po poročilih iz Beograda se v zadnjih dneh opaža stagnaeija v pritoku Save in Donave. Vodomer na Savo Icaže^tri dni dni višino 96 centimetrov nad -normalo. Ako ne bo te dni zopet deževalo, bo voda začela pojemati.
Profesor Cvijič se je vrnil iz Pariza.
Po večmeselčni odsotnosti se je profesor dr. -Tovan Ovijič. predsednik beograjske akademije znanosti, vrnil iz Pariza.
Na pai^ki univerzi je absolvi-ral ciklus predavanj o zemljepisnem položaju balkanskega polotoka1.
Špijonka Androličeva v kaznilnici
KaLsacijsko sotlišče v Beogradu je zavrnilo priziv špijonke An-droličeve. ker njeno kaiznjivo
dejanje dokazano Razsexlba prve inštanc? jo v celem nibsegu potrjena. Androličeva.bo. te dni izročena kaznilnici v Mitroviei.
Poslednje opazovanje Marsa.
• Zvezdoslovci so temeljito izrabili redko prilko. ko se približa Mars naši zemlji na 56 milijonox .kilometrov, kar se je zgodilo lansko poletje. Marsa so neprestano opazovali z njaboljšimi daljnogledi in ga neštetokrat fotografirali z vseh strani. Sedaj so astronomi končali svoje preiskave in objavili izide opasziovanj. I>ognalo se ]e, da je na ^fa<rs uzrak in da mu pripada vee.ja uloga. ikot se je doklej mislilo. Ol zraka ni le odvisna "Marsova barva (rdečkastormena). ampak tudi bele pege na tečajih. Astronomi domnevajo, da so te pc\ge gosti oblaki precej visoko nad tečajema. Zračno pla.st cenijo zvezdolovci na Marsu na kaikih 200 kilometrov, na zemlji pa na £00. Kar se toče Marseovih kanalov, očemer ne je leta in leta že 'trVliko pissilo in govorilo, ni bilo sedaj najti, z najboljšimi retraktorji o njih niti sledu. Zalo prihajajo strokovnjaki vedno bolj do prepričanja', da jih sploh ni. Iz *. ga sklepajo, da sa Marsovi kaka na 1 i bazirali le na optični prevari, ki ji je poti vrže no človeško oko ravno, tako kot fotografska plošča, ako se predmet malo poveča.
*fl
Nase poslovanje,
katero1 temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam dmogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako smernih cenah.
Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske-do $25, računamo $1;
v Italiji za pristojbino, za zneske do $25*00 računamo 75c. •	- .
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Re^i. znaša pristojbina 27° od vsakega <zneska*	»	1 * ,
Preskrbuj emo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačuj emo > protivrednost v Dolarjih.. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo rkoristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratnic in daj emo vsa- tozadevna navodila ' brezplačno.
F* A H* SASSi R S T ATi £$#§
82 Cortlanat Str^et, ' : Uw ^,
ll
štss
GLAS NARODA, 15. .JUN. 1925.
Zanimiva nbravnava na Dunaju
Na Dunaja pričakujejo veleza-nimive pra»vde, radi kartere se ljudje že sedaj trgajo ea vstopnice v sodno dvorano. Nadrevident državne železnice Franc Jožef Giate-Althaus toži kmj£govedkega pomočnika Iloefnerja radi tatvine dragocenega nakita, katerega mu je baje poklonila cesarica Etizabeta. žena cmarja Pranca Jožeta, ,
Bilo je 1. 1889. ¥Vsac Jožef Glata AHhaus je bil tedaj Se mlad iefozntilri sdjunkt in je «tazil na kolodvoru Zeli am See. Po naroči lu positajftnačelnika je nekoč pričakoval dufiarjski fcrtaovlak. Vlak je pridrdral na postajo, se ustavil in iz njegovega salonskega vagona je »topila dama visoke m vitke postave, oblečena v turwUyv*ško o-bleko. Adjunkt je pogledal gowpe v obraz in srce mu je zaieefo močno utripati. Dama je bila — eesa-riea Elizaveta.
Adjunkt je vladarici strumno salutiral, nakar se mu je dama približala. Vprašala ga je, če •bi bil morda voljan povesti jo do nekega hotela v bližini. Ves srečen je adjunkt atprejel povabilo. Šel je s cesarico ter jo epeemtial dd hotela *4Eluad>eta'T ob jezeru. Ko je dama bila na ci^jn. se je žeiez-niškevnu uradniku prijazno hvalila. Nekaj dni nato je prejel (JI a. t z Althaus poziv, nag se javi pri cesaričnem adjunktu grofu Paa.ru.,Prišel je, m pobočnik mu jizročil v zahvalo ca-njegovo u* slugo cesaric i no darilo — briljan-
ten nakit na verižici in platine in etui iz usnja.
Leta 1897. je ta nakit na nepo jasnjen način izginil. Kdo ga je ukradel, ni mogel nihče povedati. Dne 23. aprila 1923. pa je eital Gla&z ALthaals, sedaj xe upokojen nadrevident, liste v kavarni. . Nekje je naletel na policijsko poročilo. v katerem je stalo, da so varnostni organi aretirali knjigoveza Henrika Hoefnerja an pri.njem . našli briljantni nakit z verižico iz I platine. Brž se je nadrevident <po-žuril na civilno sodifiee, <k jer se je nahajal nakit. Qgltidal si gage m ugotovil, da je ta nakit baš ona dragocenost, ki mu je bila pred leti ukradena in katero je prejel iz rok grofa Paara, pribočnika avstrijske cesarice. Vlotžil je prati Hoefnerju, tožbo.
Sodišče je tzaslišalo knjigoveza, ki taji tatvino.hKako je prišel do nakita, trdovratno molči. Glatz-Althaus samo ugovarja in pravi, da se siliši precej neverjetno vest, da se je cesarica Elizabeta poslu-žila vodnika na svojem izletu v Zeli aoti See, ker je pot od postaje Ido aoteia ob jezeru «ek» enostavna in jo najde lahko vsak otrok.
Stvar se bo sedaj javno obravnavata. Franc Jožef Glatz-Althaus obljtiblja, da ho pred sodiščem razvil cel roman in natančno popisal dogodek svojega obdarovanja. Dunajski radovedneži, posebno ženski svet, pa pričakujejo razpravo z velikanskim zanimanjem.
Železnice v sovjetski Rusiji
-O.
Gotovo bo naše citat el je zanimalo, v kakem .stanju se nahajajo danes železnice v sovjetski Ru-*iji. Znano je, da so bile pred vojno nuske železnice na precej visoki stopnji in da so se vedno -bolj izpolnjevale. Ko so prišli boljševi-ki na krmilo, 90 proglasili, kakor marsikaj drugegra, tJudi železnice
<320 lokomotiv, od leh 16.866 po-|>olnoma porabnih, 10 let kasneje 20.190, porabnik pa le 9039. Iz teh it evil k se vidi, kako so ravnali boljše viki s pre važnim parkom. Tovornih vozov je bilo L 1913. na ruskih železnicah 502.101 (poraib-nih 471.975), v proračunskem letu 1923-24 približno 43&OOO (306,-
—	—	-----m--------r*----—~ \ ^ "I
m splošno last, tako da se je vsa- 000). V najbolj žalostnem stanju
so osebni vagoni. L. 1913. jih je bilo 30.858 (29.313), lani pa 28,-620 (11.667), Za popravilo in pomnožite v osebnih vagonov je v iHidžetu za 1. l"9Q4-25 postavljen razen vsot, predvidenih v prora-*e»n«4kfh poediinih želetznie, znesek 9 milijonov rabljev. ! Kar se tiče železniških tarifov. tje ostal za prevoznino oseb v veljavi predvojni sistem. Z uvedbo metrskega sieftema so se morale izračunati kilometrske cene po [odgovarjajočih »vrstnih cenah, vsled česar so se tarifi zvišali. L. 1913. je znašala povprečna prevozni na blaga-za tono in kilometo. preračunano na podlagi vrstnih tarifo v, 1,203 kc^perjk, danes pa 1:49, kar pomen j a povišek za skoraj 24 odstotkov.
Obratni dohodki ruskih železnic so maša! i v proračunskem letu 1923-24 okroglo 630 milijonov rabljev, torej po 8629 rabljev.
k«lo vozil zastonj, kamor se je hotel in kamor ga je bila volja. Ni <-ifcla, da so -začele železnice propadat i. Zadnje čase so se jete razmere na sovjetskih železnicah boljšati. tako da se more danes reči, da je to prometno sredstvo v Rusiji na najboljši pot. da se v do-gletkiem ča-sni zopet powpne na predvojno višino in jo morda celo prufaosi.
Dolžina vseh ruskih železnic je znašala dne 1. januarja 1914. 70.-496 kilometrov. Bilo je 68.094 km glavnih in 2402 lokalnih železnic. Staro rusko železniško omrežje St« je zmanjšalo za 11:828 km in sicer 7a 10.GC1 glavnih in 1165 lokalnih železnic. Ker pa se je leta 1914. več železniških prog gradilo, ki so bile za vojne dagotovljene na državne stroške in turii z denarjem železniških drufl). 'znaša danes skupna dolžina celokupnega železniškega omrežja, ka ga ima 'Sov. Unija za promet na razpolago. 73.865 km. torej za 3369 več fcot pred vojno.
Ko je sovjetska vlada prevzela rumke želeanice po končani državljanski vojni, so -bile. proge v strašnem stanju. Vojna je imdla za posledico uničenje velikega dela ie' Iconic na bojiščih, kakor sploh vseh industrijskih naprav. Zato je naletela oibnova žetemie na velike težkoče. Vsled tega so začela me-rodajna boljševj8ia ofaltffeva 7 vsemi sitimi abnanljati £e|ezntfko omrežje, ker je le na ta načip moči m telit i na chqayo indu*stri je • in hitro rexdeijevanje itril.
Napori niso inlr bretz aapeha. V ; Rusiji nimajo n tam, da bodo že " letos popravljeni vu porašeni mostovi. Kar «e je aa svetovne vojne in potem raanih državljan^krh vojn, pokvarijo na brzojavnih, telefonskih jpapM naprvvmh, je ie we pspsa vljeno.:Ism ena slabih p rogov, tračnic in ^ploh visoke stavbe bo še-dflj časa trajala. Tranapottpe ra^nere v Eusiji seveda ie dolgo ne morejo veljati
_____
i	ja muU 1 m -
Dve mrtai obsodbi v Varaždinu.
Vaaraždinrtko sodišče je i«reklo dve smrtni Obsodili. Kmet Ivan Žnidarič iz Ludbrega je po po-vratku s fronte leta 1919 zapustil svojo ženo Klaro in otroke in živel potem z drugo žensko. Lte kadar je bil pijan, se je vrnil domov in pretepal ženo in otroke. Klara, ki . i mogla sama oodelo-v*ti polja, je bila prisi . ena. živeti v >kupnem gospodarstvu z drugim n.oškim. Žnidarič pa je v odgovor pričel prodajati svoje par-«fele, da bi spravil ženo in otroke popolnoma na beraško palico. Končno jenza 3600- Din. najel kmeta AleSksa Severja, da umori nje-,govo ženo. Ko se je ta 1. januarja -vračala s svojim drugim možem domov, .je Sever skočil k zasede naprej na moža in ga težko ranil na roki, pottem pa še |£larr{ razparal trebuh jn, jprerezal glavno iilo^ "da je iad^hnila v nekaj minutah. Njeno »truplo so našM Šele naslednjega dna Bila je «e 7 me-sccev noseča in je bH sadi suni z nožem umorjen dadi otrok. Žnidarič in Soever bila za to zvp-Urinsko, dejanje obsojena aa sat|i
M
KATASTROn
< -v . v 1 '
Se nista pretekli dve letd. odkar je bnzojav rtatzširil (po vaem -svetu grozno vest, da je strašen potres, šoslej največgi na svetu, porušil "glavno mesto aJiponcAce, milijonski Dokio, ki njegorvo pristanišče Jokohamo. Nad četrt milijona ljudi je takrat poginilo pod ruševinami podrtih hiš, ali pa so našli strašno smrt v plamenih. In »opet prihajajo iz dežele vzhajajočega solnca vesti o novi potresni* k at a -strofi, cije obseg se še ne da pregledati, kaže pa, da ta potres ne bo mnogo zaostajal za predlanskim.
Te dni se je v osrednji Japorafci zapet pojavil izredno močan potres, ki je trajal tri minute. Središče potresa je mesto Todoka, kakih 130 kilometrov severozaipad-no od Tokia. Skoraj vse hiše so se na mah podrle in pokdpale stanovalce pod seboj. Takoj potem je izbruhnil povsod «genj, navadna posledica potresov, ki je v hipu u-pepelil še ono, kar je še stalo in ni postalo žrtev razburkane zemlje. Požar se je strašno hitro ralzsirU po vsem mestni, ki šteje kakih 10 tisoč prebivalcev. Ogenj se pa ni omejil samo na Toioko, ampak se je razširil tudi na okolico.
Po dosedanjih vesteh je največ trpelo mensto Kinosaki, znano po svojih vročih vreicih. Mesto ima kakih 600 hiš, med njimi nekaj večjih hotelov: hiše so sedaj skoraj vse postale žrtve katastrofe. Ko je dospela prva Vest o strahovitem potresu v Takio, je takoj najel tokijski dopisnik ameriške t>oročevalnice "United Presse" letalo, s katerim je odletel na lice mesta, več ur krožil nad ruševinami in jih opaizoval iz višine. Po njegovem pripovedovanju je mesto Kinosaki eno samo velikansko goreče morje, iz katerega vidiš le tu in tam poedino zidano hišo, ki je ogenj ni še objel. Kaj se je zgodilo s hotelskimi gosti, se še ne ve. upajo pa, da so se pravočasno rešili.
Ra-zen Kinosakija je največ trpelo mesto Taioka^ popolnoma razdejano pa je tudi mefeto Kunija-ma. V -bližini To i oka je baš vozil osebni vlak skozi predor, ko se. je začela zemlja tresti. Vsled sunkov se je tunel sesedel in padagoče skale so pokopale Vlak z vsemi potniki pod seboj. Popolnoma uničen je srebrni rudnik v Ikunu. največji na Japonskem1. Vse jame ir rovi so zasuti. Potres so močno čutili v več ali manj oddaljenih mestih, kakor «v Oaakfi, Kobeju in Kiotu, pa tudi, v Tokiu in drugod.
Vlada je takjoj poslala, čim je prejela prve vesti o zopet ni strašni katastrofi, na lice mesta letala, da bi ugotovila obseg nesreče in se informirala, kje je pomoč naj-nujnejša. Vsled potresa so seveda pokvarjene vse .brzojavnih in telefonske zveze in ttnli čeleznice, tako da so vse ce£te polne bežodih ljudV ki i&ušajo rešiti vsaj .golo življenje. Po eestah v. bližini porušenimi krajev leži na -st^ine mrtvih m ranjenih, kar se posebno jasno vidi v mestecih Kuni j ami' in Pukušiju. ki jim je požar nekoliko prizanesel, zato pa je potres tem kuje pu^tosiL Kinosaki in To-ioka sta popolnoma uničeni, ker je ogenj dokončal delo pofcresai.
, Število žrtev se ie ne da približno ugotoviti, ker požar šd \tdno divja. Rešuje Se pač, koli-! kar se da, ali -spričo strahovitsgs obsega katastrofe je reševalno de lo silno težavno in le malenkostno Nekatere vesti govore o tisoe& mrtvih, druge pa o več desetftiso' čih žrtev.
niti
flmrft snan«fa igl lihiga vojaike
V Londonu je umrl te dni ma ni angleški vojaški pisatelj, pod polkovnik Gkarfos Hepingtau, ki je>kil reč felt voQSaki iwtdmA dnevnika "Twbb" in imel -kal novinar mjdfjf dtake z vojnim ministrstvom, t posefcao pod BM*
teiitorijtiso amido m atiaritei tesnih odaaeyev nad
Ml hU lUfi. dalje, fe^ilo V;prv
«
Električni kuhalniki brez ^nja $40 do $70 Stroški Edisonove službe 5 centov za obed
Erektrič. toasterji $5 do$10 Električni percolator j i $6 do $25 Stroški Edisonove službe — 1 cent za 15 minut
Električni pralni stroji $99 do $175 Stroški Edisonove službe — približno 4 cente na teden
Električni Iikalniki $4.50 do $9.00 Stroški Edisonove službe -približno 5 centov na uro
m
f TZ-t,.
Električni šiialnl stroji $54.50 do $135 Stroški Edisonove službe -— J cent za 300.000 šivov
Električ. Vacuum Cleanerji
$35 do $78 Stroški Edisonove službe — i ccnt na uro
			-	
		i		
				
Proizvajalci violettnh žarkov
$12.50 do $t5 Stroški Edisonove službe — manj kot y2 centa na uro
Male ledenice $220 in več Refrigerator j i $260 in več Stroški Edisonove službe — približno $1 na teden
Električni stroji za likanje
$110 do $180 Gnani z elektriko in kurjeni s plinom. Stroški Edisonove službe in plina 7c na uro.
Več prostega časa pri električnem gospodinjstvu
V prošlosti je pamenjalo gospodinjstvo neskončna, težavno in izorpo-valno mučenje,, vsled. česar so izgivbile gospodinje na moči ter se prezgodaj postarale. Danes je električna sila že vprežena v vsako delo, ki ga zahteva gospodinjstvo, istotako kot je bilo prej uvedeno v vsako stroko industrijalne-ga življenja dežele.
Če ima ženska na razpolago "Male domače služabnike", pa naj so njena sredstva še tako skromna, ima lahko
privlačen in zdrav dom, je polna zdravja, moči in živahnosti ter ima 11a razpolago dosti časa za razne druge stvari.
Ti "električčm služabniki" so razstavljeni na ogled v izložbah te družbe. Pustite naročilo za katerokoli potrebščino, ali jo kupite v električnih trgovinah, udobno razdeljenih po mestu — kot. so navedene v Edisonovem seznamu, ki se vam pošlje na zahtevo brezplačno.

170 Canal Street near Broadway 20 Norfolk Street corner Hester Street so Irving Place corner 15th Street
The New York Edison Company
■ *' "	Na Vašo službo.
Irving Place and 15th Street 393 Seventh Avenue at West 32c! Street
leloSbe, kjer so razstavijvne električne potrebščine ter na ogled javnosti:
15 East 115th Street near 5th Avenue
86; Broadway	near 17th Street
114 Wot 4U Street ^between B'way ft 6th Avenue • <5 if East 26th Street between Lex U 3x1! Avenue«
36» East 149th Street near Courtfandt Avenue 555 Tremonx Avenue corner Monterey Avenue
Vse izložbe — razen 10 Irrinj? Plaee in S65 Broadway — so odprte zvečer. Ponoči ali v slučaju potrebe pokličite: Manhattan — Watkius 3000: Bronx — Mott Haven rUMJ
ZGODOVINA NOGOMETA
Ker nogomet čedalje »bolj pro-; dira med široko maso in si je žo-r ga takorokoč osvojila ves svet, hočemo tu na kratko pretiočiti mak) sliko o zgodovini in nastane ku nogometa. Prvi podatki o noi gometnih igraii so še izza rimskih in grških časov. Nekateri celo t-rj de, da so neke vrste* nogomet igral li že pred Ciaoči leti Kitagci. Neke vrste nogomet narvpn "Harpai »tam ", so igrali atari Rimljani!. Mladi in stari Bomljani so prost} čas preganjali s tem, da 90 napi h« nje»n mebur gonili n«a -vise 'kičpljeL od enega, konoa do dragega. SKč-»o ko t Rnnljani aoJcultivirali ner ke vrsta nogomet toda Grki. Nal> nvaii ao ga JSfHsoyros. Grki so imej. li jgrifcVia in pravila za to^ igro. Žo-go, ki je vržena na igrišče, je jbflo treba trtiefeti ven in proti vina atranba je to morala preprečiti z vsemi silami Igranje « reko • je bir dovaljano. Celuu-jeva vodica je to igro prenesla v vse države, naj-
pa je mmrtaW& Angleže, ki ao se.je paoelft jBrt mjega.naeiof^^a ip^te. L.	je bil
Angliji prva nogometna tekma. Ta igra ni bila slična. današnjemu nogometu. Igraii so jo povsod, na •ulici, v pazikih £td. in kralj Edvard jo je moral celo prepovedati, ker ao mestoma igralci ustavili vm promet. Že hujše je bilo leta 1349. ko se je.igra-razširila, da je bila groza- in so jo popolnoma zabrani-li. Igra je bila ponovno zafrranje-]na in zopet dovoljena. Sčasoma je zadobila igra konkretne forme in čez^nekaij Idt se je že igralo s praviti. Vsaika stranka je imela 10 do 16 igralcev. Polagoma se je igra, katero s<v prevzeli tudi ItaHijani m Francozi, izpolnjevala. Vsako moštvo je imelo tudi svoja vrata,, med -obema pa je bil 'prostor 10( metrov. Nevtralna oseba je vrgla žogo v ta prostor in obe moštvi Sta jo -skušali, spraviti skora nasprotna vrata. Zanimivo je, da je v 19. stoletju ta dport v Angliji skoraj popolnoma pojenjal, naaprot no pa je dobil silen ifasmali v Nemčiji, kjer je nogomet postal poleg rugfoyja na jpopularnejša i-
usta
nalnsga Jporta. I* 13H je .fela t, nov^jen prvi nog^nftni klub^ pr
va nogomcitna pravila pa dartirajo iz leta 1863., 'ki so v glavnem do danes owtala neiiapremen.jema. Leta 1863. je bila ustanovljena angleška Footiballl-Association in 2 leti kasneje so 'bila postavljena
offskle pravila. Nato so bila pravila deloma izpolnjena, lnta 1890. pa se je uvedla tudi 11-metrovka. Tako .se je nogomet od leta do leta izpolnjeval in danes slovi kot športeka moč vsake nacije.
Posebna ponudba načini Milem
PrtnoTljeBfl pisalni itroj "OIJVKB'' $20.
I ttreiico ni slovenske žf-
'OliTVKB* PISALNI fiTBOJI BO ZNANI NAJBOLJ TBPUBHL ———-- ■■ 1 J
b yirf pili. Hitro«! ptaftofc	ll^i
4L0VHFI0 PUBL3
\.»: 15:
\QQOMPMM*
l -

•1	P
£

GLAS NAftQPA, ^ 15. vjJITN.
-1
SOLAN A,
BOKiH.
Za "CUM Narcda" priredil O. P.
46
(Nadaljevanje.)
teta bolj -bolna, je postalo delo
—	Vsled tega, ker je postala uslužbencev še bolj naporno ...	i.
Njegov obraz je postal resen.
—	Ali res? Torej nisem prišel prilieno?
—	O tem ni govora, a upoštevati je tre'ba raizmere ter se jim nekoliko prilagriditi, moj dragi sorodnik.
—	Xe raznmtm. — Ali preveč zahtevam?
Podala mu je roko.
—	Ne zamerite mi. baron. I)aT to delaie. Dvojno serviranje po-menja veliko breme za sltKinJC-ad, 'kajti kuhinja je daleč proč, v stranskem krilu . . .
—	Potem bomo jedli zopet skupaj ....
—	Tako? — Teta je tako bolna, da je ne sme seslra Margareta zapustiti niti za trenutek. Vsled tega nama ne more več delata družbe pri mizi in vsled tega se boste marali radi ali neradi, zadovoljiti z menoj.
Maurus je napravil nehote naglo kretnjo, kajti to obvestilo ga je sduajno neprijetno in skoro 'bolewtno dirnilo. Govornica pa je na-daljevola. čeprav je njeno ostro oko zapazilo to kretnjo:
—	»laz ne smatram to za pravilno, a kaj hočemo storiti? Treba se je prilagoditi razmeram. Kljub temu pa som našla majhno odpo-moč. MeKto drugega lakaja bo stregla pri biifetu hišna ter predstavljala nekako nadzorovalno damo . . .
Baron je vstal.
—	To je samo pose»bi umevno. Razventega >»nio tukaj družina. Mislim, da se boste brej; pomislekov stavili pod moje viteško varstvo.
Govoril je dvotljivo. kot vedno; a na njegovem čelu so ležali oblaki, kajti ni bil dovolj komedijanta, da bi znal markirali svoje razočaranje v spričo bodoče odsotnosti Margarete.
Joried ga je motrila z zmagoslavnim ipogledoni.
•Še par be*<d sem in tja in nato je odločno dvignila glavo.
—	Pomislite, dragi bratranec. Krašovcu .se ne dopade na pristavi in ker poznajo tukaj moje dobro ssree, me je prosil, naj mu pomagam priti od tam.
Maurus je postal jezen ter je nevoljno zmajal z glavo.
—	Za to ni prav nika-kega povoda.
—	Niti najmanjšega ! t'e popustimo še sfidaj, ne bo hctfel nikdo več ven. Ljudje tukaj se sploh preveč nagibajo k odporu. Obžalujem. da me je moje san-utje napotilo priskočiti mlademu paru na pomoč. Take izjeme ne veljajo nič.
—	Kako pravdno in panutno, da to spoznavate!
—	Spoznavam še več. Vem natančno, da ne smemo sedaj popustiti pod nobeni in pogojem. Ne dajte se pregovoriti, če bi se kdo osebno obrnil na va>, kajti tiru era če je pristava izgubdjena.
Maurus se je nasmehnil a izgledal nekoliko nestrpen.
—	Gotovo ne. Joried, — zakaj takega tiči v meni preveč vojaškega duha! Hvala vam za prijazno zanimanje ter upam, da ne bodo v bodoče več zlorab.ljali vaše dob roti ji vos* i.
*
Eno uro pozneje je stala grofica Perpignau pri vratiih parka ter ustavila tam administratorja, ki se je ravno vrajčal iz majhnim ko-lesljem iz gossda.
Govorila jo ž njim o Krašovu, kako strašno se dolgočasi na pristavi, — kar je opravilo starega gospoda očividno v dobro voljo.
.Joried pa ga je zelo obžalovala. Rekla je, da je ravnokar vprašala barona glede tega. a ialiboig zaman, ker je preveč vojškega mišljenja in ker smatra za neupravičeno, če zapusti človek 7jre« vzroka svoje mesto.
—	To je tudi moje mnenje, kontesa, — je potrdil administrator.
—	Kako trdosrčni ste moški! — se je smehljala Joried. — Rada bi prišla nezadovoljnemu, mlademu gospodu na pomoč, a kaj je mogoče /avesti proti pricipijem ? Le emo uslugo mi napravite, gospod administrator« le eno! Ali hočete r Prosim !
Stari gospod je zrl dobroho4no na govornico.
—	£e le mogoče, kontesa . . .
—	Pot em recite inšpektorju, da ne morete izpremt-niti sklepa kljub iskrenim prošnjam kontese. Kaj ne. da boste to storili?
Administrator se je zadovoljno smehljal -
—	No. •če ni nič drugega, — to rad storim.
—	Ilvala lepa! Moj tovariš na jezdnih izprehodih se bo veselil vsaj lega, da sem prosila zanj.
—	Dofcro ... tudi jaz bi bil popustil, a veste . . . disciplina!
Ftartc tfrtar:
IZ
mlina
Ko sem slišal >0 storijo, sem o-nemel dn se zamislil v tiste lepe mlade čase, ko nam je pozvanjalo življenje in je vriskala pesem iz nas visoko pod božje nebo.
M.
Zopet sta potekla dva dneva in Maurus se je izprehajal z mrač-. nim čelom po parku ter mislil na Margareto.
Grofica Joried je bila brea dvoma skrajno spretna intrigantk*, vendar pa ni pomislila, da so redki užitlki najboij zaiželjeni. Vide*!" ljubko lice bolniške strežnice pa je postal redek užitek za oči bftfe rona. Sestanki z elegantno, spretno, majhno. Francozinjo niso bili* nič posebno mikavni zanj, kajti celo svoje življenje je bil vajen žensk take vrste in ljubka ponižnost in priprostost diaflconistinje je izvajala vsl/d tega prav poseben čar.
Iz nenyra, ki ga je navdajal, iz hrepenenja, da jo zopet vidi. je sam najboljše »poznal, kako globoko se je zakopala njena slika v njegovo srce, a on se ni upiral temu spoznanju, pač pa ga je smatraj za neke vrste sladko razodetje.
ali je mogoče z obljubo posvetila -za celo svoje življenje teanu tež-, k emu, požrtvovalnemu poklicu?
' ' Nikdo mu ni mogel dart i tozadevnega pojasnila. Rdeča roža, katero je odtrgala <?anj na vrtu mttada defidica, je ovenela in Maurus je stopil z žalostnim pogledom k majhni vaza, da še enkrat orosi z vodo dragi mu apomin. — Kaj pa je 'bilo to?
Visoke .kitajske vaze, ki so stale že par dni prazne, so bile polne cvetja. Šolane so mu pošiljale nasproti svoj irpko-sladki duh in baron je stopil presenečeno bližje ter se sklonil nad cvetje.
Kdo je natrgal te cvetke in kdo jih jo posttavil sem t
Srce mu je pričelo burnejše utripati.
Ediaole Margareta je <vedela, da ljubi te cvetke.	*
Vstopil je Friderik, da zapre polkna
—	Koneono se je spomnila sestra Margareta svoje obljube ter aope* akriiela »za cvetke, — je rekel povsem brezbrižno m malomarno, kot mu je pač bilo mogoče v onem trenutku.	.
—	De, gospod. Ko je Ma gospodična danes a jut raj na vse zgo-, daj na vrt, da natrga par evetk -za goapo baronico, mi je dala tudi
fcrupcno naftnfco U$r rjkla, jda jo jtfppod frtfrqn ikfljftb temu lju-saloniL Vsled teffa ^^jo^^ ftT^^^dM^M
44Kaj? Torej ne verujete v vešče, gospod?", me je vprašal stari Selan in me jefcno pogledal.
Sedela sMa s starim gospodarjem Selišč na kameniti klopi pred hišo. Njegova doinacija je bila zares selišče: kamor ti je šlo oko. povsod se je paslo na njegovih tojivab, sadovnjakih in pašnikih. Okroginokrog pa so jo obrobljali bukovi gozdovi, hrastove stene in gabrova gošča. Tam daleč onstran hriba se je šele videla prva vas, ki je kimala -za/^pano pod slamnatimi strehami in spala svoj mir. Selišča pa so stala na rebri sredi gozdne tišine, sama sebi prepuščena in vsemu kljubujoča : prava slika gospodarjev, ki ^o se tu nastfli-li. Kajti Selani so bili samosvoj, trd in kljubujoč rod.
Stari je imel dva sina. Mlajši je bil moj sošolec na visoki šoli in sem ga prišel obiskat. Ker ga ril bilo doma. mi je dče povedal kratko povest, toda dolge muke polno, povest, iz katere sem zvedel, da je pred dobrim tednom njegov starejši sin, ki je bil namenjen za gospodarja, — na čuden način u-mrl.
Vam tudi ni treba verovati." je nadaljeval počasi, "jaz tega nikomur ne vsiljujem in privoščim vsak*panu, da bi le prišel do te žalostne vere, ikot sem moral priti jaz. Moje življenje je bilo tako naravno in mirno kot je ta božji mir okrog Selišč, motijo ga samo mlinska kolesa tu V dolini: če veter potegne, se čuje njihov rotpot prav do moje hiše. Vidite, ta mlin ska kolesa, to je!"
4'Kaj? Saj vas ne razumem," sem rekel.
44Ko sem prevzel gospodarstvo, st m šel nekoč na semenj in kupil lepeiga žrebca. Po kupčiji smo malo zalili, kojt je navada in jaz sem prihajal že precej pozno v dolino tu spodaj. Tam so ropotala mlinska ikol-esa. 44Stopi," mi je nekaj dejalo, "k vdovi mlinarici, pravijo. da je vešča, morda ti pove bodočnost in kaj zalčara." Ženska je biLa sama v mlinu in opravljala vsa dela sama. Bila je močna in se ni bala nobenega rokovnjača. Res privežem žrebca pred mlinom -za oreh in stopim noter. Kakor da me je pričakovala t Bila sva dobre voljv> in pila sya hruševec. Na mojo prošnjo, naj mi kaj začara, se začne vrteti po sobi, nažge svečo, prinese neko knjižico in začne delati nekake rise okrog mene. Meni se je zdelo vse skupaj smešno dotlej, dokler nisem opazil, da < ^brodim po samem — človeškem blatu. Takoj sem se «streznil. zav-pd : "Vešča, prokletfa !" in jezno odšel. Pri orehu je *tal žrebde na zadnjih nogah. Odvežem ga, zaja-šem in udri naravnost proti domu. flfe* menoj pa je vriščalo iz gozdne noči: 44Vešča, vešča, vešča!" Spodaj pa so ropotala mlinska kolesa .. .
Od takrat sem se ogibal mlina.
Če
smo »li ob praznikih v farno cerkev v Javorje, dve uri peš, smo
ubrali kar čez gozdne la!ze, na semenj kar preko jase ob drči, samo le mimo mlina ne jaz ne moji Kakor da je moj strah prešel na vso družino. Pred leti se je vrgla telička, ki je prišla s paše, -na dvorišču in poginila. Pestil sem pastirja, kako in kaj, in končno mr j* kujon priznal: da je na paši srečal mlinarico, ki je delala znamenja z roko nad ubogo - živaljo. Kakšna znamenja, ni vedel, tako je bil preplašen. <Pa ma je neko jesen ponoči pogorel kozolec in ko smo hoteli gasiti, je veter prinesel iz mlina v dolini čuden vriše, vsa !smo obstali in nikomur se ni več ljubilo
gasiti, ker smo vedefli, da je zaman. No in potem je bil mir m življenje je teklo na Seliščih brez vsake posebne nesrdee.
Sinova sta dorasla, mlajši v šolah, kakor sami veate, starejši pa pri meni.doma. Bil je tudi pri vo-in ko je prišel na prvi do-ie je'nrilritf egodSo, česar
ponoči domov, legel v -posteljo in drugo jutro ni več Vstal. Bolan je bil. Jaz sem ga iapraševaL, ikaj ga boli in revež mi pove končno, da je Šel po bližnjici mimo mlina, tam da ga je nekaj zvabilo k m kina rični mladi hčerki in , . . Moj Bog, zdaj sem vedel vse. Mlinarica je namreč, imela pozneje tudi hčerko, kdo ji je bil oče. niso vpra sevali, nikogar natolcevali, samo šepetalo se je. Moj Borg, moj Bog, zdaj sem vedeti vse. Prepovedal sem fantu .še kdaj tja dol hoditi. Toda. ko se je vrnil od vojakov, ni pomagalo vse nič. Jaa sem videl svojo in njegovo sodbo natančno fapisano: pred tednom se je nekoč proti jutru vrnil iz mlina, midva z-ženo sva motila vso noč in ko s va izgovorila zadnj i 4 4 Am en !". se je zdanilo, na lipi tu le pred hišo pa je sova zasovikala trikrat. Midva se prekrižava in greva gledat na skedenj, kjer je ležal na samem moj sin, še topel, a srce mu ni več bilo. Ko jtr soJnce posijalo na SelišČe, je veter prinesel od mlina iz doline čuden vriše, 'ki je bil kakor odmev sovinemu klicu. Pred tednom smo ga pokopali. Vi. dite, gospod ..."
Stari Selan je umolknil in ko sem ga pogledal, je imel glavo v dlani uprto in iz oči so mu rosiile drobne solze, 'kakor Človeku, ki hoče jokati, zakaj njegov rod je bil kljubovalen.
* » *
Poslušal sem to povest in mislil na svojo mladost, ko sem še veroval v čarovnije, vešče in škrate. Mislil sorm obenem tudi, kako na-še ljudstvo Še vtldiro veruje v vse te neumnosti. Toda kmalu nato se je nekaj zgodilo, česar si ne vem razlagali. Nolčem sicer reči. da 'sam verujem v čarovnije, priznati ^a moram, da je v človeku tajen temni element, ki deluje na drugega človeka po zli volji njegovega sovražnika. Vam, ki to čitate, ne maram te vere vsiljevati, kakor se je itzraizil stari Selan, toda tudi meni bi bilo ljubše, da nisem prišel do teiga groznega prepričanja, posebno ker je šlo za prijatelja^ . .
- Moj sošolec Selan je prišel domov. Oče se je nemo odstranil in midva sva hodila malo ipo sadov, njaku in na porobfeu 'bukovja. Zvečerilo se je že. Gnali so s paše, večemcca je medlo zasijala in robovi gor na izapadto so žareli od prelestneiga karmina. O. kak mir, kak božji mir je na gorah!
Sošolec Selan je bil tih in mrk. Zdelo se mi je, da je tbolan.
"Kje pa si hodil tako dolgo." fcem ga vprašal, "saj si vedel, da pridem ..."
"Kop^l sem se„ vroče je bilo," 'je odgovoril in adelo se mi je, da nekaj prikriva.
4^Kopal? K^e? Saj na Seliščih ,iii potoka."
"Doli pri mlinu!" in je pokazal v tla. Meni je šla misel skotei glavo, hotel sem se je otrasti, pa se mi je spet vrnila in ni šla več {proč od mene. Prestrašil sem se je . . .
Sla sva v hišo, ker so naju klicali k večerji. ,Po običajni večerni molitvi je odšla družina spat, oiee pa je primesel hryševca in sedel k nama. Največ je govoril z menoj, zakaj sin je molčal ponajveč. Končno ga je oče vendarle vprašal :
"Sedaj pa mi povej, kje si hodil!" Sin. ki je hlastno pil, je končno rekel:
"Pri mlinarici sem bil . .
Starec je skoiv omaimil vznak, potem pa se je vizr^vnal in udaril s pestjo op mizo:
"Mlada vešča!"
Takrat je leaoet4>a začela pojemati. v izbo so padali lunini žarki in nekje daleč v bukovju je zadko-vikalo . . .
"Oee, ne jezi se! Jaz nisem hotel iti. Pa me je zvabila. Neka znamenja sem videl na oknih, zdaj ne vem več kakšna, ali vabila so me in sem šel. Stare ni bilo doma. »mo hčerka ...
"Mlada veftča!" je siknil sta-ree.
Takrat je leščerba popolnoma ngaanila in mi smo pili in molčali.
so i zaceli vstajati od mix ter Vaem ^Tiaj	tt&ii prt sfrčff? firo^odetrSH jidGT'T^dSS^
Londonsko svetopisemsko društvo je ena najbogatejših založb na Angleškem. To društvo razpečava že dolgo vrsto let sveto pismo v vseh jezikih. Te dni je objavilo letni proračun za 1924, iz katerega je razvidno, kako neverjetno se Širi po svetu čitanje svetega pisma. Sveto pismo je najbolj razširjena knjiga. Omenjeno društvo je natisnilo lani 10.000.000 izvodov sv. pisma, ki so že vsi razprodani. Pri tem je zanimivo, da ne prodajajo največ izvodov sv. pisma v Evropi ali Ameriki, temveč v državi kjer je razmeroma najmanj kristjanov, namreč na Kitajskem. Kitajci čitajo sv. pismo z največjo vnemo. Londonsko pismo je proda lo 4.200.000 izvodov sv. pisma v raznih kitajskih narečjih. Najslabše gre prodaja sv. pisma zadnja leta v sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada je prepovedala prodajo sv. pisma v Rusiji. Prosvetni komisar Lunačarski je hotel prikrojiti sv. pismo po svoje ter^vpreči krščanske nauke v komunistični voziček. Razpisal je nattičaj za sestavo komunističnega sv. pisma. Ali vsi rokopisi so bili neporabni. Zato je Lunačarski sploh prepovedal čitanje sv. pisma v Rusiji. Ali ta prepoved ni mogla vplivati na prebivalstvo tako, da bi ne čitalo sv. pismo. Edini rezultat vladine odredbe je bil ta, da se je sv. pismo zelo podražilo. Mnogi ruski kmetje ponujajo za vsak izvod sv. pisma kra vo ali konja.
Rakovski je izjavil, da čitanje sv. pisma v Rusiji ni prepovedano, pač pa je prepovedan uvoz.
V Turčiji je prodalo angleško društvo lani 100.000 izvodov sv. pisma v turškem jeziku. Društvo hoče zgraditi v Jeruzalemu svetopisemski dom za razpečavanje sv. pisma v Orientu.
Grozen prizor r pariški gostilni.
Te dni je prišel v neko pariški) gostilno blizu "Pamtheona." -neznanec s klobukom na glavi. Ne da bi se ozrl po ljudeh, ki so baš sedeli pri obedtl, je vdrl v kuhinjo, kjer je stala na mizi sklada « velikim kosom surovega mesa. V to skledo je segel s svojimi umazanimi prsti, pograbil meso ter gli začei jesti surovega. Dočim je trgal meso z zobmi, je vihtel ▼ levici nož in gromi, da zakoije vsakogar, ki se mu drzne približati ki m u poskuša odvoeti plen.
Gosti so se tega- preatraigi -in
•
l>oJgo smo pili in pušijti, ko naaj |e
predramil sovin klic.
"Na lipi je, pojdimo spat v božjem infcpiu," je rekel stari Selan in vstal, da bi napravil lue. Toda okamenel je in se ves stresel, pro- \ ti oknu ka;2o£:	. ^ |
"Kaj je to?!!" '	l
Pogledal sem tja in videl natan- \ čno na steklu dve roki ki sta se »ti1 skali in si segali druga v drugo. Sin je zašepetal: "Oče, znamenje je mlina!" iir omahnil na klop..
"Prijatelj.dpžite ga! Grem po luč! Pokažem ti, vešča prokleta! V rn j"?%pddivjal v vežo.
Ostala sva v sobi sama in čubil sem, kako mi je hropel v naročju. Bil je strašen molk. Znamenja na oknu so ositala. še vedno kot prej, vsaj zdelo se mi je, kajti pogledali tja si nisem upal. Natnkrat sem zaslišal mal žvenket na oknu, bil je prav nežen in droben, kakor da rosi dež nanj. In iz žvenketa se je čul prav raizločno žalosten in obenem sikajoč glas:
".Mojo hčer? ! ! ! ... Gad, saj je tvoja polsestra!"'
" Ah!" je zajječal moj sošolec kakor v groznih sanjah in glava mu je omahnila.
Takrat pa je prthrulil v sobo v^tari Sčlan z lučjo, in puško. Oči lie bulil naravnost na okno, li^č je postavil na miao in ustrelil. Steklo je žvenketalo in mesto strelo-vega odmeva je zažvižgalo in za-b'avkalo nekaj daleč tam v gozdu.
Obrisal si je pot s čela, sedel in rekefl: "Preveč smo pili, hjudiiča. sanjalo se nam je, kaj ne, fant?"
Toda sin ni več odgovoril. Ležal je v mojem naročju — mntev.
NAJBOLJ RAZŠIRJENA KNJIGA
P m ,yv:'rr^ivi
Cherbourg; Rocham-
17. Junija t
Berensarim, baau. Havre.
1a junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. ZD. junija:
Olympic. Cherbourg; France, Hkt-re; Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Volendam. Rotterdam; Dullo, Genoa.
M. Junija:
~ Mauritania, Cherbourg. 'ZS. junija:	t;
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: Deptachlandf Boulogne, Hamburg: Breihen, Bremen.
' Z7. junija:
Parl% Havre; Homeric, Cherbourg; New Arrfstertiam, Rotterdam; Frea. Rooaevelt, Cherbourg,- Bremen; Jdin-nekahda, Boulogne; Andanla, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde. Genoa
30. junija: .
Prea. Wl'son. Trat; ■ tem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakaer State Bank. t. Julija:
Aquitanla, Cherbourg; Havre; Prea. Harding,
2.	Julija:
Zeeland, Cherbourg; burg.
3.	Julija: Majestic, Cherbourg.
4.	Julija: Leviathan, Cherbourg.
>. Julija: De Grasse, Havre.
La Savole, Bremen.
Ohio, Ham-
7.	Julija:
Columbus, Cherbourg; Bremen; Lapland, Cherbourg.
8.	Julija:
Berengaria, Cherbourg; George Washington, Bremen.
a JuIIJa:
Cleveland, Hamburg.
11. Julija:
Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, . Rotterdam; Orbita. Haihburg.	- v
14. Julija:	:
Reliance, Hanibu~g- ^ "'
1& julija:	j
R«(c ham beau, Havre; Maiiretanla, Cherbourg; Republie Bremen; Sierra ^Ventana,	..i' V.
18. julija:
Pari s i Hftisrsj Homfri<v. Cherbourg.
21.	.julija: t	-t .-.4 Martha Washington, Trat; * Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
22.	julija: America, Bremen.
23.	Julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg.
25. Julija:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	julija:
Resolute, Hamburg; Bremen, Bre-
meii,
29.	Julija:
Aquitania. Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	Julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
Vsled mnojrobrojne udeležbe na našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo
18. julija t. L
II. SKUPNI IZLET V
JUGOSLAVIJO
in sicer s parnikom
PARIS
ki je Slovencem tako zelo priljubljen.
Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago.
Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se cimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
no se je. ojunačila k remarket. Vrgla se je nad poženuha, kj. je goltal meso. Požeruh pa jo je res napadel z no-žem in ji /zadal več opas-nih ran. Tudi kramarja, ki je pri-hitel svoji ženi na pomoč, se je lotil z nočem tefr ga na več mestih ranil. Ko je prišla policija, se je zfubari'kadiral v knuhinji m redarjem ni preostalo dragega, kakor da so zabeli nanj streljati. Eden izmed njih ga je pogodil v glavo in divjalk «e >e izgrudil z mesom v zobeh mrtev na tla.
Ko so stražniki moža preiskali, niso našli pri nj<em ne denarja ne dokumentov. Ne ve se niti, kakšne narodno!«rti je. Ves Pariz pa govori o tej stvari in Parržan-ke še danes omedlevajo 'od strahu ter si ne upajo v dotiono gostilno.
ROLE za PIANO
^JWV. IN HRVATSKE
NAVINŠEK-POTOKAR II Grwra St, CoMmaugh. Pa.|
UtlmlH wimm* nI ▼ Ami ki.
•JhariM.M,
PIŠITE
PO NOVI CENIK.
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec srednge starosti « lepim prihrankom, dobrim stalnim delom se želi seznaniti s Slovenko v svrho žemitve, dekle ali vdovo brez otrok od 25 do 38 let stara. Tajnost jamčian in sliko vrnem, naslovite:1 'Boljša bodočnost", c|o Glas Naroda, 32 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x 13&16)
Pozor čitatelji.
Opozorita trgovce fm o-hriiiflrn, pri kfttorili kupujete ali naročate in ete m mjfk postrežbo ndoroljn^ da oglaiujejo v listu "Glas Varoda". B tem bosto
UpraTa "Glas Varoda1
Prav vsakdo—
kdor kaj iftčej kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo prixun, da imajo čudovit uspek •
j^jMALl OGLASZ
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati 1 Btarl kraj. Je potreb00, da j« na tanfino poučen o potnih litih, prt ljagi In drugih ftvmreH.
. JPoJacnila, H twh jth miHtnm* dati vsled naSe dvoletne IskuSnJe Tam bodo gotovo w korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstu« par-nllre, ki iznaJo kabine tudi v LLL rasredu.
01—— nove dalike postave.
ki je stopila ▼ veljavo 9 1. julljcn 1024, Bamdrejo tudi «edri|svljanl dobiti dovoljenj« ostati t domovta eno leto in a ko potrebno tudi ddj; toaadevua dovoljenja iidaja cene-raini naselnlfikl komisar v Washington, D. O. Profajo ta tako do-t oljen Je se lahko sspravl tudi t New Torku pred odpotovanjeu, tet es poBje prosilca > stsrl kzsj gU
som nanorejis odredba.
KAKO DOBITI BV0JC9 IZ 8TABXGA KEAJA
Kdor Ml dobKt eoroduikC al evojca is starega prej plfc se jK^jasqBa. Xs Jugoma vije bo prlpolBanlli w prlbedajUl teeb letili, od X. jol(ja<1924 aapce " leto po en
dHhvljavt pa doMti sem ftsoe 1g et»ks do 18. U ta bree, da W MU «tott * kvoto. T! rojene osebe se tudi nf itejeje l kvoto. Starin in otroci od 14. dt
n.
imajo prednost pojasnila. . .
Prodajamo ge; tudi preko Trsta *oeUrreal sedaj potovati.
v kvoti PflUf m
vsi p*# J*
ADVS&TDUR te