Murska Sobota, 28. aprila 1955 Leto VӀӀ. — Štev. 17. — Cena din 10.— Obmurski tednik — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/II. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti Štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE NAŠIM DELOVNIM LJUDEM SREČEN PRVI MAJ Pred 65 leti so delavci o raznih državah prvič slavili v večjih ali manjših skupinah 1. maj kot svoj praznik, praznik svojega dela, ki pa ga je bilo treba še osvoboditi kapitalističnega izkoriščanja. Koliko bojev z razrednim sovražnikom, koliko stavk, koliko krvi in žrtev je bilo potrebnih, da morejo danes že velike armade delovnih ljudi po osem svetu svobodno slaviti svoj praznik. Vendar so še ogromne množice delovnih ljudi izkoriščane po kapitalističnih magnatih, še bijejo boj za osvoboditev, za socializem in demokracijo. Zato je 1 maj še vedno borbeni praznik, praznik mobilizacije delovnih ljudi za osvoboditev človeštva izpod kapitalizma ali kakršnega koli izkoriščanja. Boj še torej ni končan. Vendar pa na osnovi doslej doseženih uspehov in izkušenj z zaupanjem gledamo o bodočnost človeštva, ker smo prepričani, da se bodo nekoč osvobodili izkoriščanja in zatiranja vsi ljudje na naši zemlji. Zato moramo tisti, ki smo že obračunali z izkoriščevalci, posredovati onim, ki se še bore, svoje izkušnje in pomoč, da bodo čimprej mogli uresničiti tisto, kar nas uči Internacionala: »Bili smo nič, bodimo vse!« Res je: bili smo nič, a danes je naše ljudstvo vse. Jugoslovanski človek je iz dneva v dan bolj odločen in ponosen gospodar in krmar svoje usode in bodočnosti. Kaj vse se je o teh desetih letih spremenilo in zgradilo pri nas, o tem nam pričajo novi in novi objekti, ki so zrasli vsepovsod po Jugoslaviji. Hkrati s to zunanjo spremembo se je spreminjal in zavestno oblikoval tudi naš človek, ki je danes že o veliki meri kolektivni lastnik našega bogastva. Minila so stoletja o zgodovini naših narodov, stoletja, ki ne morejo pokazati takih uspehov, kakršne smo dosegli po osvoboditvi in katerim smo postavili temelje že o NOB. Delovnim ljudem Pomurja — iskreno čestitamo k Prazniku dela! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR, OKRAJNI ODBOR SZDL, OKRAJNI KOMITE ZKS, OKRAJNI SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA Pred nami vstaja boljša prihodnost Razvijala se je in napredovala vsa Jugoslavija o svojem prostoru. Če tega ne bi izvajali enotno, bi zašli o zmešnjavo, iz katere ne bi bilo več izhoda. V tej celoti smo drug drugemu potrebni in zato tudi pomagamo potrebnejšim, da bodo lahko čimprej stopali vštric razvitejših. Toda kljub temu smo napredovali vsepovsod. Kdor je poznal naše Pomurje pred drugo svetovno vojno ali ob osvoboditvi in kdor ga pozna danes, ta ima kaj videti in primerjati. Tudi pri nas so zrasla nova podjetja, nove tovarne, novi bloki, novi zadružni domovi. Naša mesta se širijo, naše vasi so vedno lepše, naša pokrajina spreminja svoje lice, kakor se spreminja tudi notranjost našega človeka. Pred nami ostaja nova in boljša prihodnost. Naš delavec je resnični gospodar o podjetju, naš kmet izboljšuje svoje gospodarstvo, naš umski delavec usposablja sebe za bodoče naloge. Tisti naš človek, ki ne pozna in ne vidi celote, še včasih podvomi v napredek in boljše dni. Zato si oglejmo nekatera naša podjetja, poglejmo, koliko je vložila skupnost vanje, da so se mogla razviti do sedanje stopnje. V proizvodnjo nafte o Lendavi je bilo doslej investiranih pet in pol milijard dinarjev. Ta ogromna sredstva so bila zbrana o državnem in republiškem merilu, saj nam mora biti jasno, da jih naša pokrajina ne bi mogla dati. Seveda se ta sredstva že vračajo. Kdor gre bežno mimo naftinih polj, ne more vedeti, koliko je vloženega truda in materiala o eno samo vrtino, ki stane več kot sto milijonov dinarjev že do takrat, preden je iz nje pritekla ena sama kaplja nafte. Kdor ni videl novih naprav degazolinaže, kompresorske postaje, novih rezervoarjev, novih zbiralnih naprav, novih tirov, kdor ni pregledal novih blokov, stanovanjskih hiš in upravnih poslopij, ta res ne more razumeti, da so za takšna ogromna dela potrebne milijarde. Kdor ni videl novih stolpov o Filovskih goricah, Bogojini in o Fokovcih, ta res ne more videti napredka, ki ga kaže naše Prekmurje. Nadejamo se, da bo takšnih stolpov zraslo še mnogo o naših krajih in da bomo iz nedrij naše zemlje izsrkali še mnogo potrebne nafte. Tu je torej naša bodočnost, tu se kaže dohodek za naš razvoj, se kažejo sredstva, ki jih to naše največje podjetje že sedaj daje o lepih milijonih o naš okrajni proračun. Kdor še nikoli ni bil o nadzidani. in povečani tovarni perila »Mura« in ni slišal glušečega brnenja šivalnih strojev, občudoval spretnih rok in resnih obrazov naših delavk, kdor se ni zanimal za norme, za proizvodnjo in zaslužek, ta res ne ve, kako pridna so naša dekleta in žene in kakšne koristi nam prinaša njihovo delo. Kdor si ni ogledal nove tovarne mlečnega prahu, ki je začela obratovati letos pozimi in je skupnost vanjo vložila 760 milijonov, ta ne more vedeti, da prinaša ta tovarna revolucijo o naše hleve. 70.000 litrov mleka na dan lahko pospravi ta moderna tovarna! Ali ga že imamo toliko? Ne še, morda ga bomo letos namolzli 20.000 litrov na dan? To pa pomeni. da je treba k dvema kravama postaviti še tretjo ali pa pri dosedanjih dveh kravah izboljšati molznost pri vsaki za 50 odstotkov. Koliko problemov se nam odpira ob tej tovarni! »Krave pri gobcu molzi!« pravi naš stari pregovor. Zato sega delovanje te tovarne na travnike in njive, zahteva silose, gnojišča, zdrave hleve. . Skratka: tovarna prinaša revolucijo o našo živinorejo, zato niso zaman besede nekega strokovnjaka, ki je dejal, da bo naš kmet v bodočnosti živel pretežno od mleka. V zadnjih letih vse bolj preplezajo našo ravnino nešteti električni vodi. Vse bolj se združuje mesto z vasjo, naše vasi niso več zapuščena selišča o dolgih jesenskih in zimskih nočeh. Ko bodo končana vsa sedaj začeta dela, bo elektrificirana Polovica Prekmurja. Že samo to je napredek, ki ga bivša Jugoslavija v dvajsetih letih ni mogla nikakor izvesti. Vendar smo tu šele v začetku. Elektrika nam bo vedno bolj poslušna in bo opravljala premnoga dela. ki jih danes še opravlja človek. In če pomislimo na vložena sredstva: samo razdelilna postaja o M. Soboti je stala okoli 60 milijonov. Letos pa bomo začeli graditi nekoliko manjšo razdelilno postajo za Goričko o Mačkovcih. Podjetnost, sposobnost in delavnost našega človeka nam kažejo mnoga manjša podjetja, ki so nastala po osvoboditvi. To so razni obrtniški obrati, gradbena podjetja in druga. Koliko možnosti nam ponuja naša pokrajina, pa še ne vemo, ker svet še ni dovolj raziskan. Če si ogledamo podjetje za pridobivanje kremenčevega peska v Puconcih, potem seveda lahko pričakujemo, da bomo našli še kaj drugega, kar se še vedno skriva pred našimi očmi. INTERNACIONALA Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja! Zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal ga boj naj naš podre, nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse! Že se ljudstvo je zbralo, o zadnjo borbo že hiti, da z Internacionalo prostost si pribori. Nihče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok. Sami razbijmo jarem sužnji, ki tlači nas že tisoč let; zdaj kujmo bratje, kujmo združni človeštvu boljši, lepši svet! Že se ljudstvo je zbralo, o zadnjo borbo že hiti, da z Internacionalo prostost si pribori. Mi vse ustvarjamo na svetu, zato naj vse bo naša last, zato naj delavcu in kmetu pripada tudi vsa oblast. Ko vse lenuhe in tirane uniči naša trda pest, krivice bodo vse pregnane, svoboden rod vasi in mest. Že se ljudstvo je zbralo, o zadnjo borbo že hiti, da z Internacionalo prostost si pribori. Ta borbena pesem budi že več desetletij delovno ljudstvo. S to pesmijo se jo delavski razred boril na barikadah za svoje pravice. Z njo so šli napredni ljudje v borbo za svojo svobodo in to pesem so peli delavci ob svojem prazniku — Prvem maju. Spesnil jo je delavec — strugar Pottier, pesnik pariške Komune. Uglasbil jo je pod imenom »Internacionala« Belgijec, tudi strugar, Pierre Degeyter, ki se je v prostih urah bavil z glasbo. Degeyter je leta 1921 prestopil iz socialnodemokratske stranke v komunistično partijo. Leta 1932 je umrl v pariškem predmestju. Pokopan je v Saint Denisu. Pesem pa je še danes last delavstva po vsem. svetu. V pokrajini ob Muri valovi novo življenje Tudi naše kmetijstvo napreduje. Če So podatki iz leta 1978 pravilni in točni, potem smo o živinoreji dosegli ogromen napredek. Tako smo imeli leta 1978 goveje živine 38.355 glav, a letos v januarju že 52.705 glav. Pri prašičih je razlika še večja; leta 1978 so jih našteli 75.787, a letošnji popis nam jih kaže 78.402 komada. Brž ko se je pojavilo na naših cestah večje število traktorjev, je začelo število konj upadati, kar je razumljivo, saj je rentabilnost konja manjša od traktorja. V zadnjih letih kažejo naši kmetovalci vse večje zanimanje za sadjarstvo, posebno po goričkih predelih. Nanovo so nasajeni sadovnjaki o Budincih, o Šalovcih in pri Gradu. Vse več pa je privatnih kmetov, ki po dva ali po trije skupaj urejajo nove sadovnjake. Pir tem pa jim okraj pridno pomaga. Sploh pa smo letos o vsej državi namenili ogromne vsote za razvoj kmetijstva. To pomeni, da hočemo spraviti kmetijsko pridelovanje na višjo stopnjo, da si ho- čemo doma zagotoviti dovolj kruha in drugih kmetijskih pridelkov. V zvezi z živinorejo in tovarno mlečnega prahu moramo uvesti pridelovanje sladkorne pese o večjem obsegu, da bomo preskrbeli za naše govedo več izdatnejše hrane, s surovinami pa lahko zalagali bodočo tovarno sladkorja, ki bo zgrajena nekje o naši bližini. Svet za gospodarstvo pri OLO je že sklenil, kako bo uporabljenih 27 milijonov dinarjev proračunskih sredstev, ki so n omenjena za kmetijstvo. Razpis bo vsakdo lahko prebral o Obmurskem tedniku. Naše kmetijstvo bo lahko še hitreje napredovalo, če bodo naše zadruge trdnejše in če bodo prav vsi člani paziti na to, kako se gospodari o zadrugah, kako delajo posamezni odseki, katere je treba še ustanoviti itd. Mnoge naše zadruge so že trdne gospodarske postojanke. Bo pa še treba natančno premisliti, kakšno zaledje naj ima posamezna zadruga, skratka: treba bo izvesti rajonizacijo. Vedno pa moramo imeti pred očmi glavni smoter, ki ga zasledujejo kmetijske zadruge, krepiti moramo naše kmetijstvo, širiti zadružno misel, pri tem pa videti koristi, ki jih daje dobra zadruga prebivalcem svojega okoliša, še posebno tedaj, če tudi odkupuje vse pridelke. Naš kmet že čuti, kako nujno mu je potrebna zadruga, zato zavest zadružnikov rase, zadruge pa se utrjujejo. Prav zato bomo lahko med drugim tudi dokončali vse naše zadružne domove, marsikje pa postavili še nove. Lahko bi naštevali še razne druge uspehe in novosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na naša socialistična kmetijska posestva, ki lepo napredujejo in nam morajo biti vzor pri nadaljnjem razvoju kmetijstva. Izvor vsega napredka in prizadevanja pa je v vedno večji sposobnosti in novi miselnosti naših ljudi. Tu mislim predosem na mladi rod, ki bo Čez nekaj let stopil na odgovorna mesta. Pogoji, o katerih se naš mladi rod razvija, so bistveno drugačni in boljši, kakor pa so bili pogoji za usposabljanje njegovih staršev. Koliko več možnosti ima danes mladina za pridobitev širšega in solidnejšega znanja o enajstih nižjih gimnazijah! Kako se je razmahnila soboška gimnazija! Deluje še več drugih — novih šol. Koliko naših učencev, dijakov in študentov se pripravlja za svoj poklic širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Vse to nam kaže, da so se našim mladim ljudem neverjetno povečale in razširile možnosti za pridobitev strokovnega znanja. Kljub temu pa imamo doma še mnogo potreb, posebno so nam potrebna nova šolska poslopja o mnogih krajih. Skratka: o naši pokrajini kakor o vsej državi valovi novo življenje. In skladno s tem napredkom se razvija tudi naša ljudska oblast. Nikdar še ni bilo toliko razpravljanja in predlogov, ni bilo tako množičnega obiska na sestankih, kakor to ugotavljamo zadnje mesece, ko razpravljamo o novih občinah — komunah. Naši ljudje vse bolj dojemajo, da je oblast njihova in da bodo v novih občinah resnični gospodarji. Še več: pokrajina ob Muri se združuje o eno celoto. Prav gotovo si vsi želimo, da bi bilo naše skupno življenje lepše, da bi bili uspehi še večji. Ker zaupamo našemu človeku in njegovim sposobnostim, smo prepričani, da bomo s poštenim in pridnim delom tudi to dosegli. Hočemo skupaj razvijati ta lepi predel naše socialistične domovine. Napravili smo že prve korake k dolgoletnemu načrtnemu razvoju pokrajine; ta razvoj bo letos začel kazati regionalni načrt za Pomurje. Ob velikem delavskem prazniku podaja naš prekmurski delovni človek tovariško roko našemu vrlemu Prleku Čez Muro, nudi pa jo tudi osem delovnim ljudem sveta, s katerimi nas druži ta praznik. NAJ ŽIVI 1. MAJ! Prlekija za delavski praznik Sindikalne podružnice ljutomerskega okraja bodo v počastitev delavskega praznika priredile slavnostne akademije na svojih področjih. Delavski sveti in upravni odbori bodo imeli svečane seje. Na predvečer 1. maja bodo na prleških gričkih zagoreli kresovi. Delovni kolektivi bodo na sam praznik množično obiskali vrstnike na vinogradniških posestvih, kjer skoraj povsod pripravljajo kulturne in družabne prireditve — nalašč zato, da se bodo njihovi gostje prvega maja kar najbolje počutili. V Ljutomeru bo večer prej, dne 30. aprila, ob pol osmi uri zvečer slavnostna akademija, ki jo prireja okrajno sindikalno vodstvo skupaj z domačim društvom Svoboda. Prireditev bo v Domu kulture. Poleg slavnostnega govora so na sporedu še nastopi godbe na pihala, združenih pevskih zborov, recitatorjev in Članov foklorne skupine. Vljudno vabljeni! S. F. Sezonci izenačeni z ostalimi delavci (Nova odločba o načina vplačila prispevkov za socialno zavarovanje sezonskih delavcev! V našem listu smo že večkrat pisali o problemih sezonskih delavcev — poslednjič v predzadnji številki, glede pravic socialnega zavarovanja sezoncev. Vprašanje je bilo često tudi na dnevnem redu posvetovanj naših političnih vodstev, saj predstavlja za Prekmurje še posebej svojstven problem. Na osnovi takih razgovorov je zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar poslal pismeno vprašanje Zveznemu izvršnemu svetu in ki je bilo tudi prebrano na zasedanju Zvezne ljudske skupščine 27. decembra lani. Vprašanje je zadevalo predvsem socialno zavarovanje sezonskih delavcev in njihovih pravic do pokojnine. Zvezni izvršni svet je na vprašanje odgovoril na istem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in kasneje tudi razpravljal o njem. Tako je prišlo do sprejetja nove odločbe o načinu vplačila prispevkov za socialno zavarovanje sezonskih delavcev, o čemer nam poroča naš beograjski sodelavec. Po uvedbi manjših prispevkov za socialno zavarovanje sezonskih delavcev je stalno prihajalo do sporov med zainteresiranimi obvezniki in Zavodom za socialno zavarovanje. Z novo odločbo o načinu vplačila prispevkov za socialno zavarovanje sezonskih delavcev — te dni jo je sprejel Zvezni izvršni svet, v njej pa je upoštevano dejstvo, da ni nobene razlike v pravicah za socialno za varovanje med sezonskimi in stalnimi kmetijskimi delavci — je zdaj to vprašanje rešeno. Namreč, rešitve ne iščemo o razvrstitvi kmetijskih delavcev v dve kategoriji, temveč jo je treba iskati o ugotovitvi sorazmerja med celotnimi izplačanimi zaslužki enih in drugih. To pa se ugotavlja sporazumno za vsako kmetijsko organizacijo, o kolikor pa to ni mogoče, predvidevajo arbitražno rešitev, ki jo morata sprejeti obe zainteresirani strani. Potemtakem bo o bodoče okrajni ali mestni Zavod za socialno zavarovanje sporazumno z upravnim odborom kmetijske organizacije (ozir. predstojnikom kmetijske ustanove) in sindikalno organizacijo kmetijskih delavcev ugotovil, kateri del celoletnih zaslužkov v okviru kmetijske organizacije odpade na sezonske kmetijske delavce in kateri na ostale zavarovance. Na temelju tega sporazumno (ali arbitražno) ugotovljenega sorazmerja med plačami sezonskih kmetijskih delavcev in ostalih zavarovancev bodo potem obračunavali in plačevali prispevek za socialno zavarovanje za ose koledarsko leto. Izvajanje nove odločbe o načinu vplačila prispevkov za socialno zavarovanje bo bržkone zadovoljilo o praksi. Z njim bo namreč odpravljeno veliko število sporov in nesoglasij. fš. Kolektiv posestva Jeruzalem dobro gospodari' Kmetijsko gospodarstvo Jeruzalem že več let slovi ne samo po kvalitetnih vinih, s katerimi že konkurira na svetovnem trgu, ampak tudi po dobrem gospodarjenju. To najbolje dokazuje lanski dobiček, ki ne znaša nič manj kakor 28 milijonov dinarjev. To je uspeh celotnega kolektiva, precej pa še upravnega odbora in delavskega sveta. Od dobička so 5 milijonov razdelili med delavce, ostalih 25 milijonov pa je šlo za sklad za obnovo vinogradov. Na vsakega delavca je prišlo od 15 do 20 tisočakov, odvisno je bilo od delovnih dni. Tako so nekatere družine prejele tudi po 80 tisoč dinarjev. To je najlepši dokaz, da se delavci že zavedajo, da posestvo pripada njim in da bodo tako živeli, kakor bodo gospodarili. Zato pri njih ni zaslediti gospodarskega kriminala. A. T. OD TEDNI - DO TEDNA Azijsko-afriška konferenca v Bandungu je končala svoje zgodovinsko poslanstvo. Skupno poročilo, ki so ga sprejeli na zaključku zasedanja konference, predstavlja zgodovinski dokument, ki ni pomemben samo za Azijo in Afriko, temveč za ves svet«, je izjavil predsednik tega velikega zborovanja, indonezijski ministrski predsednik Sastroamidžodžo. »Ta dokument bo zavzel tisto mesto v zgodovini sveta, ki mu po pravici pripada. . .« V zgodovini obeh celin se je zgodil čudež. Devetindvajset azijskih in afriških držav, do nedavna še v krempljih zahodnoevropskega kolonializma, je po devetih dneh živahne in od časa do časa tudi ostre razprave kljub tolikim razlikam v družbeni in državni ureditvi, v življenjskem standardu in verskih ter nacionalnih nazorih našlo skupen jezik za najvišji smoter vsega človeštva — za mir in mednarodno sodelovanje. Umele so odpraviti trenja, ki so jih na očitno prigovar- janje ali vsaj pod vplivom nekaterih zahodnih vojaških in blokovskih tvorb povzročili predstavniki Turčije, Pakistana, Ceylona in Filipinov. Pri tem imata levji delež indijski in burmanski ministrski predsednik Nehru in U Nu, pa tudi kitajski premier Cu En Laj s svojim neverjetnim popuščanjem tako do nekaterih azijskih problemov, kakor tudi do zakletega sovražnika sedanjega režima na Kitajskem — ZDA »Resolucija miru in sodelovanja med narodi«, ki jo je konferenca sprejela ob zaključku, ne obsega sporazulnne rešitve le za azijske in afriške narode, temveč lahko služi (in naj bi tudi služila!) narodom vsega sveta. Obsega glavna načela o miroljubnem sožitju, ki so jih pred tremi meseci potrdili Nehru. U Nu in maršal Tito. Vendar so predstavniki onih držav, ki niso v nobenem oziru povezani z zahodnimi vojaškimi zvezami, zahtevali in slednjič z zahtevami tudi prodrli, naj v resoluciji poudarijo pravico vsake države, da se brani sama ali skupno z ostalimi, vendar v sklada z Ustanovno listino Združenih narodov. Eden izmed členov govori tudi o tem, da se države-podpisnice ne smejo priključiti vzajemnemu sporazumu v korist kake velesile proti kateri koli drugi državi. Na ta način so prepovedali skupne »obrambne« ukrepe za enostranske ali napadalne namene, ki se večkrat skrivajo za »obrambnimi« izjavami nekaterih velesil in služijo zgolj blokovskim težnjam. Razprava o teh vprašanjih je bila burna. Nekam prizadete so se čutile one države, ki sodelujejo v Atlantskem paktu (Turčija), v manilski vojaški zvezi (Pakistan, Siam, Filipini) ter v novonastajajočih vojaških tvorbah na srednjem Vzhodu (Irak, Turčija). Šele potem, ko so njihovi predstavniki izjavili, da jih ti pakti nikakor ne vežejo na določeno zahodno politiko, temveč le na obrambo pred resnično agresijo, so dežele načrta »Colombo« pristale na poseben člen o pravici do skupnih ukrepov proti napadalcu, toda v duhu načel Ustanovne listine. Kitajska je ponudila Združenim ameriškim državam medsebojna pogajanja, ki naj bi odstranila napeto stanje na daljnem Vzhodu, posebno okrog Formoze. Na Zahodu so se ob tej novici prvi hip zmedli. Medtem ko v glavnem hvalijo Ču En Lajevo pobudo in jo ocenjujejo kot »odkritosrčno ter resno«, so ameriški uradni krogi precej mlačni. Kaže, da se ne nameravajo odreči dosedanjega stališča. V uradnem odgovoru na ponudbo postavljajo zahteve, na katere Kitajska že doslej ni mogla pristati. Američani' se namreč vneto zavzemajo, da bi se posvetovanj o vprašanjih daljnega Vzhoda udeležil tudi Čang Kaj Šekov predstavnik s Formoze. Te enakopravnosti na konferenci Peking ne priznava, kakor tudi ne priznava pravic kuomintanškemu režimu, da govori pred mednarodnimi organizacijami in ustanovami v imenu kitajskega ljudstva. Poročajo, da so nekateri krogi v Washingtonu pripravljeni pogajati se s Kitajsko tako, da bi bili navzoči Cang Kaj Šekovi predstavniki le — kot opazovalci. Vendar je malo verjetno, da bi Kitajci na kaj takega pristali. Pričakujejo popuščanja, kakor so storili sami. Več upanja na uspeh kažejo posvetovanja o avstrijski mirovni pogodbi. Zahodni izvedenci so se že sešli, da bi pripravili vse potrebno za konferenco štirih visokih komisarjev, pa tudi za poznejšo konferenco »štirih«, ki bi se dotaknila še tudi sodobnih vprašanj. Na splošno torej dobro kaže. Na Dunaju se le boje, da bi spet kje ne — spodrsnilo. Od pogajanj o avstrijski mirovni pogodbi si obetajo korist tudi v Zah. Nemčiji. Seveda bi moral uradni Bonn nastopiti z druge strani, kajti s potrditvijo pariških sporazumov se je že priključil zahodnim vojaškim paktom in Zahodu. Tu ni več govora o nevtralni deželi, s čimer se je avstrijska delegacija lahko ponašala v Moskvi in tudi odločneje postavljala zahteve po popolni svobodi in neodvisnosti Razen tega je SZ uradno priznala, da avstrijskega vprašanja v bodoče ne bo povezovala z nemškim, in s tem odprla pot za rešitev avstrijske mirovne pogodbe. In slednjič: Nemčija je razdeljena na dva dela, ki ju upravljata dve, po ideologijah povsem ločeni vladi, medtem ko ima Avstrija enotno vlado. V Bonnu bodo morali počakati ali poiskati novih prijemov, ki bodo »vžgali« tudi na Vzhodu. Pomurje deset let v svobodi V počastitev praznika tekmujejo tudi naši dopisniki Ni dolgo tega, ko je bila v uredništvu našega tednika konferenca dopisnikov. S sodelavci smo se tokrat pomenili o tem, kako in o čem je treba pisati prav sedaj, ko se Pomurje pripravlja na proslave 10. obletnice osvoboditve. V živahni razpravi, v kateri so sodelovali domala osi navzoči dopisniki, je vzklilo mnogo pametnih predlogov in pobud za izboljšanje vsebine Obmurskega tednika. Sodelavci so med drugim tudi sklenili, da bodo o počastitev tega zgodovinskega praznika tekmovali — tako pri dopisovanju, kakor tudi pri pridobivanju novih naročnikov. Uredništvo našega lista pa je sklenilo posebej nagraditi one sodelavce in dopisnike, ki bodo o tekmovanju dosegli največje uspehe. Delo posameznih dopisnikov bo ocenjevalo po tem, koliko člankov je kdo na- pisal in s kakšno vsebino, ali kratko: po količini in vsebinski vrednosti poslanih in objavljenih prispevkov. Nagrajenih bo pet najboljših dopisnikov — tekmovalcev: 1. nagrada 3000, 2. nagrada 2500, 3. nagrada 2000, 4. nagrada 1500 in 5. nagrada 1000 din. V tem razdobju so posebno Zaželjena poročila o pripravah za proslave o posameznih krajih, občinah in okoliših, dalje spomini in sličice iz narodnoosvobodilnega boja, reportaže, članki ali analitični prispevki o političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju posameznih krajev, občin ali okolišev v povojni socialistični graditvi, živo pisani spomini na posamezne dogodke in zmage v tem razdobju, pa tudi druge vesti in novice, ki bodo dale Obmurskemu tedniku večjo pestrost, privlačnost in vsebinsko veljavo. Smoter tega tekmovanja je, da bo naš list prav v teh dneh verno spremljal dogodke in življenje v pokrajini na obeh straneh Mure in mu s pogledom na dosežke v preteklosti kazal zrcalo. Svoje poslanstvo pa bo lahko opravil le tedaj, če mu bodo pri tem vneto pomagali vsi sodelavci in dopisniki. Tekmovanje se že odvija od 1. aprila in bo trajalo vse do julija, ko bo o metropoli Pomurja glavna proslava 10. obletnice osvoboditve in I, Pomurski teden. Za takrat pa tudi predvidevamo, da se bodo naši sodelavci ponovno srečali v M. Soboti, se ozrli na svoje tekmovalne uspehe in segli o roke najboljšim. Jih poznate — naše vrle dopisnike in sodelavce, ki pomagajo polniti stolpce Obmurskega tednika in mu oblikovati pravo obličje? Tokrat so se zbrali na prvem posvetovanju v M. Soboti. Upamo, da jih bo prihodnjič še več prišlo! Upokojenci za 10 letnico osvoboditve Upravni odbor podružnice upokojencev v D. Soboti vabi vse upokojencev v M. Soboti vabi vse upoga sestanka, ki bo v nedeljo, dne 8. maja ob 9. uri v dvorani hotela »Zvezda«. Beltinci pred proslavo Na zborih volivcev je Občinski ljudski odbor podal obračun o svojem lanskem delovanju. Poročilo je bilo dokaj obširno in podano v poljudnem jeziku, da ga je lahko razumel sleherni občan. Mnogokaj je bilo storjenega za napredek občine, kar so ljudje z odobravanjem spre- jeli, nekaj pikrih opazk pa je bilo izrečenih na račun gospodarjenja v obrtnih podjetjih. Ljudski odbor je že ukrenil potrebno, da se bo stanje izboljšalo. Za proslavo 10. obletnice osvoboditve — Beltinčani bodo praznovali 15. maja — se pripravljajo vsa društva. Tega dne bodo kulturni in telovadni nastopi, zvečer pa slavnostna akademija, na kateri se bodo občinstvu predstavila številna vaška društva. Prebivalstvo še s posebnim zanimanjem pričakuje drugi nastop domačega pevskega zbora. Zveza borcev bo postavila spomenik padlemu partizanu Čehu ob glavni cesti, če pa bo le mogoče, tudi spominsko ploščo narodnemu heroju Štefanu Kovaču na mestu, kjer je padel. Ljudski odbor se hkrati trudi, da bi omilil stanovanjsko krizo, zato bo številnim prosilcem dodelil zemljišča za zidavo hišic. Tako bo tudi ta problem, ki je bil iz leta v leto bolj pereč, naposled rešen za najbolj potrebne prebivalce. Tudi otroškemu vrtcu grozi nevarnost, da bo ostal brez potrebnih prostorov. Sedaj je v zgradbi nižje gimnazije, odkoder pa se bo moral izseliti. Mamice se upravičeno razburjajo, kam bodo potem pošiljale svoje malčke. Glasovi za vrtec so vse bolj zahtevni in bilo bi potrebno še razširiti sedanje prostore. V njega namreč vedno rajši pošiljajo svoje otroke tudi kmečke ženice, saj se tako lahko vsaj dopoldne brezskrbno posvetijo gospodarskim opravilom. Beltinčani pričakujejo, da bo predsednik občine tov. Kreslin rešil tudi to zadevo v korist mater, kot je že spravil z dnevnega reda več bolj kočljivih problemov — v prid občanov in skupnosti. Tudi gradnja gasilskega doma se je premaknila z mrtve točke. Dosti veselic in mitingov je bilo že prirejenih v ta namen, kljub temu pa imajo dragoceno orodje še vedno spravljeno v stari šupi, kjer propada. No, toliko so menda že napredovali, da imajo sestavljen in potrjen načrt za zidavo. Toda od kod vzeti denar? Brez ljudskega samoprispevka menda ne bo šlo. Pijo Radgonski pionirji za 10 letnico Svobode Mladinski zbor radgonske Svobode bo priredil samostojen koncert v počastitev 10-letnice naše svobode. Zbor, ki ga sestavljajo učenci nižje gimnazije v Gornji Radgoni, je že prej prirejal samostojne koncerte blizu in daleč, sedaj pa hoče s pesmijo kar najbolj svečano proslaviti naš veliki praznik. Koncert bo na predvečer svečane obletnice, 7. maja v radgonski kinodvorani. Na sporedu bodo slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi naših najboljših mladinskih skladateljev. Nekaj pesmi je bilo zloženih nalašč za radgonski mladinski zbor in bodo doživele v njegovem mestu svojo krstno izvedbo. Seveda imajo pionirji pevci tudi svoj načrt, ki ga bodo letos poskušali izvesti. 1. maja bodo priredili koncert v Križevcih pri Ljutomeru, kasneje v Radencih in še kje drugod. Čakajo tudi na odgovor iz Murske Sobote. Vsekakor upajo, da jih bodo Radgončani vsaj za to slavnost mnogoštevilno obiskali na koncertu. -rko Majhna skupščinsko kronika V začetku tega meseca je ljudski poslanec Ivan Šiftar dostavil predsedniku Zvezne ljudske skupščine dvoje vprašanj s prošnjo, da bi na njih odgovoril Zvezni izvršni svet. Vprašanja so se glasila: 1. Ali ni mogoče, da bi se lastniki gozdov oziroma lesa, ko žagajo les za kritje svojih najnujnejših potreb, oprostili — ali plačevali nižji odstotek davka na razrez lesa v žagarskih obratih? 2. Ali je še umestno in potrebno plačevanje prometnega davka na olje, četudi ga predela pridelovalec oljaric o oljarnah? Na nedavnem plenarnem zasedanju zveznega zbora ZLS je predsednik prebral odgovore Zveznega izvršnega sveta na postavljena vprašanja. Kar zadeva prvo vprašanje, se v odgovoru navaja, da je v poslednjih letih sečnja gozdov za potrebe gradbenega lesa bila večja kot letni prirastek. V zvezi s tem je prišlo tudi do povišanja cen žaganega lesa. zaradi česar je bil preteklo leto — z namenom, da bi zajezili en del povečanih prejemkov za les — uveden progresivni davek na promet. Vprašanje davka na promet za žagan gradbeni les iglavcev je bilo pred kratkim rešeno na ta način, da je bila določena sorazmerna stopnja o višini 22 % od prodajne cene, o kolikor pa se ta les rabi o industrijske potrebe in za potrebe na vasi, pa predpisana stopnja davka na promet znaša 17%. Vendar pa Zvezni izvršni svet sedaj proučuje vprašanje glede morebitne oprostitve lastnikov gozdov od plačila davka na promet, v kolikor bi žagan les sami uporabljali. V odgovoru Zveznega izvršnega sveta na drugo postavljeno vprašanje je prav tako poudarjeno, da ZIS proučuje možnost morebitne oprostitve proizvajalcev od plačila prometnega davka na one količine olja, ki so namenjene za njihove potrebe. Sicer pa je o odgovoru na tozadevno vprašanje tudi omenjeno, da je potrebno cene namiznega olja vselej zadržati na višini cen masti. VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. aprila do 8. maja V začetku prihodnjega tedna (okoli 2. maja) in koncem prihodnjega tedna (okoli 8. maja) padavine, v ostalem pretežno lepo vreme. CEZANJEVCI Zadnji torek je bila pri nas komemorativna slavnost, posvečena 11. obletnici streljanja talcev pri Ribičevem mlinu. Razen občanov so se je udeležili tudi zastopniki nekaterih delovnih kolektivov, OLO, LOMO in Okrajnega odbora ZB iz Ljutomera. Gostje so na skupen grob talcev položili lepe vence, kar so storili tudi zastopniki domačih organizacij in društev. Sekretar občinskega vodstva ZB tov. Stanjko pa je v svojem spominskem nagovoru dejal, da je že več kot potrebno enkrat postaviti padlim dostojen spomenik. Na žalost pa moramo ugotoviti, da se je slavja udeležilo le malo občanov, čeprav so bili o tem dogodku dobro obveščeni, kar nam daje slutiti, da mnogi že pozabljajo na slavne dogodke iz NOB. Brezbrižnemu odnosu do padlih tovarišev pa bo treba napraviti kraj, kajti njihova svetla dejanja zaslužijo, da se jih vedno s hvaležnostjo spominjamo. S. F. KONCERT združenih godb na pihala v Beltincih Dne 11. aprila sta priredili združeni godbi na pihala iz M. Sobote in Ljutomera zelo lepo uspel koncert v Beltincih. Pri koncertu je sodelovalo 48 godbenikov. Prvi del koncerta je dirigiral Avgust Loparnik iz Ljutomera, drugi del pa Jože Grlec iz M. Sobote. Program je obsegal 12 skladb domačih in tujih komponistov. Nekatere točke so bile precej zahtevne, a jih je združena godba tudi lepo izvajala. Poslušalci, ki so pri večernem nastopu dvorano popolnoma zasedli, so bili zelo zadovoljni, kar so potrdili z obilnim aplavzom. Predsednica IZUD v Beltincih je godbenike iz Ljutomera in Sobote prisrčno pozdravila z željo, da bi že večkrat prišli v Beltince. Ni bilo v Beltincih prvič, da sta godbi na pihala iz Ljutomera in Sobote z istim programom skupno nastopili. Prvič sta godbi skupno zaigrali ob 60-letnici pevskega zbora v Ljutomeru, nato ob 20-letnici Ljudske pravice v Lendavi in na občinskem tednu v Soboti. Samostojne večerne koncerte je pa združena godba na pihala do sedaj že trikrat priredila in sicer v Soboti, Ljutomeru in zadnjič v Beltincih. Požrtvovalni godbeniki obeh godb so dokazali, da se v skupnosti dajo doseči prav lepi uspehi, ki bodo razgibali še druge godbe v Pomurju. IZ APAČ Občinska organizacija PLZ je priredila tečaj, ki ga je obiskovalo 45 tečajnikov. Pred nedavnim je bil tečaj zaključen. Na pobudo kulturnoprosvetnega društva je bil organiziran šiviljski tečaj. Dobro ga je vodil domači krojaški mojster tov. Amon Jožef. Že 18 tečajnic je uspešno opravilo izpite, podobne tečaje bi pa kazalo organizirati tudi po vaseh. Za to bi bil najbolj prikladen zimski čas. 2 OBMURSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 Precej, a še vedno premalo 422 mladih Prekmurcev v kmet. gospodarskih šolah Eden izmed najvažnejših problemov pri nas je v tem, kako pomagati našemu kmečkemu ljudstvu, da se bo povzpelo do višje kulturne stopnje, in usposobiti prekmurskega človeka za dobrega kmetovalca na svoji kmetiji. Temu smotru služijo tudi kmetijsko-gospodarske šole, o katerih mora biti poučen sleherni kmetovalec v naši pokrajini. Med štirinajstimi KGS niso delovale zaradi slabega obiska le tiste na Tišini, v Šalovcih in Dolini, medtem ko je bil reden pouk po predpisanem učnem načrtu v Beltincih, Bodoncih, Bogojini, Cankovi, Črensovcih, Gaberju, Gradu, Martjancih, Mačkovcih, Puconcih, Rogaševcih in v Turnišču. Skupaj je bilo 17 oddelkov. V Beltincih, Bodoncih, Cankovi, Črensovcih in Puconcih so imeli prvi in drugi letnik. Pouk v teh šolah traja dve leti. obiskujejo pa ga lahko vsi mladi ljudje od 16. leta dalje. Letos je redno obiskovalo pouk 422 slušateljev: 163 mladincev in 259 mladink. Če primerjamo to število s številom kmečkih fantov in deklet v Prekmurju, potem lahko kaj kmalu ugotovimo, da smo z uspehom vendarle lahko zadovoljni, pa čeprav je še samo kapljica v širnem morju. Letošnji drugi letnik je uspešno zaključilo 84 slušateljev in dobilo predpisana spričevala. Ti mladi ljudje so si tako pridobili pravico do nadaljnjega šolanja, konkretno pri nas, v splošni kmetijski šoli Rakičan. Obiskovanje pouka v tej šoli jim še posebej priporočamo. V KGŠ so predavali strokovne predmete kmetijski inženirji, agronomi in tehniki. Našteli smo 14 takih predavateljev. Večinoma so prihajali iz Okrajnega središča, kar pa je precej povečalo izdatke. Ostale predmete so poučevali učitelji, ki so prispevali glavni delež k izobraževanju kmečke mladine. Na vseh šolah jih je poučevalo devetdeset. Obiskovalci pouka so letos ob zaključku obljubili svojim predavateljem, da bodo Čez leto obiskovali več vzornih posestev in si tako širili svoje duševno obzorje. Ta sklep prekmurske mladine je vreden pohvale. Vsaka šola ima v načrtu poučne izlete; obiskali bodo semenske postaje v Beltincih, vzorno posestvo v Rakičanu, trsnico v Lendavi in Tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti. Ko so bili mladi kmetovalci v lendavski trsnici, so se še prav posebno zanimali za žlahtno trto. Živahno so razpravljali o tem, da bi bilo treba v Prekmurju izriniti samorodnice in urediti vzorne vinograde. Razen bližnjih posestev so obiskali tudi več industrijskih podjetij širom po ožji domovini. Prav pa bi tudi bilo, če bi se naši mladi ljudje bolj povezali z organizacijo Ljudske tehnike, ki bi jim lahko pripravila mnogo poučnega razvedrila. Za kmečko šolstvo je bilo v soboškem okraju žrtvovanih okrog 3 milijone dinarjev proračunskih sredstev, kar je mnogo zlasti tedaj, če upoštevamo, da je obiskovalo KGŠ razmeroma malo mladine. — Množične organizacije bodo morale v prihodnosti bolj skrbeti za to, da bo naša mladina bolj množično obiskovala pouk v njih ali pa naj bi pripravile ugodna tla za odločitev, naj bi Vsaj na področjih, kjer so bile te šele že sedaj, bilo šolanje obvezno za vso mladino v starosti nad 16 let. V bodoče bo treba učne načrte spremeniti v toliko, da se bodo pod okrilje teh šol lahko vključili tudi razni tečaji in tvorili z njo vred resnično organsko celoto. V te šole bi bilo moč vključiti predvsem tečaje Rdečega križa, kar bi vsekakor prineslo pozitivne rezultate. Vilko Bežan Vzgojno predavanje Društvo prijateljev mladine je povabilo prof. Albina Podjavorška iz Celja, da je v petek, 22. aprila, predaval v M. Soboti o vplivu okolja na vzgojo naše mladine. V globoko zasnovanem predavanju je govornik podal pregled razvojnih stopenj, ki se med seboj glede postopka pri vzgoji silno razlikujejo in jih mora pač vsak vzgojitelj temeljito poznati. Kajti le dobro poznanje otrokove duševnosti omogoča vzgojitelju pravilno vzgojo in dobre uspehe. Otroka vzgajajo v njegovi prvi dobi starši in družina. Žal pa naši starši še vedno nimajo dovolj pravilne pedagoške izobrazbe. Saj vemo, da imajo nekateri starši za edino in najboljše vzgojno sredstvo kazen, kar je seveda popolnoma zgrešeno. Želeti bi torej bilo, da se takšnih vzgojnih predavanj udeleži čimveč staršev. Mauko Golar: PRVOMAJSKA »Zdravo, Zdravo, prvi maj« poje polje, tihi gaj! Zdaj je sončna pomlad mlada, sreča o naša srca pada. Jasni dnevi, polni sonca, radost naša je brez konca. Mrki dnevi so spomini, ki umrli so o davnini. Le vihrajte nam, zastave, preko polja, Čez dobrave! Le vihrajte nam rdeče, polne upa ste in sreče. Danes prvi maj slavimo, dobre sreče si želimo. Naj nam cvetje maj nasuje, radost naj pri nas vasuje. Skupno delavci in kmetje rajajo naj o mladoletne! Prvi maj — naš praznik dela! Naj srca so nam vesela! »Zdravo, zdravo, prvi maj!« poje polje, tihi gaj. Prvi se že oglašajo . . . Soboški posredovalnici za delo se letos pogosteje oglašajo naši ljudje, ki so odšli na sezonsko delo širom po državi. V pismu iz Čoke — poslal ga je Alojz Perš, podpisalo pa še 18 delavcev — je med drugim rečeno, da so bili prekmurski delavci letos mnogo bolj dostojno sprejeti kot prejšnja leta. Ob prihodu tjakaj so našli dostojna in opremljena bivališča, dobili za dva dni hrano zastonj, čakalo jih je toplo okrepčilo. Uprava posestva se trudi, da bi svojim delavcem pripravila kar najbolj znosno življenje in jih tako pridržala pri sebi. Svoje pismo zaključujejo z besedami: oni, ki so bili kdaj na tem posestvu, pa bi se zdaj vrnili, bi prav gotovo začudeni ostrmeli, kajti pred očmi bi se jim pokazala popolnoma drugačna slika. Na svidenje jeseni, ko se ornem o iz Bačke, Baranje in Banata. . .! Muzej NOB, pa v takih prostorih! V okrajnem središču Prlekije so že leta 1952 ustanovili muzej NOB. Najprej ga je upravljalo okrajno vodstvo Zveze borcev, pozneje pa mestna občina. Lani je prevzel upravo nad to ustanovo Svet za kulturo in prosveto pri Okrajnem ljudskem odboru. F muzeju zbirajo in hranijo gradivo, ki kakorkoli osvetljuje narodnoosvobodilni boj, njegov izvor in smotre, zbirajo podatke o stanju, ki je bilo o deželi med borbo, skrbijo za podrobno proučitev te dobe. omogočajo ogled vsem onim, ki jim je to potrebno zaradi znanstvenih, publicističnih ali umetniških namenov in s stalno razstavo seznanjajo ljudske množice z zgodovino naše NOB. Razen tega zbirajo in hranijo tudi ostali zgodovinski material, posebno še tistega, ki je o zvezi z naprednim delavskim gibanjem pred vojno. Muzej je odprt vsako nedeljo od 8. do 11. ure, večkrat pa tudi med tednom, kadar je pač to potrebno. Uprava muzeja ima tudi poverjenike v posameznih šolskih okoliših. Zaželjeno pa je, da bi vsakdo, ki lahko kaj pripomore k razvoju ustanove, zbiral gradivo in ga oddajal v muzej. Med našimi ljudmi je namreč še mnogo predmetov in dokumentov, ki osvetljujejo NOB. Vse to bi vodstvu muzeja pripomoglo, da bi že pričujoče zbirke izpopolnilo in še bolj izčrpno prikazalo posamezne dogodke. F ljutomerskem muzeju NOB je razstavljenih 115 fotografij, 194 izvodov literature in 23 komadov ostalih muzealij. Zbirka iz dneva v dan narašča. Boljše poslovanje v muzeju pa zavira vlažna soba, v kateri zbrano gradivo celo počasi propada. Potrebno bi bilo, da bi muzej čimprej dobil nove prostore ali pa vsaj še eno sobo. Morda bi se le dalo najti izhod iz zagate; vemo namreč, da so nekoč iz sobe, v kateri je sedaj muzej, vodila vrata v neko drugo sobo. Sedaj so ta vrata zazidana. Pozneje, ko bo sedež komune v sedanjem poslopju OLO, bo treba misliti na prostore, v katerih ima sedaj pisarne mestna občina. Vsi se strinjamo s tem, da je Ljutomeru potreben muzej, zato pa moramo tudi nekaj storiti, da bo dobil primernejše prostore. Posebno našo mladino smo dolžni seznaniti z bor- bo, v kateri so sodelovali njeni starši, bratje in sestre. Naj ve naša mlada generacija, da brez žrtev in trpljenja ne bi bilo nove in socialistične domovine. Če pa bomo ohranili in očuvali vse, kar je v zvezi z osvobodilno borbo, potem se bomo tudi najlepše oddolžili osem onim, ki so dali življenje za našo svobodo. S. P. Cekarji, cekarji, cekarji . . . Cekar je sedaj že tako znan po svoji uporabnosti, da je vredno o njem spregovoriti tudi v časopisih. Nekdaj, je cekar služil samo gospodinjam, da so si lahko prinesle kaj s trga. V njem so kmetice nosile južino delavcem na njivo. Dolgo je bil edina prtljaga kmečkemu možakarju, ki se je odpravil na dolgo pot. V njega je ponavadi naložil kaj za pod zob, pa dodal še kako steklenico, ki na potovanju seveda ni smela manjkati. No, takrat še ni bilo toliko prometnih sredstev, zato je tako potovanje včasih trajalo po več dni. Še danes je med nami precej ljudi, ki rajši gredo peš, pa četudi ves dan. Kaj hočemo: tako so pač navajeni! Ko je otrok prvič šel v šolo, je dobil cekar, da je lahko v njem nosil tablico in druge potrebščine. Tudi meni so ga takrat kupili. Deklice smo brez izjeme nosile vse šolske stvari v njem, fantje pa so imeli nahrbtnike ali pa usnjene torbice z eno naramnico. Take torbe so bile zelo pripravne, da smo se lahko na njin vozili po ledu. Naramnica ponavadi samo ena — je bila tako dolga, da je lahko eden vlekel, drugi pa sedel na torbici. To je šlo. . . Sicer pa se rajši povrnimo k cekarjem. Cekarji, ki smo jih zgoraj našteli, so bili pleteni iz rogoza (posebne vrste rastline, ki rase le v močvirjih, nekateri ji pravijo šar), po enem modelu in različnih velikosti. Takih cekarjev sedaj skoraj ne vidimo več, kajti zamenjali so jih vrstniki iz koruznega ličja; slednji so mnogo lepši in bolj trpežni. Pletejo jih v raznih oblikah (klobuk, trioglati cekar, okrogla torbica itd.). Kamorkoli se obrneš, povsod boš videl le izdelke iz koruznega ličja. Tako srečanje me nehote spominja na moj prvi cekar, ki sem ga — po pravici povedano — morala plesti. Koliko sem zaradi njega prestala, naj vam odkrijejo naslednje vrstice. Začelo se je takole: V osnovni šoli smo imeli kot obvezen predmet tudi ročno delo. Deklice smo kaj pletle ali šivale, fantje pa so delali košare in oblikovali razne predmete iz lesa. Nekega dne nam je gospodična učiteljica (bilo je v bivši Jugoslaviji) naročila, da moramo prav vsi prinesti v šolo lepo odbrano koruzno ličje. Na tablo nam je narisala model, ki smo ga potem prerisali v svoje zvezke in stranice označili z določeno mero. »Tako otroci, do prihodnjega tedna morate imeti vsi take modele gotove, ker bomo začeli plesti čekarje,« je zapovedujoče izustila. Nama s sestro je oče napravil lesene modele, ki so bili izdelani tako, da jih je celo učiteljica pohvalila in pred ostalimi učenci dejala, da bi morali imeti vsi take modele. Naposled pa smo le začeli plesti, sprva bolj nerodno, pozneje pa je nekaterim prav dobro šlo izpod rok. Prvi cekar, ki ga je izdelala neka učenka, smo vsi občudovali, kajti bil je lepo spleten, zato ga je lastnica vedno nosila v šolo, ponosna, da ga je sama naredila. Moj cekar pa je bil gotovo šele Čez dva meseca. Pletla sem ga le takrat, kadar me je učiteljica gledala, sicer bi ga lahko napravila v dveh dneh. Spletla pa sem ga tako. površno, da je bilo težko ugotoviti, kateri model sem hotela zadeti, razen tega pa je imel na dnu take luknje, da sem lahko skozi vsako porinila prst. Oče mi je rekel, da bi lahko skozi nje nemoteno letali vrabci, mati me je za kazen nagnala klečat, učiteljica pa je moje ročno delo nagradila s cvekom. Zato sem jim hkrati obljubila, da bom kmalu napravila drugega, lepšega od tega. In res: Čez en mesec sem jim ga že lahko pokazala. Skozi njega pa ne bi mogli letati vrabci, niti klečala nisem, ocena pa je bila malo slabša od odlike. Kazni pa kljub temu še nisem prestala. Sestra, ki se je posebno rada ogrevala za ročno delo, je vsakemu pokazala moj cekar in me tako večkrat spravila v zadrego. Končno jim je le bilo dovolj. Na velikonočno nedeljo, ko je bilo ob kresu zbranih najmanj 20 ljudi, je brat nataknil moj cekar na dolgo vejo in ga podržal nad ognjem, da je »slovesno« zgorel. Vsi so se na glas smejali, jaz pa sem zbežala domov, legla v posteljo in sama pri sebi sklenila, da ne bom nikdar več pletla cekarjev, pa čeprav je ročno delo stokrat obvezen predmet v šoli. Take težave je prav gotovo moral preboleti marsikdo, ki sedaj odlično plete cekarje, če je le pri svoji pridnosti vztrajal. Sedaj mu tega ne more biti žal. Tudi mene je oče tolažil, ko sem naredila drugi cekar. Vedno mi je rekel: »Kar se Janezek nauči, to Janezek tudi zna,« vendar pa moram povedati, da njegove besede hišo mnogo zalegle, kar še danes obžalujem. Po cekarjih iz koruznega ličja je vedno večje povpraševanje tako na domačem, kakor na inozemskem trgu. Pletenje cekarjev pa se vedno bolj širi po Obmurju in sosednjem Medžimurju kjer je tudi surovine največ pri roki. V bivšem lendavskem okraju skoraj ni več vasice, ki ne bi bila znana po lepih izdelkih. Posebno v madžarskih vaseh Kapca, Gaberje, Gornji in Dolnji Lakoš je ta domača obrt zelo udomačena. »Vsi od najmlajšega pa do najstarejšega pletemo cekarje,« so mi pripovedovali, ko sem prestopila prag neke siromašne hiše. »Letos si bomo postavili bajto, toliko smo zaslužili,« so nadaljevali, »in nič več se ne bomo stiskali v tujih koteh.«. V mislih so torej že bili v svoji hišici, čeprav jim je zaenkrat še samo sen. Da — tako se hvalijo pridne družine, ki znajo izkoristiti vsako prosto minuto. One ne pripravljajo boljšega kruha samo sebi, marveč odpirajo vrata tudi drugim, ki so ga zelo potrebni. Morda ne bo od- več, če navedem samo en primer, ki se je začel in končal takole: Kljub prizadevanju marsikaterega našega državljana, da bi v času, ko so bile pri nas ruske čete, odnesel iz bivše dežnikarne kar največ dežnikov in drugega materiala, je ostalo nekaj zaloge, ki je zadostovalo, da je lahko dežnikarna obratovala se nekaj let. Končno je zmanjkalo raznih pomožnih delov, ki jih je moč dobiti samo v inozemstvu, in vse je kazalo, da bodo morali obrat zapreti. Dežnike bi že nekako pogrešali, to je res, toda kako bi na to gledale tiste družine, katerim bi se z vrati tovarne zaprla tudi vrata do potrebnega zaslužka in kruha. Mnogo papirja, potovanj, kreganja, utemeljitev in dokazovanj je bilo potrebno, preden so naposled le našli ustrezno rešitev. OLO in trgovsko podjetje, ki je tedaj odkupovalo cekarje za izvoz, sta dala tovarni vse devize, da je lahko naročila v inozemstvu potreben material. Čez nekaj mesecev so se stroji v dežnikarni zopet zavrteli, zadovoljni delavci so spet prihajali na delo, arbitraže niso več gnjavile kolektiva s tožbami zaradi zakasnele dobave dežnikov in še kup nevšečnosti je bilo kraj. Takih primerov bi lahko našteli še mnogo. Omembe vredno pa je le eno: vsako delo je treba ceniti, pa četudi gre za izdelke domače obrti, kajti prav v tej gospodarski panogi se spreminjajo skrite zaloge v dragoceno zlato, ki ni le v korist posameznikom, marveč vsej naši skupnosti. R. Pletenje cekarjev je vedno bolj domača obrt v Prekmurju. Na sliki: udeleženke pletarskega tečaja Z varčevanjem koristimo sebi in skupnosti Želja vsake družine je, da si vzgoji dobre in varčne naslednike, zato pa mora že od samega začetka navajati otroke k varčevanju. Saj vidimo, da otrok ravna z denarjem tako, kakor to vidi pri starejših ljudeh. Marsikdo skrbno čuva svoj denar doma, a ne ve, za koliko je s tem škodoval sebi in družbi. Denar, ki je skrit doma, nam ne prinaša nobenih koristi, hkrati smo pa vedno v skrbeh, da nam ga kdo ukrade. Da bi pa družba pomagala posamezniku, je pri Narodni banki ustanovljena hranilna služba. Za vsak naložen denar jamči država, poleg tega ga pa še obrestuje s 5% obrestmi. S hranilno knjižico, ki jo dobi vsak vlagatelj, lahko dvigne pri vsaki podružnici Narodne banke v državi po 5000 din, pri podružnici, kjer ima denar naložen, pa lahko poljubno dviga svojo naložbo. Podatki nam kažejo, da se je prekmurski človek že prepričal, da je bolje hraniti denar v banki, kakor pa ga skrivati doma. Ker so pa hranilne vloge pri NB nedotakljive in tajne, bomo Vsaj v odstotkih prikazali strukturo Vlog ene izmed podružnic na našem teritoriju. Povprečno odpade na enega vlagatelja 14.000 dinarjev, od tega na vloge dijakov in učencev 10%, delavcev in nameščencev 50%, kmete 25 % in na ostale poklice 35 %. Porast vlog se pa nenehno veča. Tako je že samo v prvem tromesečju tekočega leta doseženo 65 % lanskoletnega porasta. Te številke so najboljši dokaz dobrega poslovanja in zaupanja v Narodno banko. Torej tudi vi, ki se še niste vključili v to veliko armado vlagateljev, pristopite in vlagajte svoje prihranke. S tem boste koristili sebi in družbi, ker bo vaš denar ves čas v prometu in bo s tem pridobival na vrednosti. K. Š. Ljutomer Zadnjo soboto je bilo v Ljutomeru zanimivo predavanje prof. Gogale, ki je prosvetnim delavcem ljutomerskega okraja dal mnogo koristnih napotkov. Predavanje je bilo dobro pripravljeno. Znani pedagoški delavec je navzočim govoril o učiteljevi pripravi za pouk, njegovem delu v šoli, odnosu med učiteljem in učencem, o potrebi spoštovanja učenca in mladega rodu vobče, skratka o vsem, kar mora vedeti naš učitelj. Govora je bilo tudi o pedagoški reformi pri poučevanju v novi šoli. Reformo pripravljajo že dalj časa. Po predavanju je bil živahen razgovor, v katerem je bilo zlasti poudarjeno, da je sedanji učni načrt preobsežen in da je današnja šola neživljenjska in zato že preživela. Prof. Gogala je nekatere misli razpravljalcev potrdil, druge pa pojasnil s svojega stališča. Zbrani prosvetni delavci pa so bili z njegovim predavanjem zelo zadovoljni. (nb) Berite in širite ˏObmurski tednikˊ OBMURSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 3 KNJIGA je že priljubljeni prijatelj ljudi v Petrovcih . . . Pri nas smo že lani ustanovili občinsko knjižnico. Največ knjig so ji takrat prispevale šole, zato jih je imela 370. Bralcev pa sprva ni »bilo veliko; njih število je začelo naraščati šele v zimskem času. Precej je knjižnici prispeval Občinski ljudski odbor; najprej je poklonil vsoto denarja, s katerim so kupili 250 knjig, v času knjižne akcije, ki jo je razpisala Ljudska prosveta, pa še 25 tisočakov iz svojih rednih proračunskih sredstev. Za ta denar so nabavili pri raznih založbah 260 knjig. Pa tudi občani niso stali ob strani. Na pobudo SZDL so odrinili za svojo izobraževalno ustanovo 37 knjig in 517 din. Ludvik Smodiš je sam prispeval sedem knjig, Vendel Pasičnjek je nabral 21 knjig in 218 dinarjev, v Lucovi so nabrali 200 dinarjev in 4 knjige, v Peskovcih 384 din, dočim so odborniki iz drugih vasi svoj sklep prezrli in tako prikrajšali knjižnico za dobrodošle ji darove. Sedaj šteje knjižnica že 700 knjig, kar je kar lepo število za naš okoliš. Nekaj knjig pa bodo lahko še kupili, saj je knjižna akcija podaljšana. Knjižnico pa bo treba bolje urediti, tako da bo moč vedno ustreči ljudem, ki že pridno segajo po primernih knjigah. k. . . . in v Križevcih Tudi v Križevcih na Goričkem je občinska knjižnica že pomemben činitelj pri izobraževanju ljudi. Vendar pa se nam dosedaj še ni posrečilo, da bi vanjo privabili tudi starejše ljudi; knjige si v glavnem izposojajo mladi ljudje in pionirji, doma pa seveda bero tudi odrasli. V zadnjem času smo precej povečali število knjig. Po vaseh smo jih zbrali 150, Občinski ljudski odbor pa jih je kupil za 9 tisočakov. Letošnja knjižna akcija nas je še bolj podžgala; ko so se knjige za nekaj odstotkov pocenile, je Ljudski odbor prispeval knjižnici 15.000 dinarjev, okrajno vodstvo LMS ji je darovalo za 5000 din knjig, od domače kmetijske zadruge je dobila dve zbirki knjig »Kmečke knjige« (vredne okrog 16 tisočakov), nekaj knjig smo dobili od okrajnega vodstva Ljudske prosvete, nekaj pa jih tudi sami kupili s sredstvi od pobrane izposojnine. Imamo pa tudi precej težav za- radi prostorov in inventarja. Potrebovali bi zlasti knjižne omare. Začasno je knjižnica v šoli, ker prostori v zadružnem domu še niso urejeni. Radi pa bi odprli tudi čitalnico, da bi lahko ljudje brezplačno prišli do časopisov in revij. Našim dobrotnikom in darovalcem pa gre vsa zahvala. -er PRVI MAJ v Rogaševcih V minulem tednu so se pri nas zbrali predstavniki množičnih organizacij, JLA in prosvetni delavci. Pomenili so se o proslavah za l. maj in 10. obletnico Osvoboditve. Na dan 1. maja bodo ljudje iz Sotine, Kramarovec in Pertoče v svečanih povorkah prišli v Rogaševce, kjer bo dopoldne glavna proslava. Po govoru predsednika SZDL bodo razne fizkulturne in kulturnoumetniške točke. Nastopili bodo tu di gasilci in prikazali gašenje s peno. Na predvečer 1. maja pa bodo v vseh vaseh zagoreli kresovi in naznanili delovni praznik. -za Marko Golar: Petindvajset jih bilo je (V spomin cezanjevskim žrtvam 26. 4. 1944) Petindvajset jih bilo je — petindvajset fantov naših mladih, resnih, krepkih mož! O, takrat bilo je, o spomini črni, ko čez polje so dahnili vonji rož. Pa so šli možje in fantje naši mladi, šli na zadnjo pot med vonjem mladih polj. Petindvajset strelov, petindvajset curkov je pordečilo prestreljeni kol. Petindvajset jih bilo je, petindvajset! Sli so smelo, šli na zadnjo trudno pot. Šli, a ne odšli, saj o naših, srcih sanje spijo njih, ki polni bili so lepot! Petindvajset je semen vsejalo v njive še. In zdaj rodijo nam bogato žetev, polno sonca in topline, svetle dneve. Petindvajset jih bilo je — rodna žetev. Slovenske balade in romance V založbi »Kmečke knjige« je izšla knjiga najbolj značilnih pripovednih pesmi iz ljudskega bogastva in tvornosti naših pesnikov od Franceta Prešerna pa do Petra Levca, ki je pred kratkim izdal knjigo svojih pesmi. Čez 40 let je minilo, odkar je izšla knjiga z istim naslovom pri Mohorjevi družbi. To je bila ena izmed njenih redkih knjig, ki so jo naši domovi sprejeli z resničnim veseljem in ki so jo vedno in znova prebirali mladi in stari, pa si ogledovali slike ilustracije pesmi. Teh knjig je prav malo ohranjenih. Zato je bilo zares potrebno, da izpolnimo vrzel s knjigo slovenskih balad in romanc, saj smo jo doslej hudo pogrešali v domačih, javnih in šolskih knjižnicah. Knjiga ima tri dele. V prvem so izbrane pesmi iz ljudskega zaklada. niki R. Maister, Cvetko Golar, Petruška, V. Levstik, P. Golia in drugi, ki s svojimi pesnitvami že segajo v naš čas; v zbirko so uvrščene pesmi Srečka Kosovela in M. Klopčiča, balade pesnikov našega osvobodilnega boja Matije Bora, Kajuha, Seliškarja in drugih. V knjigi je 111 pesmi in zastopanih 32 pesnikov. Posebna privlačnost so ilustracije, skupaj 80 slik. ki sta jih narisala naša priljubljena slikarja Gvidon Birolla in Maksim Gaspari. Knjiga je že v prodaji in bo s svojo lično zunanjo podobo (barvna slika »Lepe Vide« na ovitku) vabila, da jo sprejmemo v domače in javne knjižnice, kajti ljudje bodo prav gotovo radi segali po njej in sčasoma jim bo postala težko pogrešljiva prijateljica. - -ka Kakor smo že poročali o zadnji številki našega tednika, so 13. aprila praznovali tudi občani Ivanjkovec. Slavja so se udeležili tudi gostje: predsednik OLO Ljutomer tov. Bogomir Verdev, major JLA in šef vojnega odseka tov. Mulej, predstavniki okrajnega vodstva ZB in drugi. Slavnostni govor je imel predsednik ObO SZDL tov. Ivan Rajh. — Na sliki : Zmazkova domačija na Cerovcu. Na njej so odkrili spominsko-ploščo padlim partizanom. V Križevcih pri Ljutomera - kulturno revija Prvič so uprizorili spevoigro »Kovačev študent« Tudi letos bodo imeli na križevskem področju kulturno revijo; tokrat bodo v občinskem središču razne prireditve in gostovanja sosednjih društev. Revijo bodo odprli domači pevci in igralci s spevoigro »Kovačev študent«, za njimi pa pridejo tudi drugi na vrsto, v nedeljo, 1. maja, gostuje radgonski pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Manka Golarja. Teden dni kasneje, 8. maja, se ho končno pokazal s svojimi delovnimi rezultati tudi domači Partizan. Za svojo akademijo pripravljajo telovadci mnogo obetajoč program. 8. maja pa naj bi bila tudi glavna proslava 10. obletnice osvoboditve. Na političnem zborovanju bo slavnostni govor. Naslednjo nedeljo, 15. maja, bo domače društvo uprizorilo veseloigro »Pri belem konjičku«, ki jo ljudje drugod poznajo le kot opereto, 29. maja pa bo pri nas gostovala mladinska godba iz Ljutomera. Kulturne prireditve, ki smo jih omenili, bodo prav gotovo pokazale rast in napredek podeželskih društev. Njihov smoter pa je, da posredujemo našim ljudem tudi domačo kulturo in ne samo »mehanično«. Razen tega bodo ti nastopi tudi solidna priprava za okrajno kulturno manifestacijo v času od 29. maja do 5. junija, ko bo v Ljutomeru velika proslava 10. obletnice osvoboditve. J. Majcen Zgodilo se je, da so tudi v Križevcih pripravili znano spevoigro »Kovačev študent«. Mnogo večerov je minilo na vajah, preden so lahko igralci nastopili na odru. Ker je igra kratka, je zapel nekaj narodnih pesmi tudi križevski moški pevski zbor. Pri predstavi je bila dvorana nabito polna, občinstvo pa z uprizoritvijo zelo zadovoljno, kar je pokazal navdušen aplavz. Razdelitev vlog je bila prav posrečena. Kovač je bil močan in zato za vlogo tudi tipičen. Pravo nasprotje mu je bil pismonoša: majhen in živahen. Dobro so bili izbrani tudi študentje, saj je vsak vedel stvariti samostojen značaj, kar je popoglobilo igranje. Tudi kovačeva žena je dobro igrala, le včasih bi morala biti bolj satirična, kar zahteva tudi vloga, saj si je večkrat morala sposoditi svojega dobrega in finega moža. Igralsko so svoje vloge vsi dobro izpeljali. Več napak pa je bilo čutiti pri petju, saj so nekateri vstopi bili zelo neenotni. Tudi razmerje glasov ni bilo primerno. Pela sta samo dva basista, toda njuna glasova, sta bila šibka in zato sta tenorista prišla preveč do veljave. Solisti so tu in tam bili nesigurni. Dobro je pela Kovačiča, le včasih nekoliko prešibko. Pomanjkljivost je bila opazna tudi pri nerazločnem izgovarjanju besed. Vse te napake nas pa ne smejo strašiti, saj vsi vemo, da smo v tem pogledu še začetniki. Glavno je, da smo tokrat prebili led in da imamo vsi najboljšo voljo do nadaljnjega dela. K uspehu pa je precej pripomogla tudi tov. prof. Zaherl Minka iz Ljutomera, ki je pevce spremljala pri klavirju. J. M. LETOŠNJI PRVI MAJ V LENDAVI Lendavčani in okoličani bodo začeli slaviti delavski praznik že večer poprej. Zbrali se bodo ob vznožju lendavskega gradu in prisluhnili programu, ki bo obsegal slavnostni govor in nastop članov DPD Svoboda v pevskem zboru in godbi na pihala. —ce To so pesmi o »Lepi Vidi«, »Mladi Bredi«, Ravbarju, kralju Matjažu .. V drugem delu so klasične slovenske balade in romance — pripovedne pesmi F. Prešerna, F. Levstika, S. Jenka, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in še nekaterih vodilnih pesnikov prejšnjega stoletja. V tretjem delu pa je izbrana epika sodobnih pesnikov. Zastopani so pesniki Moderne: Kette, Murn, Župančič in Cankar — nato njihovi vrst- Razmišljanje ob uprizoritvi Jerkove veseloigre ˏGosposka kmetijaˊ pri Gradu Zadnje čase je pri Gradu kar živahno. Komaj so na odru gostovali Sobočanci z opereto »Gospodična Nitouche«, že je mladina uprizorila Finžgarjevo »Verigo«, pred kratkim pa smo gledali veseloigro od. Štefana Jerka »Gosposka kmetija«. Delo je povsem neznatna komedija, ki smeši ljudi iz mesta, kako v času svojega dopusta za stavo opravljajo kmečko delo. Komedija ima zelo malo umetniške vrednosti, če seveda odštejemo nekaj situacijskega humorja. Kljub temu pa je bila nadvse zadovoljivo sprejeta pri občinstvu. Človek nehote primerja sprejem te komedije pri občinstvu s sprejemom Finžgarjeve »Verige«; saj vemo, da ima slednja prizore, pri katerih se mora človek nehote globoko zamisliti ali pa celo zajokati. Pa so se ljudje prav pri teh prizorih smejali. Zdaj se pa vprašaš: ali tukaj res ni nobene pomoči? Mar je na podeželju povsod tako? Seveda se najdejo ta ljudje, ki kaj radi poreko, da naš kmečki človek ne gre zato k predstavi, da bi se vračal žalosten, marveč zato, da bi se pošteno nasmejal, 'razveselil in tako pozabil na vsakdanje skrbi. Dragi zopet zatrjujejo, da bo ostalo vedno tako in da preprost človek ne bo dojel ničesar dragega, kakor komedijo. Potemtakem naj na deželi uprizarjamo samo komedije?! To je po mojem popolnoma napačno. Kje pa najdemo drugje toliko tistega, kar človeka plemeniti, mn daje ceno . . . kakor prav v resnem odrskem delu? Tudi dobre komedije niso mogli ljudje doumeti kar čez noč, marveč jih je bilo treba k temu navaditi, jih vzgojiti. Uprizorili naj bi še več takih del zaporedoma. Seveda bi morala biti temeljito pripravljena, kajti prepričevalna igra prav gotovo vzbudi pri gledalcu tisti občutek, ki odgovarja. Saj naš človek ne gleda na odru tega ali onega junaka drame, temveč svojega znanca, prijatelja, sorodnika . . . To pa še zlasti takrat, če neko delo uprizorimo brez poprejšnje temeljite razlage, kar je pri uprizoritvah te vrste še posebno važno, pa čeprav je delo še tako preprosto. Včasih, ko pripravljamo kako stvar za oder, bi bilo pač potrebno tudi o tem temeljito razmisliti, ne pa samo gledati na finančni uspeh ali materialne koristi. * Zakonske iskrice Če prinese mož svoji ženi brez vzroka cvetlice, ima navadno kak vzrok za to. Če hočete, da vas bo žena poslušala, govorite v spanju! Če pravi zakonski mož, da se za nekaj še ni odločil, meni s tem, da še ni vprašal žene. Razumna žena se ne zmeni za to, če njen mož divje koketira, toda če postane kdaj preveč spreten, tedaj, pa: Pozor! Krpalni krožek je tedenski sestanek, kjer si dado žene več opravka z možmi ko z nogavicami. Tridesetletnica gasilstva v Dokležovju Bilo je 1909. leta, ko smo v naši vasi kupili brizgalno. Toda nihče ni znal z njo ravnati. Zato je pa celih petnajst let romala z mlatilnico, včasih smo jo uporabljali tudi za čiščenje vodnjakov ali kleti času poplav. Tako je služila brizgalna prej za vse drugo, kakor pa za gašenje požarov. Mlajši rodovi so pa vse jasneje izražali željo, da bi ustanovili gasilsko društvo. Ta njihova težnja se je uresničila 1924. leta. Z veliko voljo so začeli delati v svojem društvu in kako so bili navezani nanj, nam kaže dejstvo, da je še sedaj šest tistih članov v našem društvu in da tudi aktivno delajo. Vodstvo se je ves čas trudilo, da bi pritegnilo še nove člane, saj bi tako močna četa lažje reževala ljudi pred raznimi nesrečami, posebno pa še pred poplavami in požari. Poleg teh reševalnih akcij so bili gasilci tudi vidni nosilci kulturnoprosvetnega dela v naši vasi. Uprizorili so že vrsto dram- in komedij, pripravili pa tudi precej drugih prireditev. Goreča želja vseh pa je bila, zgraditi gasilski dom, kar jim je 1952. leta tudi uspelo. To je znatno pripomoglo k še večjemu razmahu dela. V društvu so tudi pionirji in dekleta. S takim delom dokazujejo, da so vredni zaupanja, ki jim ga je izkazala ljudska oblast, ko jim je dala motorno brizgalno. P. F. STE PRIPRAVLJENI? Bilo je pozimi leta 1944. Prenočeval sem v senu pri Radotu v Radvencih. Sredi noči me je zbudil pokojni Janez Taranyi in me povabil s seboj na okrožje. Malce nevoljen sem se odpravil o mrzlo zimsko noč. Luna je bledo sijala. Vse naokrog je bilo pogreznjeno v trdno spanje. Niti psi niso lajali. Šla sva pod gradom proti negovski vasi. Pred neko hišo se nama je zazdelo, da se je nekaj premaknilo. Stopila sva naglo vsak na svojo stran ceste in obstala. Najin oster pogled je prodiral o mrak proti poslopju. Pripravljena sva bila, da se vrževa o obcestni jarek in se braniva. Toda: ničesar več nisva slišala, ne opazila. Krenila sva dalje. Kje taborijo okrožni? — mi je vrtalo po mislih. Tega nikoli ni vedel noben ilegalec, razen če je od tam prišel. Potrebna je bila stroga tajnost. Kajti lahko te zajamejo in vrag vedi, kaj vse se lahko s tabo zgodi pri zasliševanju. Ko sva dospela do Pavrča, naju je ustavila straža. Bili so naši. Z Janezom sva stopila v hlev. Sopenje in skopi obrisi teles so mi dali slutiti, da je skedenj pol spečih partizanov. Tudi midva sva si o nekem kotu napravila luknjo o seno in se pokrila s plaščem čez glavo. Ko pa se je zdanilo, sem šele prav opazil, da nas je bilo okrog trideset v najrazličnejših uniformah. Janez me je predstavil članici Okrožnega odbora, oficirjem in ostalim voditeljem. Za zajtrk nam je kmet Pavrč prinesel dve polni skledi žgancev in kavo. Priporočal nam je, naj bomo čez dan kar se da najbolj mirni, kajti sosed bo na gumnu drobil sončnice. Res! Okrog devete ure so se delavci oglasili na gumnu. Nas niso opazili. Straža se je bila pomaknila na skedenj, ostali smo se tiho pogovarjali, nekateri pa so sladko spali o dišečem senu. Menda ob desetih nas je zmotil stražar, ki je skozi linico na strehi opazoval okolico. V gozdu na južni strani je bil opazil sumljivo premikanje. Mlatilnica je ropotala, zato smo si tudi ostali partizani poiskali primerne špranje na strehi, da smo lahko videli v svet. Kaj sem že videl? Skozi gozd proti nam se je pomikala dolga kolona rumenih »gebirgsjegerjev«. Zdrznil sem se malce. Tedaj se je priplazil po senu nek partizan, ki je vedril o sprednjem delu skednja. Sporočil nam je, da tudi od tam prihaja kolona Nemcev. Spogledali smo se. V trenutku zatišja smo zaslišali nemško vpitje s severne strani. »Na svoja mesta, ste pripravljeni?« je zaklical poročnik Miško. Potihem smo se plazili: nekateri proti gumnu, drugi proti odprtini na uto, tretji proti sprednjemu delu skednja . . . Drdranje mlatilnice na gumnu je ponehalo. Gotovo so tudi delavci opazili prihajajoče tujce. Slišal sem šepetajoč pogovor Mi- ška. Izpad je docela nemogoč. Nemci imajo primerne položaje ob cesti in drugih poslopjih. Ohraniti je treba mirno kri. Če bo tako veleval položaj, bomo pač jurišali. To pa bo tudi zadnji izhod iz zagate in le tedaj, če bi Nemci zažgali poslopje. Napeto smo čakali. Kdaj bo padel prvi strel? Bila je popolna tišina. Slišal sem celo prežvekovanje krave spodaj v hlevu. Nekje v sprednjem delu skednja je škrtnil zapirač brzostrelke. Bil sem dokaj razburjen, toda ko sem zagledal umirjen obraz Miška, ki je ležeč ob steni objemal svojo brzostrelko, mi je odleglo. Kot velik orkester, ki čaka na znak s taktirko, da bi lahko njegovi bruhajoči instrumenti zapeli besno pesem o boju na življenje in smrt! Pomislil sem na nočno pot. Ali naju z Janezom ni kdo opazoval pri tisti hiši? Ali nama ni sledil do semkaj? Zdelo se mi je, da je v ment skopnelo sleherno čustvo. V moje bistvo se je naselila neka nujnost usode, neizrazna, topa, a silna. Na dvorišču sem zaslišal pogovor Pavrča z Nemci. Na skednju smo bili osi o napetem pričakovanju. Pogovor se je bližal uti. Bil sem blizu zida nad njo in sem ga razločno slišal. Nemec je spraševal Pavrča o novicah. Je videl kje partizane? Nikjer Kako je z živino? Rahlo sem dvignil glavo in pogled ml je zdrsel skozi vrhnjo plast sena o uto. Doli sem zagledal več nemških vojakov. Stali A OBMURSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 Rojaki na tujem Kako naj plačam naročnino za naš domači lisi? Najprej naj vam povemo veselo novico: v zadnjih tednih se je v uredniškem predalu spet nabralo precej drobnih pisemc naših izseljencev in rojakov, ki so razkropljeni širom po zemeljski obli. Amerika, Kanada, Francija, Nemčija... kje vse živijo naši ljudje? Taka pisemca s posebno pozornostjo odpiramo in jih beremo, saj je vsako zase mala zgodbica o življenju ljudi, ki so sicer zapluli na Odprto tuje morje, vendar pa še niso v njem utonili, kajti še vedno je živa in klena njihova domača beseda, žive so misli in njihova srečanja z rojstno krajino. Vsem skupaj: najlepša hvala za pozdrave! — onim pa, ki so nam kaj posebnega zaupali, bomo prav gotovo ustregli, če bomo ponatisnili njihove vrstice. Kar pobrskajte spodaj in našli boste sami sebe! Zdaj pa nekaj besed tistim rojakom, ki nas v svojih pismih sprašujejo, koliko znaša naročnina za naš list in kako jo naj plačajo, pa tudi onim izseljencem, ki so sicer list dosedaj sprejemali na ogled, pa ga še niso pismeno naročili. Naša uprava vam sporoča naslednje: S 1. majem 1955 bomo ustavili pošiljanje Obmurskega tednika vsem tistim izseljencem, ki so list dose- daj prejemali na ogled, pa ga še niso pismeno naročili. Kdor pa ga želi še nadalje prejemati, naj nam to pismeno javi na naslov: Uprava Obmorskega tednika, M. Sobota, LRS, Jugoslavija — ali pa naj izpolni in nam pošlje naročilnico, ki smo jo posebej v ta namen natisnili v nekaj številkah po Novem letu. Naročnina za Obmurski tednik pa znaša: za USA 2 dolarja, za Kanado 2 dolarja, za Francijo 60 frankov, za Nemčijo 7 mark, za Avstrijo 40 šilingov, za Italijo 1.100 lir, za Anglijo 12 šilingov, za Švico 7 frankov, za Argentino 2 dolarja, za Brazilijo 2 dolarja in za Urugvaj 2 dolarja. Naši rojaki lahko plačajo naročnino za list v vsaki inozemski banki ali denarnem zavodu na naslov: Uprava Obmurskega tednika, M. Sobota, LRS, Jugoslavija — če pa imajo svoj čekovni račun, nam lahko pošljejo tudi izpolnjen ček v višini določene naročnine. Še posebej pa prosimo vse one inozemske bralce, ki še niso pismeno naročili Obmurskega tednika, da to čimprej store, kajti drugače se lahko zgodi, da jim bomo list ustavili. Vsakemu nekaj, da bo prav Vili Cvernjak, La Ferte, Chevresis, »Oisne«, Francija: Zahvaljujemo se Vam za cenjeno pisemce in pozdrave. Zaprošeno smo uredili. S posebnim veseljem smo vzeli na znanje, da ste nam pridobili novega naročnika. Prejema v redu naš list? Štefan Raj, 386, Mary str. N. Hamilton, Ontario, Kanada: Vaš glas nam je bil zelo dobrodošel. List smo Vam takoj poslali. Ga redno dobivate? Dobili smo tudi poslani dolar za naročnino — najlepša hvala! Upamo, da Vam bo Obmurski tednik prinesel marsikaj zanimivega iz rojstnih krajev in Vam hkrati želimo kar največ uspehov na življenjski poti. Kaj več pa morda pismeno. Julija Gomboc, rue Charlot a Chateaurenard (Loiret), Francija: Veseli nas, da Vam je naš tednik dobrodošel prijatelj v tujem svetu. Zahvaljujemo se za pozdrave, ki ste jih poslali nam, rojakom v Prekmurju, posebej pa še sorodnikom, znancem in prijateljem v Kukeča. Oglasite se še kaj! C. Margo, 24 rue de Gramont, Paris 2 me, Francija: Lahko ste prepričani, da delimo z Vami veselje, ko berete Obmurski tednik in v njem zasledite, kaj vse se godi v našem Prekmurju. Naj Vam ostane še dolgo zvesti prijatelj. Novega naročnika, katerega naslov ste nam poslali, lepo pozdravite v našem imenu in mu povejte, da bomo zelo veseli njegovega obiska v domači krajini. Tudi Vas in družino z veseljem pričakujemo. Prav tako smo izročili Vaše pozdrave mami, predsedniku občine in vsem prijateljem v Veliki Polani. Avgusta pa: na veselo svidenje! Jean Sveteez, 18 rue, Marcelin, Berthelot, a Puteaux (Seine), Francija: Dela pač nikjer ne zmanjka — to Vam radi verjamemo. Tudi mi se krepko trudimo, da bi bila naša dežela kar najbolj močna in bogata. Zahvaljujemo se Vam za pozdrave in novega naročnika, ki ste ga pridobili. Vsej družini želimo obilo zdravja in zadovoljstva. Se bomo res kmalu spet videli? Franc Volf, Amastepoa, Porhabrcu, Ploas, Francija; Anton Ficko, an Grand Semur Črn, St. Ambroik (Cher), Francija: Lepo Vaju po- zdravljamo in želimo vse najboljše v življenju. Dobivata redno naš tednik? Pred kratkim smo dobili nekaj številk nazaj. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Morda je Vajin naslov pomanjkljiv? Želeli bi, da nam to sporočita. Louis Gomboc, Ru Charlot, a Chateaurenard (Loiret), Francija): Morda ste bili presenečeni, ko ste prvič dobili Obmurski tednik? Naročil Vam ga je sorodnik Josip Bačič iz Kukeča. Upamo, da ste ga veseli. Pozdravljeni in obiščite nas kmalu v rojstnem kraju! Rogaševski pionirji se zahvaljujejo Lani poleti je obiskal svojo rojstno, občino rojak Peter Šoštarich, Stanly St 452, New Britain Conn, USA, in se z njemu lastno skrbjo zanimal za razmere in življenje njenih prebivalcev. Njegovo bistro oko je tudi opazilo, da občani z veliko vnemo obnavljajo svojo šolo. Ko pa se je vrnil nazaj v novo domovino, je tam zbral med prekmurskimi Slovenci lepo vsoto denarja in jo poslal za šolo v svoj rojstni kraj. Za to pomoč hvaležni rogaševski otroci so nas zaprosili, da pošljemo dobrotnikom po našem listu naslednjo zahvalo: Prekmursko ljudstvo, ki živi v najsevernejšem delu slovenske domovine, ima mnogo rojakov v tujini. Odšli so tja pred desetletji, da si ustvarijo pogoje za lepše življenje, katerega jim takratna domovina ni mogla dati. Sedaj pa, ko smo si Jugoslovani v težkem domovinskem boju priborili svobodo, vstaja naša dežela iz zaostalosti in si iz dneva v dan bolj smelo utira pot med naj- bolj napredne države. Klicu novo nastajajoče domovine se odzivajo tudi naši izseljenci. Prihajajo k svojcem na obisk in se čudijo velikim spremembam pri nas. Opazijo pa tudi, da se zelo trudimo, zato nam radi priskočijo na pomoč — bodisi moralno ali pa materialno. Tokrat se s hvaležnostjo spominjamo ameriških rojakov, ki so lani obiskali našo občino. Prav takrat pa smo s skupnimi napori obnavljali in dozidavali šolsko poslopje, ki ni moglo več zadostiti rastočim potrebam. Dragi obiskovalci so spoznali našo dobro voljo, uspehe in težave, zato pa nam tudi pomagali. Njihovo darilo — 17.000 dinarjev — nas je zelo presenetilo in razveselilo, kajti prav ta, četudi skromna vsota, dokazuje, da še vedno živijo z nami, čeprav nas sicer loči velika daljava. Darovalcem se prisrčno zahvaljujemo in želimo, da bi nas kmalu spet obiskali in si ogledali novo šolo, v kateri se pripravljamo na svojo življenjsko pot. Pionirji nižje gimnazije Rogaševci Pozdrav v Ameriko Da izpopolni svoje znanje, je pred mesecem dni odpotoval v USA ing. Karel Andrejč, znani slovenski strokovnjak v kemiji, po rodu doma iz Prekmurja, rojen o Kupšincih pri M. Soboti. Dosedaj je znanstveno delal v Kemičnem inštitutu univerze v Ljubljani, zdaj pa se, je odzval vabilu Worcester Foundetion for Experimental Biology, Shrervsbury, Mass, USA, kamor mu znanci in prijatelji iz domovine pošiljajo tople pozdrave. KAJ SEDAJ s prostornim radgonskim gradom Radgonski dom onemoglih, ki obstoja že od leta 1948, bo do jeseni preselil svoje oskrbovance v Ljubljano. Prihodnje dni odide v nov dom že 50 oskrbovancev, ki si najbolj želijo bližine svojih domačih. Dom onemoglih je pravzaprav adaptiran radgonski grad, ki je utrpel v drugi svetovni vojni mnogo škode, zato je bilo treba dati zanj veliko denarnih sredstev, da je mogel spet služiti svojemu človekoljubnemu namenu. Radgonski grad je preuredil v dom onemoglih ljubljanski Mestni ljudski odbor, ki je preselil semkaj nege potrebne ljudi iz svojega doma onemoglih na Vidovdanski cesti. Umljivo je, da so si ti oskrbovanci želeli vedno nazaj v Ljubljano, zato jim je Mestni ljudski odbor pričel pripravljati dom na Bokalcah. Tam so dela že pri kraju, zato bodo začeli seliti svoje ljudi nazaj v Ljubljano, česar se oskrbovanci zelo veselijo. Kot že rečeno, se prvi radgonski Ljubljančani pripravljajo ná odhod, s čemer bo seveda mnogo dela, kajti to so povečini ljudje, ki se sami ne morejo gibati. Kaj bo z gradom, ki je sedaj v brezhibnem stanju, saj ima urejeno centralno kurjavo, vodovod, angle- ška stranišča in vse ostale higienske naprave — to že sedaj zanima Radgončane. Grad stoji na ozemlju radgonske občine, zato bi bilo menda prav, če bi upoštevali tudi mnenje Radgončanov, kaj sedaj z gradom, saj ima tudi njihovo mesta takšne in takšne potrebe. Dosedanje sožitje nižje gimnazije z Domom onemoglih — gimnazija je pravzaprav v enem delu gradu — ni bilo prirodno, zato bo treba temeljito preudariti, kaj in kako bo po odhodu oskrbovancev s številnimi Prostori. Ljudje ugibajo marsikaj. Nekateri bi imeli radi bolnišnico, drugi slišijo nekaj o šoli za duševno zaostalo deco, potem zopet o neke vrsti gospodarske šole. Vsekakor bi bilo dobro sprožiti vprašanje radgonskega gradu na bližnjem sestanku volivcev, in pri določanju bodočnosti gradu upoštevati tudi njihovo mnenje. —rko Lutkarji so začeli Po dolgem časa je pričelo zopet delo lutkovne sekcije radgonske Svobode. Čeprav vemo, da je lahko lutka odlično vzgojna sredstvo, se ni našel v Radgoni dolgo časa nihče, ki bi spet pričel oživljati lutke, čeprav imamo ta nekaj ljudi, ki bi ta posel lahko opravljali. No, sedaj je vzel stvar v roke tov. Borko in vse kaže, da bodo radgonski pionirji deležni rednih nedeljskih veselih popoldnevov. Za začetek je lutkovna sekcija naštudirala veselo zgodbico »Cinca Marinca in njena smola« in »Cefizeljna«. Živahnega in veselega živžava ni bilo mogoče spraviti naenkrat pod streho, zato bo vodstvo sekcije moralo misliti na večje število predstav in spustiti v dvorano le toliko otrok, da ne bodo motili dogajanja na odru. Ob »Cinci Marinci« so se cicibani in pionirji veselo zabavali in prav tako jih je prijetno zabaval »Cefizelj« z vsemi svojimi težavami in hudobijami. Radgonski lutkarji se pripravljajo na premiero nove igrice. Menda bodo že v začetku maja dali na oder »Janka in Metko«. Tudi v M. Soboti - gospodinjski biro Zaposlene žene, ki so hkrati matere, gospodinje in javne delavke, mnogo doprinašajo naši skupnosti. To pa ima tudi slabe Posledice; fizično in duševno prehitro pešajo, svojih materinskih in gospodinjski dolžnosti ne morejo opravljati tako, kot bi sicer želele, v svojem poklicu se ne morejo dovolj izpopolnjevati in šepa tudi njih izobraževanje na kulturnem in političnem področju. Če opravljamo neko delo samo polovičarsko, smo ponavadi sami s seboj nezadovoljni. Tako razpoloženje rodi naveličanost in živčnost. Večkrat je treba prav tu iskati vzroke za razna nesoglasja v družinah. Napak bi bilo misliti, da naj bo žena samo góspodinja. Družina bo bolje živela, če bo tudi žena nekaj zaslužila in če bodo družinski člani s skupnimi močmi urejali svoje življenje. Tudi naša industrializacija prinaša revolucijo v način življe- nja družine in gospodinjstva vobče. Gospodinjstvo ne sme pomeniti zapiranja žene v dom, marveč njeno razbremenitev, racionalizacijo in modernizacijo doma in spremembo gospodinjskega dela v važen in javen posel. Kako pomagati zaposleni ženi? V naši republiki že imamo več uslužnostnih podjetij, ki pomagajo gospodinjam. Tudi žene v M. Soboti so ustanovile Gospodinjski biro, ki je pričel poslovati s prvim aprilom. Začenjamo v skromnih razmerah. Sedaj je odprta samo krpalnica, v kateri za primerno ceno zakrpajo in zašijejo perilo in obleko. Gospodinjam pa bo ustreženo tudi s tem, da bodo v šivalnici izdelovali iz ponošene in stare obleke novo, kar drugod odklanjajo. Po gospodinjskem biroju bodo lahko žene naročile šiviljo tudi na svoj dom; na domovih imamo namreč precej raznih ostan- kov, ki jih je moč koristno uporabiti, vendar jih gospodinje ne bi nesle v šiviljsko delavnico. Biro sprejema v popravilo tudi nogavice. Po naročilu bo tiskal vzorce za ročna dela. V mestu bi bila potrebna tudi pralnica, toda trenutno je ne moremo odpreti, ker nimamo primernih prostorov. Delovno področje biroja se bo Širilo po potrebah. Gospodinjam bo pomagal vsak dan, večkrat v tednu ali pa samo priložnostno — kakor bo pač želja posamezne žene ali matere. Za postrežbo bolnikov na domu bo zaposlil samo tovarišice, ki imajo do tega posla veselje, sposobnost in čut odgovornosti. Edini dohodek biroja so vplačila gospodinj; z njimi krije plače, režijo in prispevek za socialno zavarovanje. Drugih javnih dajatev nima in jih tudi ne more imeti. Saj taka ustanova ne sme biti pridobitnega značaja, sicer bi bila pomoč družinam občutno predraga. Potrebna pa bo tudi družbena pomoč, kajti večkrat bo treba ustreči tudi socialno šibkejšim družinam, ki niti teh stroškov ne bodo zmogle, pa čeprav bodo pomoči najbolj potrebne. Morda bi se dalo v ta namen najti nekaj sredstev v proračunu LOMO? Skrb za zaščito družine je namreč tudi stvar skupnosti. Francka Bogataj V Apačah bodo gradili telovadnico Telovadno društvo »Partizan« v Apačah spada med najboljša telovadna društva v Pomurju. Telovadci se sedaj pridno pripravljajo za okrajni in republiški zlet, še prej pa bodo nastopili na prvomajski proslavi. Društvo namerava letos prizidati k zadružni dvorani telovadnico. Republiška zveza »Partizana« in OLO v Ljutomeru sta obljubila za telovadnico 3 milijone dinarjev, društvo pa je na raznih prireditvah nabralo še pol milijona dinarjev. Tako bodo najbrž lahko do jeseni zgradili telovadnico, ki je že res potrebna. Telovadci in drugi pa bodo pridno pomagali z udarniškim delom. KAPELA V nedeljo, 24. aprila, je soboško KUD »Štefan Kovač« že dvaindvajsetič uprizorilo priljubljeno opereto. Bila je to zadnja predstava. Nova zadružna dvorana je bila polna navdušenih poslušalcev. Večina teh je prvič v svojem življenju gledala opereto, ki jim je nudila obilo smeha in prijetnega razvedrila. Posebno jim je še ugajala glasba 20-članskega orkestra, kakor tudi petje solistov in nastop baleta. Nova šola, dvorano, elektrika V kostanjski občini so imeli v teh dneh po vaseh zbore volivcev. Največ so se razgovarjali o okrajnem in občinskih proračunih, o komunah, poleg tega pa tudi o problemih, ki tiščijo vsako vas. V Pršetincih so se zmenili, da bodo na občinsko cesto navozili gramoz, radi bi pa dobili tudi plemenskega bika, ki ga sedaj nimajo. Zahtevali so pa, da se naj iz zneska, ki ga je Občinski ljudski odbor določil knjižnicam, pomaga njihovi knjižnici, ki so jo ustanovili že lani, nekaj pa bodo tudi sami zbrali. Tako jim bo omogočeno kupiti knjige, ki so jih že naročili. V času knjižne akcije bodo na ta način knjiž- nico obogatili za sto novih knjig. Tudi drugod se volivci zanimajo za delo občinskih in okrajnih odborov. Na splošno so z lanskim delom občinskega LO zadovoljni, seveda najbolj zato, ker so dobili elektriko, poleg tega pa jim je bilo omogočeno, da so si zgradili novo šolo, uredili prosvetno dvorano, nabavili kinoprojektor, ustanovili ambulanto. Vse to priča, da je bil Občinski ljudski odbor lani res delaven, precej pomoči pa jim je nudil tudi OLO v Ljutomeru. Mnogo so se pogovarjali o bodoči komunski ureditvi in o tem, kam se bodo priključili. Končno so se odločili za ormoško komuno, ker so tja gospodarsko in zemljepisno najbolj usmerjeni. R. J. RADMOŽANCI Zadnjo nedeljo so člani domačega gasilskega društva uprizorili igro v madžarskem jeziku. Naštudirali so jo v kratkem času, ogledalo pa si jo je tudi več prebivalcev iz okoliških vasi. MALA POLANA Zdaj se pri nas govori samo o elektriki. Dela dobro napredujejo. Svetiti hočemo že prvega maja. DOLGA VAS Naši člani prostovoljnega gasilskega društva so se že skozi vso zimo pripravljali na kulturno prireditev. Igro so uprizorili v nedeljo, 17. aprila v Lendavi, sedaj pa nameravajo z njo gostovati tudi v vaseh, v katerih živi madžarska manjšina. Denar, ki ga bodo zaslužili, so namenili za gasilski dom. so ob zidu in podpornikih. Pavrč je šel z nekim debeluharjem. To je bil menda njihov vodja. Ko sem zagledal Nemčev zaliti obraz pod svetlikajočo se čelado, me je obšla neslutena besnost. Roparji se mastijo ob pobijanju in požiganju, mi pa naj s srdom o srcu čakamo na milostni zadnji udarec ali pa naj se plazimo pred morilci! Poleg mene je bil mlad partizan s sivo čepico. Bleda lica so mu lahno drhtela. Morda je bil študent. Obraz je imel lepo oblikovan. Nekaj strašnega je bilo o njem. Poprej menda nikoli ni pomislil, da bi ubijal. Naenkrat je zaškrtal z zobmi. Videl sem, kako je segel za pas: počasi, previdno. . . Izza pasu je potegnil bombo. Stiskal jo je o pesti, da so mu členki narahlo zapokali. Zdrznil sem se. Z levo-roko sem rahlo sunil poleg ležečega Miška. »Pusti!« je napol tiho vzkliknil Miško. Pogledal je soborca s temnim obrazom, s katerega si lahko razločno bral Pohvalo in hkrati grajo. Dirigent še ni dal znaka smrtnemu orkestru. Spodaj stoječi Nemci bi najbrž opazili naše premikanje in slišali Miškov glas, če ne bi prav takrat začeli delavci ropotati na gumnu. Pavrč je šel za komandantom v hlev. Morda misli ubijalec, da nas bo našel tam? Dva ali tri bodo z lahkoto strli in pomendrali! Nemci se pogovarjajo z delavci na gumnu. Ze sem zaslutil poslednji pogovor med njimi in nami — partizani. Spomnil sem se na mater, na sestro, na lepo mladost. V to brez- skrbno življenje udarilo nekaj grdega, nekaj, kar je podobno pogrezanju ob potresu. Le redkokdaj o življenju sem pomislil na smrt. Sedaj pa mi je bila blizu. To moreče čakanje na hlevu! Ali ne bi bilo lepše, če bi me kdo zapodil pred odprte, smrt bruhajoče puške? Obsojenec, ki čaka na zadnji milostni strel, res nima drugih občutkov. Ne, nekaj nima! Upanja nima, tega velikega, ki rase iz maščevanja, ki je še mogoče. Ali ni prav to človeško? Da, za onega, ki noče klečeplaziti in pozna svojo pravico. Borba za svobodo, to je nekaj lepega, nekaj pravičnega. Pričujoča misel mi je prodrla v sleherni živec. Lahko mi je bilo pri srcu, tako lahko, da bi bil zapel. Tako je onemu, ki se osvobodi sebičnih misli. To je prijetnost žrtvovanja . . . Pogovor na uti in gumu je medtem zamiral. Ali Nemci odhajajo? Res: Pavrč jih je poklical k hiši, ki je stala na spodnji strani hleva. Nekdo je zaklical: »Komm!« Ko sem malce iztegnil vrat, sem zapazil, da Pavrč gosti Nemce z žganjem. Naj le ima srečo! Boji se za nas, za svojo družino, za svoja poslopja. Z žulji jih je postavil, z njimi jih tudi varuje. Ko sem se sprostil, sem šele do kraja spoznal, da bi bil boj o teh okoliščinah kar porazen za nas. Nekaj Nemcev bi sicer padlo, toda mi bi izkrvaveli in poslopja bi bila uničena. Dobro je tako! Nemci so odhajali, delavci na gumnu so začeli spet drobiti sončnice in na skednju se je vnel živahen pogovor. Maloštevilni so hvalili odločitev komandanta, zavedajoč se slabih pogojev za boj z Nemci, drugi pa so ga potihem grajali. Saj: pamet je mirna in razsodna, srce pa vroče od besnosti. Svoj prav so torej imeli eni in drugi. Med pomenkom je minilo popoldne, ne dabi nas kdo motil na skednju. Zvečer smo zlezli o Pavrčevo hišo. Gospodar nam je takoj rekel, da še zdaleč ni računal, da nas je toliko. Njegova žena pa je malce sramežljivo dodala, da se je bila dopoldne tako razburila, da je gnoj kidala o hlev, namesto iz njega. Tega ji pač nismo zamerili, še smejali smo se ji. Tudi nam je Pavrč ponudil žganje. Vsak ga je popil le malo, že zaradi lepšega, da ne bi bilo prehude zamere. Pavrč je zatrjeval, da nam ga ne daje iz strahu, marveč zaradi sreče in hvaležnosti. Smejali smo se in zbijali šale. Ela, Nada in jaz smo celo zapeli. Pesem pa se nam ni posrečila, kajti Jaka nas je močno motil s svojim brundanjem. Ni imel posluha, njegov glas pa je bil tako raskav, kakor da bi strgal po stari ponvi. To sem mu kajpak povedal. On pa mi je odgovoril, da lep glas prav nične pomeni, da je treba glas ceniti po tem, čemu je namenjen in zakaj kdo poje. Jaz pa sem vedel, da poje Jaka zato, ker je za en dan bliže svoji Lojzki, ki ga željno pričakuje. Povedala sicer tega nisem nikomur, ker bi se tovariši potem najbrž njemu malce posmihali. Franc Kosar OBMURSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 5 SEM IN TJA PO POMURJU ˶Borovo gostüvanje˝ in kulturni dom v Zenkovcih V zimskih mesecih je bilo pri nas v Zenkovcih zelo živahno. Priredili smo »borovo gostüvanje«, ki je razvedrilo stare in mlade. Posebne pohvale so vredni možakarji nad 60 let, ki so dobro skrbeli za prireditev, poleg tega pa so še po sosednjih vaseh pobirali prostovoljne prispevke za gradnjo našega gasilskega in kulturnega doma. Gostov se je na našem gostüvanju nabralo precej. Veselico pa je v lastni režiji pripravil naš gostilničar Šparaš. Seveda, prej je še zagotovil, da bo zaslužku primerno prispeval za gradnjo doma. In tako se je zgodilo, da je odrinil od obilnega dobička celih pet tisočakov, kar nikakor niso mačje solze. Tudi na plesni veselici je bila kaj široka demokracija. Tako so godbeniki pobirali od mize do mize, po nesreči pa so med darila pomotoma vtaknili plačilni nalog za 1200 din, ki jim ga je velikodušno dal sodnik za prekrške. No, da, taksa je bila pri tem tako visoka, da je nabrani denar ravno zadostoval.. Če so se pri tem kaj naučili, je pa postranska stvar. Lepe reči so se godile že pred veselico. Sestankov je bilo toliko, kot nikoli prej, za prijetno razpoloženje so pa poskrbeli brizganci. No, kljub vsemu je prireditev lepo uspela, zlasti kar sc tiče dobička. Tako smo si nabrali 200.000 din. Že prej smo pa izdelali nad 90.000 zidakov. Od teh jih je že 70.000 pripravljenih, ker smo jih naredili 1953. leta. To nam je že uspelo narediti, čeprav jih ni malo, ki so s posmehom opazovali naše delo. Menimo, da bi z gradnjo doma že lahko pričeli, ker sedaj je še nekaj časa. Toda možakarji, ki so bili izvoljeni v pripravljalni odbor, so se pogreznili v zimsko spanje in vse kaže, da bodo dremali vse do žetve, ko jim bo kaj lahko opravičiti svojo nedelavnost. -rar- Dg bodo pisati znali Predzadnjo sredo so bili v Ivanjkovcih izpiti za one obveznike predvojaške vzgoje, ki so obiskovali analfabetski tečaj. V izpraševalni komisiji so bili tudi vojaški predstavniki. Tečaj je trajal skozi vso zimo in uspehi so kar zadovoljivi. V pouk je bilo vloženega mnogo truda, največ pa je terjal pouk branja in pisanja. Posamezni tečajniki, ki so neredno obiskovali tečaj, niso opravili preizkušnje, zato bodo morali poleti obiskovati podoben tečaj v Veržeju. Najbolj pridna sta bila Stanko Kaučič s Paslovskega vrha in Franc Novak iz Veličan. Najslabše se je obnašal Avgust Zemljič iz Žerovinec, neredno pa so obiskovali pouk Stanko Cizerl, Mirko Perko in Slava Sagaj. Soboški oficirji odlični strelci Zadnja nedelja je bila zelo lepa in sončna, zato se nikomur ni ljubilo ostati doma. Vsak si je nekaj našel: nekateri na tekme, drugi na kratke izlete. Rezervni oficirji pa so priredili tekmovanje v streljanju z vojaško puško in dosegli dobre rezultate. Od 25 tekmovalcev jih je 18 odlično streljalo, saj so vedno zadeli v tarčo. Soboška organizacija rezervnih oficirjev šteje 140 članov. Vsak mesec imajo redno dve predavanji: vsak drugi petek in zadnjo nedeljo v mesecu. Ta predavanja pa navadno posluša največ 35 rezervnih oficirjev, potrebno pa je, da se jim pridružijo še ostali. Predavanja so vojaškega značaja in tako bi si spopolnili svoje strokovno znanje, Za delo soboških rezervnih oficirjev se pa zelo zanima in jim tudi pomaga major JLA tov. Tomo Raduha. B. K. Zapeti so iz srca ... Lendavčane so v soboto obiskali člani IZUD iz Bogojine. V dvorani Nafte so priredili dveurni koncert, ki je znova potrdil, da se je tudi naš kmečki človek vključil v prosvetno poslanstvo in da že čuti potrebo po kulturnem izživljanju. — Program je obsegal nastop mešanega pevskega zbora, duetov, tamburašev in moškega pevskega zbora. Pevska zbora sta zapela več slovenskih pesmi, med njimi tudi prekmurske, ki so še posebno navdušile poslušalce. Lepo so zaigrali tudi tamburaši. Kratko povedano: pevski zbor in člani bogojinskega IZUD zaslužijo vse priznanje. Uspeh pa je pripisati tudi pevovodji tov. Maučecu, ki prav gotovo ni imel lahkega posla, preden je zbral okoli sebe tako veliko število pevcev in jih pripravil do tega, da so vzljubili pesem zares iz srca, kakor so jo tokrat tudi zapeli. Lendavčani so za- želi gostom še nadaljnjih uspehov pri njihovem delu in jim hkrati obljubili, da jim bo njihovo DPD Svoboda v kratkem vrnilo obisk. -ce- Radarska mladina po treh tednih spet na odru Prejšnjo nedeljo je vadarska mladina po treh tednih spet nastopila na odru in sicer s Finžgarjevo dramo Rajvalina življenja«. Mladi igralci so se zelo dobro odrezali. Tudi zanimanja za njihov nastop je bilo precej, saj je bila dvorana proti pričakovanju polna, čeprav je vreme nagajalo. Mladini so pri delu pomagali učitelji. Z igro pa bodo nastopili tudi v Bodoncih ob priliki proslav za 10. obletnico osvoboditve. F. G. Kuzma Na zadnjem občnem zboru našega KUD »Vladimir Gortan« smo se pogovorili o dosedanjem delu društva. Z delom posameznih sekcij smo lahko zadovoljni, čeprav vemo, da bi lahko bilo še boljše. Tega je pa kriv upravni odbor. Po izvolitvi novega smo se pogovorili za prvomajske proslave in za proslavitev 10. obletnice osvoboditve. Sedaj pripravljamo komedijo K. X. Svobode »Poslednji mož«. Pod vodstvom učitelja tov. Černeka smo pa v pevskem zboru začeli redno vaditi. S. D. Kulturni drobiž iz Rogaševec Zadnjo nedeljo se nam je naše IZUD predstavilo z veseloigro »Peg srček moj«. Igralci so se pod vodstvom režiserja Gorjupa dobro pripravili za nastop. Tudi ljudje so se za prireditev zelo zanimali, kar je pokazal zlasti velik obisk. Gledalce je najbolj navdušila Danica Zavornik, ki je igrala Peg Oconelovo. Posebno pozornost pa so vzbujali kostumi, ki si jih je društvo sposodilo v Mariboru. Društvo ima največ težav z dvorano, ki je v Rogaševcih iz leta v leto vse bolj potrebna. Izgleda pa, da bo letos ta davna želja občanov vsaj delno uresničena. * Število naročnikov Prešernove družbe smo v primerjavi z lanskim letom povečali za 50%. Pri tem ima največ zaslug tov. Gorjup, upravitelj naše nižje gimnazije. * Tudi mladina v naši občini kaj rada pripravlja igre. V zimskem času so se v Serdici začeli učiti igro »Lažnivec«, toda v zadnjem času so prenehali z vajami. Želimo pa, da bi jih videli tudi na odru, zato pa naj nadaljujejo z začetim delom. -za Kapela — prijazen kraj prostranih vinogradov pri znanem zdravilišču Slatina-Radenci Nad 8 milijonov dobička v Žepovski zadrugi Kmetijska delovna zadruga v Žepovcih je bila ustanovljena že 1946. leta in letos je imela svoj deveti redni letni občni zbor ter je edina v okraju in ena izmed redkih v Sloveniji, ki je ohranila samostojnost. Zadruga ima 353 ha zemlje, združuje pa 48 družin. Kljub okrnjenosti v času reorganizacije je ostala trdna in je v minulem letu ustvarila 8,146.000 din dobička. Večji del bo razdeljen med zadružnike. Zadruga se največ bavi s poljedelstvom in živinorejo, v manjši meri tudi s sadjarstvom. Z ozirom na obdelovalno površino je potrebno, da živinorejo še poveča, saj ima sedaj samo 150 glav govedi in 20 konj, kar je pa za tako zadrugo premalo. Pričakovati pa je, da bodo v kratkem zadružniki dosegli še večje uspehe, kar jim bo omogočil akordni sistem dela in večja mehanizacija. R. J. Grad Nova cesta, ki jo gradijo pri nas od poštnega do šolskega poslopja, bo kmalu gotova. Delo vodi domačin tov. Šeruga. Ob njej bodo zasadili tudi pravi drevored topolov, kar bo za naš kraj nekaj posebno mikavnega. Ne bo pa se samo spremenilo njegovo zunanje lice, marveč bo cesta odslej tudi mnogo bolj prehodna za avtobus, zlasti še v blatnih deževnih dneh. Občani so te pridobitve zelo veseli. Pri nas na Goričkem je vedno lepše. Toplo sonce je prebudilo k življenju vso naravo. Drevje je začelo zeleneti, breskve in marelice pa že opojno cveto. Pa tudi češnje bodo kmalu dobile novo in vabljivo obličje. Razredni roditeljski sestanki na radgonski gimnaziji Na radgonski gimnaziji so od časa do časa poleg rednih roditeljskih sestankov še razredni roditeljski sestanki. Ob takih prilikah se lahko starši še natančneje pomenijo z razredniki, katerim je pa s tem tudi olajšano delo. Zaradi 14-dnevnih »počitnic«, ko je razsajala gripa, se je šolsko delo nekoliko zaustavilo in zato so bili ti razredni roditeljski sestanki še bolj potrebni, kajti staršem je bilo potrebno povedati, da se bodo morali otroci proti koncu šolskega leta še bolj učiti, ker so zaradi bolezni zaostali s snovjo. Zadnji sestanek je bil 10. aprila, a obisk precejšen. Taki sestanki bodo najbrž mnogo koristili učencem, učiteljem in staršem, ki se tako dodobra seznanjajo z delom svojih otrok. -rko Ivanjkovske cvetke Priljubljena tarča za negodovanje je pločnik, ki vodi od glavne ceste mimo skladišča kmetijske zadruge. Je docela »pognojen« in onesnažen s kravjimi odpadki in blatom. Vsak dan ženejo po njem živino iz zadružnih hlevov k studencu napajat, čeprav imajo cesto okrog skladišča, koder naj bi gonili živino. Pločnik prav gotovo ni bil napravljen za krave, bikce in teličke . . . marveč za ljudi. Po pločniku namreč vodi glavna pot do javnih uradov: pošte, zadružnih pisarn, javne ambulante. . . In prav v te urade mora s čevlji vsa hlevska nesnaga! * Leseni most čez potok, ki teče proti Mihalovcem, je v tako slabem stanju, da grozi resna nevarnost vpregam in tovornim kamionom, ki včasih težko otovorjeni prevažajo blago od kolodvora v skladišče kmetijske zadruge. Kogar zanese pot od Ivanjkovec proti prijaznim Svetinjam, se na ovinku tik pod šolskim poslopjem mrmraje ozre na »javno smetišče«. Tu je bil nekoč klanec, ki so ga Nemci zasipali, sedaj pa je nakopičena vsa nesnaga z raznimi odpadki: potrtimi steklenicami, skledami, zarjavelo pločevino, konzervnimi škatlami, raztrganimi čevlji in podobno robo. Spomladanski čas je tu— čas izletov v naravo. Tuji izletniki radi obiščejo Svetinje in okoliške kraje. Kaj poreko k temu, saj z nosom trčijo ob smrdečo nesna- go, ko jih vodi pot tod mimo od ivanjkovskega kolodvora ?! Kdo je dolžan, da temu napravi kraj? Posestnik Rizman in šola, ki sta mejaša na tem zemljišču, ali pa župnišče, zadružna poslovalnica, okoliški prebivalci — vsi, ki z »združenimi močmi« (bolje rečeno: z združenimi smetmi) vsak dan zalagajo smetišče z novimi odpadki in pomijami vseh vrst, barv in vonja. Navedene »čednosti« prav gotovo niso in ne morejo biti v čast in ponos — nam, ki tod okrog prebivamo. Bilo bi lahko še boljše Tako mislijo nekateri naši gasilci in vaščani v Vogričevcih, kajti naš gasilski dom, ki smo ga prej celih deset let gradili na sejah, bi bil lahko res boljši, zlasti če ga primerjamo z gasilskima domovoma v sosednjih vaseh, v Radoslavcih in Cezanjevcih. Oba stojita na krasnem prostoru, sta lepo urejena in domačim gasilcem v ponos. Notranji prostori so pa zelo tesni, poleg tega nima niti dvorane. Z dobički številnih prireditev bi lahko tudi pri nas zgradili lepši ga- silski dom. Pomagali pa smo tudi vsi vaščani. Tako smo dali les, hodili delat in zato gotovo ni moglo biti veliko izdatkov. Zdi se nam pa, da s temi prireditvami, ki smo jih imeli celih deset let, nekaj ni v redu. Morda bi bilo dobro izmenjati stalne blagajnike, pa tudi drugače voditi boljše račune. Š. A. Najboljša oddajalka mleka v Ivanjkovcih Kotnikova mati iz Mihalovec oddaja mleko že ves čas po osvoboditvi. Že pri obvezni oddaji je vedno presegla svoje obveznosti, lani pa je od dveh krav prodala čez 3000 litrov mleka, kar je že rekordna količina, saj ga je precej porabila tudi doma in ga prodala še sosedom. Naša znanka se prav dobro zaveda, kako važno je mleko za prehrano otrok, zato poleti že ob štirih zjutraj pomolze svoji kravici in pripravi mleko za oddajo. Po Kotnikovi mamici naj bi se vzgledovali vsi oni kmetovalci, ki imajo v hlevu več krav, pa ne oddajo niti litra mleka, čeprav v naših industrijskih središčih primanjkuje te dragocene tekočine. AT Križevski čebelarji v skrbeh Kdor je vnet čebelar in četudi ni, vsakega le nekoliko skrbi, kako bo letos s čebelami. V našem križevskem okolišu se je namreč že nevarno razširila znana čebelja bolezen nosema. Na našem področju je okoli 700 čebeljih družin. Vsi čebelarji so poslali čebele tudi na pregled v Ljubljano. Tam so strokovnjaki ugotovili, da je na našem področju okužena že dobra petina čebel, kar je seveda precej. Da bi pa zajezili to nevarno bolezen, krmijo čebelarji čebele s sladkorjem, zdravijo jih pa tudi s posebnimi tabletami. Apače Na predvečer 1. maja bodo v Apačah prvič javno nastopili gojenci radgonske glasbene šole, ki je bila ustanovljena septembra preteklega leta in ima skoraj polovico učencev iz Apač. Domači »Partizan« pa bo priredil svečano akademijo. Ob priliki proslav 10. obletnice osvoboditve bo v Apačah velika gasilska parada. Sodelovalo bo 8 društev. v popoldanskem času bodo sektorske vaje in »napad na Apače«. Poleg javnih nastopov pa povsod pripravljajo kresovanje. K. J. Elektrika v Zenkovcih Pred tremi leti smo pri nas izvolili elektrifikacijski odbor, ki se je že mnogo trudil pri pogajanjih s sosednjimi vasmi, kje naj bo sezidan transformator. Končni rezultat je bil ta, da so v Puževcih n Strukovcih zasvetili z elektriko, Zenkovčani in Beznovčani pa smo še ostali pri petrolejki. Zato smo nekatere člane odbora zamenjali z novimi, a videti je, da se tudi ti ne trudijo mnogo za elektriko. Sezidana je bila transformatorska postaja, napravljene nekaj inštalacije, potem pa je spet vse zamrlo, ker baje ni žice za omrežje. -rar- Križevci pri Ljutomeru V Križevcih pri Ljutomeru smo pred letom dobili tudi cestno razsvetljavo. Tega smo bili zelo veseli, saj je naša vas velika in zato je bila taka razsvetljava tudi potrebna. V preteklem letu so bile pri razsvetljavi nekatere motnje, ki bi jih še razumeli, če ne bi bile tako pogoste, včasih pa tudi po več večerov nismo imeli luči. Tako je tudi v zadnjem času, ko so naše ulice že več kot štirinajst dni temne. To je zares čudno. Vsi vaščani vemo. da plačujemo trošarino že celo leto, vendar pa moramo kljub temu biti ponoči v temi. Kdo je pravzaprav tega kriv, se sprašujemo? Morda obč. ljudski odbor, morda pa tudi električarji, ki jih je v Križevcih kar precej. Naj bo kriv kdorkoli, odgovorni organi bi morali vestno skrbeti tudi za to. nb Slaba cesta v Vučji vasi Cesta, ki povezuje glavno z brodom v Vučji vasi, je zelo slaba, posebno pa še v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko je zaradi narasle vode težko priti do Mure. Velika ovira pri tem je zlasti jarek, ki je brez brvi in mostu. Zato bi bilo dobro, da bi prebivalci Vučje vasi storili tako, kot vaščani sosednjega Kroga, ki so si lepo uredili poti k Muri. Potrebno bi bilo tudi posekati akacije, ki rastejo ob poti. Tako bi bila pot soncu bolj odprta in ne bi bilo toliko blata kot ga je sedaj. Okrajna gasilska zveza v M. Soboti obvešča Gasilski dan: V nedeljo, 29. maja t. 1., bo slovensko gasilstvo praznovalo svoj dan. Vabimo upravne odbore društev, da za la dan pripravijo primeren program. Odlikovanja: Ponovno vabimo upravne odbore, da nam nemudoma pošljejo predloge za zamenjavo bivših jugoslovanskih gasilskih odlikovanj. Istočasno je takoj dostaviti predloge za odlikovanja onih članov, ki imajo pravico do njih v smislu tozadevnega pravilnika o odlikovanjih (glej bilten št. 16/54). Vaje s sekiricami: Letos bodo morali naši gasilci večkrat nastopati. Kot posebna točka teh nastopov bodo vaje s sekiricami. OGZ bo izvežbala vaditelje, upravne odbore pa vabimo, da organizirajo čim večje število članov za te vaje. Iz pisarne OGZ Lakoš Minulo nedeljo so pionirji osnovne šole razvedrili svoje starše in vaščane. Že dalj časa so se pripravljali na kulturno prireditev, s katero so jih sedaj prijetno presenetili. DOLINA Minuli teden so nas obiskali lutkarji iz Gaberja. V šoli so imeli dve predstavi; eno za pionirje, drugo pa za odrasle prebivalce. Obisk je bil prav dober, iz česar je sklepati, da si Dolinčani takih prireditev še želijo. -li Nunska graba 19. marca so se v Nunski grabi pri Ljutomeru pred odhodom v JLA zbrali vaški fantje. Ivanuša Stefan se je že zgodaj upijanil in se začel prepirati z ostalimi fanti. Pozneje se je sprl tudi z Milanom Kolaričem iz Presike pri Ljutomeru. Med prepirom ga je z žepnim nožem zabodel v pleča pod vratom, nato ga je pa še opraskal po obrazu. Kolariča so zaradi ran morali takoj prepeljati v soboško bolnico, Ivanuša pa se bo za svoje dejanje zagovarjal pred ljudskim sodiščem. Starši, pazite na svoje otroke . . . Mnogokrat smo že pisali o raznih nesrečah, ki so bile posledica nepazljivosti in slabega nadzorstva staršev nad svojimi otroki. Do smrtne nesreče je prišlo tudi 18. aprila v Hotizi. Žrtev je bil dveletni Ivan Jeklin, ki je v bližini domače hiše padel v mlako in utonil. Kap ga je zadela Karel Sabo, poljedelec iz Dolge vasi, star 55 let, se je 19. aprila peljal na kolesu v smeri Radmožanci. Med potjo ga je na kolesu zadela kap. Tok jo je ubil V Cerovcu, ivanjkovski občini je pred kratkim električni tok ubil Križan Verico. Imenovana je vsa leta aktivno delala v raznih množičnih organizacijah, nazadnje pa je bila članica nadzornega odbora SZDL v domači vasi. Zato jo je na zadnji poti spremljalo nad sto sovaščanov, ki so njen grob pokrili z žalnimi venci. Za šalo Oče: »Janezek, ali veš za razliko med cvekom, ki ga dobiš v šoli, in cvekom, ki ga dobiš v železninski trgovini?« Janezek: »Ja, oče, cvek, ki ga dobim v šoli, nima nobene cene, onega pa, ki ga dobimo v trgovini, je treba drago plačati.. (No, pa tudi šolskega mi včasih plačaš, ne z dinarji, marveč s palico.)« SODBA Prvečjak pride s škole dumu no pravi: »Naša učitelica pa resen nič ne znajo!« »Kak pa to veš?« ga pita mati. »Kak to ven? Ven za fse zmiron nas spitavlejo!« 6 OBMURSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 Kako pripravimo polje za koruzo Kakor vsako zimsko oranje, tako moramo tudi za koražo takoj, ko se zemlja na grebenih brazd osuši, povleči. Če nismo imeli gnoj v jeseni, ga raztrosimo sedaj in sicer 2 do 3 tedne pred setvijo. Četudi spomladi nimamo gnoja, moramo za Koražo gnojiti z umetnimi gnojili. Če je potrebno popolno gnojenje, potem raztrosimo 600 kg Nitrofoskala, sicer pa potrebna dodatna gnojila (apneni amonijski soliter, superfosfat, kalijevo sol). Pognojeno polje preorjemo 12 do 15 cm globoko na lažji zemlji, na težki pa globlje. V jeseni gnojeno polje pa spomladi ne orjemo, temveč ga prav tako 2 do 3 tedne pred setvijo prerijemo v isto globino in ga pustimo ležati, da se zemlja usede. Do setve je treba zapleveljeno polje Vsaj enkrat ali dvakrat pobranati, da plevel uničimo v kali. Tik pred setvijo polje povlečemo, če je valovita zemlja šikpa, sicer ga pobranamo s težko brano. Če nameravamo sejati s sejalnikom, potem moramo rahle zemlje pred brananjem valjati, Sicer bo seme padlo pregloboko. S sejalnikom torej sejemo takoj po brananju, a po setvi poravnamo brazde z lahko setveno ali s trnjevo brano. Če bomo sadili pod motiko, potem bomo polje razčrtali vsaj v eni smeri, na dovolj širokih njivah tudi počez. Razdalja vrst odnosno rastlin v vrstah naj bo naslednja: konjski zob 80X 60 cm, debelozrnata trda koruza 80X50 cm, srednje zrnata trda koruza 70X45 cm, drobnozrnata trda koruza 70X 35 cm in hitrice 70X 30 cm. Če pa zaradi dvosmernega okopavanja pustimo dve rastlini skupaj, so razdalje naslednje: konjski zob 100X100 cm, debelo in Srednje zrnata trda koruza 80X 08 cm, hitrice in drobnozrnata koruza 70X70 centimetrov. Čas setve je najbolj prikladen, ko je dnevna temperatura + 8 do 10 C°. S setvijo ne prehitevajmo! Če bomo pustili pri redčenju po eno rastlino, sadimo v jamico 3 do 4 zrna, če pa bomo pustili po dve rastlini, potem pa 4 do 6 zrn. Ing. L. J. Naši vojaki nam pišejo - vas pozdravljajo Iz Skoplja, daljne Makedonije, so se oglasili naši prekmurski fantje, ki služijo tamkaj svoj vojaški rok. Z velikim veseljem bero Obmurski tednik, se pridno učijo in kot Titovi vezisti dobro izpolnjujejo svoje vojaške dolžnosti. Ob delavskem prazniku pozdravljajo vse prebivalce Pomurja, posebno pa še člane gasilskega društva Prosenjakovci, katerega zvesti člani so tudi oni ostali, in prebivalce v svojih domačih krajih. — Trubač Ludvik Vratar iz Ratkovec, Zoltan Kutoš iz Križevec, Gusti Horvat iz Kroga, Jože Jerebic iz Beltinec in Viljem Čarni iz Moravec. * Lepe so prekmurske ravnine, še lepši hribčki Goričke. . . tako začenjajo svoje pismo fantje — vojaki iz Zenice v bratski republiki Srbiji. Pišejo nam, da se večkrat spomnijo na svoje drage rojstne kraje in ljudi, posebno pa še na prekmurske košarkaše in šahiste, katerih tekmovanja in tekme vestno zasledujejo v Obmurskem tedniku, ki jih obiskuje kot težko pričakovani in zvesti prijatelj, in katerim želijo v prihodnosti še več uspehov na športnem področju. S takimi glasovi se obračajo tudi na prekmursko delovno ljudstvo, želeč mu, da bi doseglo kar največ uspehov na gospodarskem področju. — Franc Majcin iz Melinec, Stefan Matjašec iz Lipe, Stefan Norčič iz Rakičana, Franc Lanšček iz Budinec, Deži Nemec iz Mačkovec, Josip Novak iz Kuštanovec, Jožef Kovač iz Dol. Lendave in Geza Kološa iz Ivanovec. * Najlepše želje sporočata ob prvem maju, delavskem prazniku, svojim domačim, znancem in prijateljem, posebno pa še mladincem soboškega aktiva »Dane Šumenjak« mornarja Vojne pošte 2827/2 iz Šabca — Štefan Šeruga in Štefan Sapač, oba domačina iz M. Sobote. Kako krmimo živino zdaj, ko primanjkuje krme Krme je vedno manj. Ponekod živina že močno strada. Zaradi tega je prav, da vsak živinorejec ugotovi tudi vzroke, zakaj mu primanjkuje krme in da ukrene vse potrebno, da se mu to čez leto dni ne bo več pripetilo. Zlasti mladi živini primanjkuje sedaj rudninskih snovi. Priporočamo, da natrosite v suh kot svinjaka mešanico rdeče gline, krmilnega apna in lesnega oglja, da bodo lahko pujski rili po tej mešanici in dobili potrebno železo za krvno rdečilo. Tudi svinjam namažite enkrat dnevno seske z raztopino zelene galice. Če kdaj, so ravno sedaj, ko začenja primanjkovati osnovne krme, nujno potrebna močna krmila (otrobi, oljne tropine) kot dodatek k ranospomladanski, zelo skromni in revni krmi. Ing. L. J. ŠPORT IN ŠAH V ZAGORJU PROLETAREC : SOBOTA 4:2 (3 : 1) Minulo nedeljo so nogometaši Sobote doživeli že svoj drugi poraz v spomladanskem delu tekmovanja. Poraz proti Proletarcu, pa čeprav v Zagorju, je nekoliko presenetljiv, saj je Proletarec vedril doslej v spodnjem delu lestvice. Usoda Sobote je bila zapečatena že v prvem polčasu, ko se je domačemu moštvu posrečilo doseči kar tri gole, sicer res nekoliko tudi s pomočjo vetra. Po odmoru je Sobota zaigrala z vetrom in se je moštvo nekoliko zbralo, toda v nasprotnikovo mre- žo žoge niso spravili več kot enkrat. S tem porazom je Soboti verjetno dokončno ušlo prvo mesto, sicer je pa videz, da moštvo ni v formi, kar so pokazale tudi zadnje tekme. V SOBOTI SOBOTA : LJUTOMER 6:3 (3:3) Prijateljsko srečanje Sobote II in Ljutomera je prineslo domačemu moštvu zasluženo zmago. Posebno v drugem delu so gostje bili precej slabši nasprotnik, kar so domači napadalci izkoristili. Ljutomerčani so dosegli dva gola iz povsem nepotrebnih enajstmetrovk. Za domače moštvo pa je dosegel pet golov zaporedoma Titan, ki je bil najboljši mož na igrišču. Šestič pa je bil uspešen Šakal. TEKMA PIONIRJEV SOBOTA : LJUTOMER 5:0 (3:0) V predtekmi so se srečali mladi nogometaši Ljutomera in Sobote. Srečanje se je končalo s prepričljivo zmago domačih, ki so bili tudi za razred boljše moštvo. Predvsem v prvem polčasu so mladi Sobočanci pokazali dokaj lepo igro. Rahel dež je nekoliko pokvaril igrišče v drugem delu, kar je nekoliko vplivalo na igro. V moštvu Sobote je bilo nekaj dobrih igralcev, vsem pa se pozna, da so zimski čas dobro izkoristili in se mnogo naučili — v pionirski nogometni šoli. NAFTA : KOVINAR (Maribor) 2:0 (0:0) Za srečanje med domačini in gosti iz Maribora je bilo veliko |zanimanje v Lendavi in okolici, saj so gostje v spomladanskem delu prvenstva pokazali, da so enakovredna enajstorica tudi tistim moštvom, ki so že v gornjem delu prvenstvene lestvice. To so v Lendavi tudi potrdili, saj so jih domačini lahko šele v drugem polčasu premagali. Komaj je žoga zapustila sredino igrišča, že so gostje navalili na mrežo domačinov. Dobro razpoložena obramba Nafte z Vida kom I na čelu, ki je bil obenem najboljši igralec na terenu, je v prvih desetih minutah imela mnogo dela. V tem času se je izkazal tudi domači vratar Budja. Po desetih minutah je bila igra enakovredna. Obe enajstorici sta s hitrimi prodori osvajali teren in se večkrat znašli v takem položaju, da bi lahko dosegli gol, vendar napadalci niso izkoristili priložnosti, kar še posebno velja za domačine. Po odmoru pa je na igrišču zavel drugi veter. Igra, ki je sedaj postajala vedno hitrejša in zanimivejša, je posredovala gledalcem zares pravi športni užitek. Tudi na gol ni bilo treba dolgo čakati. Leva stran do- mačinov. je bila uspešna že v 48. minuti, ko je Kulčar preigral obrambo in z lepim udarcem pogodil desni zgornji kot. Sedem minut pozneje je srednji napadalec Nafte S. Vidak z bele točke že drugič zanesljivo porinil usnje v mrežo. Obramba gostov je imela mnogo posla in je domala vedno igrala v kazenskem prostoru. Deset minut pred koncem tekme so začeli napadati tudi gostje, ki so na vsak način hoteli znižati rezultat, vendar jim je to preprečila obramba domačinov. Rezultat je realen z ozirom na igro obeh moštev. Omembe vredno je, da so gostje igrali tudi precej ostro, saj so že v prvih minutah poškodovali srednjega napadalca, v drugem pa je bil poškodovan tudi Vajda. Sodnik Drvarič iz Sobote ni imel najboljšega dneva. Tekmi je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. —ce Moštveno šahovsko prvenstvo v Soboti V soboto in nedeljo, 16. in 17. aprila, je bilo v Soboti zaključeno šahovsko prvenstvo Prekmurja. — Udeležila so se ga tri prekmurska moštva in Obrtnik iz Maribora. Domača moštva, ki so prvaki posameznih skupin, so sestavljali prav dobri igralci, vendar je Obrtnik brez večjih težav odnesel prvo mesto in se tako plasiral na polfinalni turnir v Mariboru. Sobota je postala prekmurski prvak. Samo za pol točke ji sledi Lendava, tretje mesto pa so zasedli petrovski šahisti. L A. Mostje Zadnjo nedeljo je pri nas predaval v okviru Ljudske univerze dr. Štefan Gruškovnjak iz Lendave. Njegovo zdravstveno predavanje je bilo povezano tudi s koristnimi nasveti za boj proti goveji tuberkulozi in spremljano s filmom. V osnovni šoli se je zbralo okoli sto ljudi, ki so povedali, da si takih predavanj še želijo. V počastitev 10. obletnice osvoboditve bo nastopila z igro v madžarskem jeziku mladina iz naselja Staro Mostje. Prireditev bo v prvi polovici maja. Lendavski pionirji tekmujejo V zadnjih mesecih se je močno razgibalo življenje v pionirskem odredu osnovne šole. Sedaj mnogo govorijo o raznih krožkih, Se posebno pa o tekmovanju v počastitev 10. obletnice osvoboditve in rojstnega dne tov. Tita. Odigrali so šahovski turnir. Prvo mesto je osvojil Jožef Lonec, učenec iz IV. razreda. Pionirji si urejujejo tudi igrišče za odbojko, v začetku maja pa bo začel delovati tudi krožek za namizni tenis. Odred se bo kmalu pomeril v raznih športti iz Murskega Središča. Svoj delež nih disciplinah tudi s pionirji — bra-pa bodo pionirji prispevali tudi k proslavi 10. obletnice osvoboditve v Lendavi. —ce Nesreča nikoli ne počiva Leopold Sčap iz Mahovcev, okraj Ljutomer, je na poti iz šole domov tako nerodno padel, da si je zlomil levo nogo. Matija Tibaut, učenec osnovne šole iz Hotize, si je pri igranju s součenci zlomil levo nogo. Pri padcu si je močno poškodovala desno nogo v gležnju 35-1etna Marija Perko iz Stavešinskega vrha. 5-letni Branko Grantaša iz Veržeja je vtaknil desno roko v slamoreznico, ki mu je zmečkala palec. Gizela Kuhar iz Puconec je pomagala svojemu možu pri sekanju drevja v gozdu. Po nesreči jo je mož vsekal v levo nogo in ji prizadejal hudo rano. Franc Makovec, šofer v Tovarni mesnih izdelkov v Soboti, je pomagal nakladati svinje na kamion. Pri tem poslu ga je merjasec močno vgriznil v levo nogo. 17-letni Jože Kovač iz Doline je našel v kleti staro puško, s katero pa je tako nerodno ravnal, da se je sprožila. Cev je razneslo, njemu pa raztrgalo levo roko. Simo Čirčovič, 4-letni sinček podoficirja JLA na Hodošu, si je poparil z vročo mastjo desno roko in dobil hude opekline. Feliks Kšela, 31 let star delavec vinogradniškega gospodarstva v Radgoni, je jezdil proti domu. Med potjo pa je konj vrgel jezdeca na tla in mu z nogo polomil nekaj reber. 63-letno Ano Jakab iz Starega Mostja je svinja podrla. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Jože Janežič, soboslikar iz Veržeja, je pri delu tako nesrečno padel na stol, da si je zlomil dve rebri. 19-letni Ignac Hamer, delavec vinogradniškega gospodarstva v Črešnjevcu pri Radgoni, je cepil trte. Pri tem delu se je pa tako močno vrezal v levo roko, da je moral iskati pomoč v soboški bolnici, kamor so se zatekli po pomoč tudi vsi ostali ponesrečenci. Rojstva, poroke, smrti. . . V ljutomerskem okraju se je marca rodilo 98 otrok: 47 dečkov in 51 deklic. En deček se je rodil mrtev. Dvojčke je rodila 28-letna Barbara Potočnik iz Žiberc, občina Apače; pri tretjem porodu dečka in deklico. Poročilo se je 12 parov: 50-letni vdovec Alojz Markon, uslužbenec iz Apač, in 30-letna samska Marija Likovič, poljska delavka iz žiberc; 18-letni samski Jakob Zmazek, kmetovalec, in 20-letna samska Pavla Babič, poljedelke, oba iz Precetinec; 19-letni Samski Stane Žnidarič, tes. pomočnik iz Borec, in 20-letna samska Marija Balažek, poljska delavka iz Precetinec; 25-letni Samski Ernest Standaker, elektrovarilec, in 22-letna samska Marija Rajter, gosp. pomočnica, oba iz Maribora; 46-letni samski Franc Vrbnjak, kmet z Ivanjševskega vrha, in 42-letna samska Marija Perko, kmetica iz Radmožc; 22-letni samski Franc Škrjanec, polj. delavec s Cerovca, in 22-letna samska Veronika Žinko, polj. delavka iz Lahonec; 20-letni samski. Lajoš Fridman, avtomehanik iz Zemuna, in 19-letna samska Danica Filipič, knjigovodkinja iz Pršetinec; 20-letni samski Marijan Marinič, tesar, in 18-letna samska Angela Kukoi, polj. delavka, oba s Cvena; 23-letni samski Drago Vrbnjak, kroj. pomočnik iz Pristave, in 19-letna samska Rozalija Brunčič, polj. delavka iz Babinec; 27-letni samski Stane Feuš, uslužbenec iz Cezanjevec, in 22-letna samska Katarina Peterka, kmetica z Mote; 29-letni samski Anton Tomanič, kmet s Hrašenskega vrha, in 27-letna samska Ljudmila Stanek, kmetica iz Hrastja-Mote; 24-letni samski Franc Kolbl, poljski delavec s Stare gore, in 21-letna samska Jožefa Kšela, poljedelka iz Drakovec. Umrlo je 54 oseb: 19 moških in 35 žensk. V starosti do enega leta je umrlo 10 otrok. Nasilna smrt je doletela dveletnega otroka Marijo Fekonja iz Ivanjševec — poparila se je z vročimi drogami ob žganjekuhi, in 71-letno samsko Katarino Škrjanec z Velikega Brebrovnika — zaužila je preveč alkoholnih pijač, zato so jo drugo jutro našli mrtvo v stanovanju. F. K. Izpred sodišča RAZŽALJENJA ČASTI V PREPIRU Viktor Drvarič, gostilničar na Gorici, je v prepira zelo prostaško govoril o kmetu Francu Flisarju v Markišavcih. Sodišče ga je obsodilo na 3000 dinarjev denarne kazni. PRI ČESANJU PERJA JE PREVEC GOVORILA Pri kmetu Smodišu v Fokovcih se je neki zimski večer zbralo precej ljudi, ki so pomagali česati perje. Ob takih prilikah se ljudje marsikaj pogovorijo, vmes pa padajo Šaljivke in tudi čenče. V taki večji dražbi pri kmetu Smodišu je bila tudi Julijana Jakiša, kmetica iz Fokovcev, ki je govorila, da so ji N. K., N. L. in N. L. ukradli kolo z voza, drugič ji bodo pa odnesli že kar cel voz. Zaradi obrekovanja jo je okrajno sodišče v M. Soboti obsodilo na 3000 dinarjev kazni in naporavnavo vseh stroškov. MILIČNIKE JE ŽALIL V Kuzmi na veselici Rdečega križa je precej globoko v kozarec pogledal Anton Kuler, kmet iz Kuzme. Ker je le preveč razgrajal in kričal, sta storila dva miličnika svojo službeno dolžnost' ter ga opozorila, da se naj dostojno obnaša, kar pa ni nič zaleglo. Prisiljena sta bila odstraniti ga iz gostilne. Kuler pa je oba miličnika in LM sploh hudo žalil. Zato bo moral plačati 3000 dinarjev kazni in vse stroške. MALOMARNOST ZADRUŽNEGA POSLOVODJE Koloman Benko, poslovodja zadružne trgovine v Martjancih, je slabo opravljal svoje poslovodske posle. Blaga ni prodajal po paragonskih blokih, pri prodaji se ni držal kalkulacijskih cen, krmil in umetnih gnojil ni vskladiščil na varnem prostoru, tudi evidence nad embalažo in nad prodajo ni vodil. Takšno malomarno poslovanje je imelo za posledico, da je bilo ob koncu leta v trgovini 83.000 dinarjev primanjkljaja. Obsojen je bil na dva meseca zapora. S TASTOM JE GRDO RAVNAL Franc Novak iz Lemerja je zelo razborit človek. Njegov 74-letni tast Nikolaj Skrilec je pazil na otroka, ki je pa padel po tleh. Novak misleč, da je stari Skrilec kriv otrokovega padca, je planil na njega in ga s pestjo udarjal po glavi, da je dobil Škrlec hude poškodbe, otekline in podplutbe na očeh, ušesih in licu. V zaporu bo lahko 20 dni razmišljal o svojem neprimernem postopanju napram tastu. TUJA DENARNICA JI JE BILA VŠEČ Marija Mencigar iz Pertoče se je z avtobusom peljala v Soboto. Avtobus je bil poln kot navadno. Poleg nje je stala Bogomila Gomboc, ki je imela v žepa zimskega plašča denarnico s 5000 dinarji, ki so postali plen Marije Mencigar. Ta je na sodišču sicer trdila, da je denar z denarnico našla na tleh v avtobusu, pa ji niso verjeli. Dobila je 4 mesece zapora. NAGRADNA KRIŽANKA „PRVI MAJ“ NAVPIČNO: 1. pristanišče ob Črnem morju — 2. osebni zaimek — 3. časovna enota — 4. pasma, pleme — 5. časovni veznik — 6. vrsta vrbe — 7. domača žival — 8. šte vilka 1 — 12. skupina ptič — 14. jarem — 17. smučarski tik — 19. žensko ime — 22. okras, lišp, nakit — 24. prodajalec starih knjig — 26. vzdrževalnina — 27. odmev — 29. sestrica, hrvaško (narobe) — 31. kradljivec — 32. reka na Poljskem — 34. latinski pozdrav — 36. Asirija skrajšano — 38. posoda — 40. ničle — 41. oče — 42. migljaj z očmi — 47. smešna zgodba — 49. enota dela — 51. luka ob izhodu iz Rdečega morja — 53. zemljevid — 55. ruska novinarska agencija — 57. vrsta bolezni — 58. geslo — 60. plemiški naziv — 62. vzklik pri vriskanju — 65. pripadnik Slovanov — 67. kratica za mednarodno organizacijo — 69. hoja — 72. vrsta pesnitev — 74. dva samoglasnika — 76. narobe 72 navpično. VODORAVNO: 1, 39 in 77 naš tednik svojim naročnikom in bralcem — 9. doba, vek — 10. domača žival — 11. vzklik — 13. vrsta igralnih kart — 15. veznik — 16. je v čebeljem panju — 18. turški velikaš — 20. 6. in 3. črka abecede — 21. oče — 23. osebni zaimek — 25. mesec cvetja — 28. turško ime (brez j) — 30. stari Slovan — 33. žensko ime — 35. slaba ocena — 37. takšen — 43. alkoholna pijača — 44. grška črka — 45. industrijska rastlina — 46. moško ime — 48. predplačila — 50. sirota — 52. enakšen — 54. žival, ki živi pod zemljo — 56. upanje — 59. zračni pritisk — 61. gozdiček — 63. resnično — 64. del kolesa — 66. reka v Italiji — 68. ni debel ne moker — 70. brez samoglasnika iz besede pod 30 vodoravno — 71. italijansko tri — 73. trditev, stavek, razprava — 75. vzklik pri skoku. Prvi trije izžrebani reševalci bodo dobili lepe knjižne nagrade. Rešitev je poslati upravi našega lista do 15. maja. Kakovostno opeko izdelujejo v OPEKARNI NEMČAVCI Delovni kolektiv čestita k Prvemu maju vsem vrstnikom in prebivalcem v Pomurju! - OBMURSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 7 Za napredek prekmurskega kmetijstva Na osnovi 2. poglavja in 7. točke 19. poglavja družbenega plana okraja Murska Sobota za leto 1955 razpisuje Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota naslednji natečaj za obnovo sadovnjakov in vinogradov, za gradnjo silosov in gnojišč oziroma gnojničnih jam in za kalcifikacijo (apnenje) kislih zemljišč. 1. Razpisujemo saditev 60 hektarjev sadovnjakov na novih površinah in asanacijo (priprava starejših slaborodnih sadovnjakov s sodobnimi ukrepi za boljšo rodovitnost) 40 hektarjev starejših sadovnjakov. Okrajni ljudski odbor prispeva za vsak hektar novega nasada 20.000 dinarjev pomoči, za vsako asanacijo sadovnjaka pa da pomoč z brezplačno dodelitvijo škropiva in umetnega gnojila. Če zasadi po tem razpisu sadovnjak na enem kompleksu zemlje več lastnikov, so ti, poleg pomoči iz drugega odstavka, deležni še pomoči v brezplačni dodelitvi potrebnih umetnih gnojil. Pogoji: Na natečaju lahko sodelujejo gospodarske in družbene organizacije, pa zasebna gospodarstva: a) ki sama ali družno na enem kompleksu zemlje sadijo najmanj 1 hektar zemljišča; b) ki se obvežejo, da bodo nasad zasadili in uredili po načrtih strokovnjakov kmetijske službe in po predpisanem sadnem izboru; c) ki se obvežejo, da bodo nasad redno vzdrževali; d) ki asanirajo svoj sadovnjak po strokovnem načrtu, pa imajo najmanj 20 dreves v strnjenem nasadu. 2. Razpisujemo obnovo 7 hektarjev vinogradov. Okrajni ljudski odbor prispeva za vsak obnovljeni hektar vinograda 100.000 din pomoči. Pogoji: Na natečaju lahko sodelujejo gospodarske ali družbene organizacije in zasebna gospodarstva: a) ki sama ali družno obnovijo najmanj 25 arov vinograda; b) ki se obvežejo, da bodo obnovo izvršili po načrtih strokovnjakov kmetijske službe in po predpisanem trsnem izboru; c) ki se obvežejo, da bodo nasad redno vzdrževali. 3. Razpisujemo novogradnjo silosov za prostornino 500 kub. metrov. Okrajni ljudski odbor prispeva za vsak kubični meter sezidanega silosa 2000 din pomoči. Pogoji: Na natečaju lahko sodelujejo gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in zasebna gospodarstva: a) ki se obvežejo, da bodo silose zgradili po predpisanih načrtih in navodilih kmetijske službe in b) ki se obvežejo, da bodo zgradili silos z najmanj 6 kub. metrov prostornine. 4. Razpisujemo navogradnjo gnojišč in gnojničnih jam v površini 2000 kvadratnih metrov. Okrajni ljudski odbor prispeva za vsak kvadratni meter sezidane tlorisne površine gnojišča 700 din pomoči. Pogoji: Na natečaju lahko sodelujejo gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in zasebna gospodarstva: a) ki se obvežejo, da bodo gnojišča z gnojničnimi jamami zgradili po načrtih in navodilih kmetijske službe; b) ki se obvežejo, da bodo zgradili najmanj 20 kvadratnih metrov tlorisne površine. 5. Razpisujemo pomoč za kalcifikacijo (apnenje) kislih zemljišč v obliki plačila prevoza v višini 30.000 tonskih kilometrov. Okrajni ljudski odbor prispeva za vsak prevoženi tonski kilometer, ko gre za saturacijski mulj, apnenec, apno ali druga sredstva, od razkladalne postaje do sedeža kmetijske zadruge, 50 din pomoči. Pogoji: Na natečaju lahko sodelujejo kmetijska posestva in kmetijske zadruge: a) ki se obvežejo, da bodo naročili saturacijski mulj, apnenec ali druga sredstva za apnenje do odobrenega števila ton in b) ki se obvežejo, da bodo sredstva uporabili za apnenje kislih zemljišč. 6. Splošna določila Zasebna gospodarstva, ki se želijo udeležiti natečaja po 1., 2., 3. in 4. točki, naj vložijo prijave pri svoji kmetijski zadrugi. Skrajni rok za prijavo je 15. maj 1955. Kmetijska zadruga prijavi svojo udeležbo, udeležbo svojih članov, ki so vložili prijave po prejšnjem odstavku, in prijavo po 5. točki pri Okrajni zadružni zvezi v Murski Soboti najpozneje do 20. maja 1955. Tej zvezi prijavljajo svojo udeležbo neposredno tudi kmetijska posestva in gospodarsko-družbene organizacije. Kmetijska odbora Sveta za gospodarstvo OLO in Okrajne zadružne zveze objavita rezultat in uspeli natečaja do 31. maja 1955. leta. Pravico do udeležbe, na natečaju imajo gospodarske in družbene organizacije ter zasebna gospodarstva na področju okraja Murska Sobota. Tajništvo za gospodarstvo pri OLO bo izdalo navodila za izplačilo pomoči in nadzorovalo izvedbo natečaja. Neizpolnjevanje pogojev in nenamenska uporaba sredstev ima za posledico obvezno povrnitev vse pomoči. 7. Razen razpisanega natečaja po prejšnjem poglavju bo Okrajni ljudski odbor Murska Sobota v letu 1955 dajal kmetijstvu še naslednjo pomoč: 1. Subvencioniral bo za vsak nabavljeni kilogram semenskega ovsa, semenskega ječmena in semenske koruze 8 din. 2. Subvencioniral bo za nakup travnih semen pri napravi umetnih travnikov povračilo polovice nabavne cene. 3. Nagrajeval bo imetnike priznanih vzornih posevkov in izvajalce negativne in pozitivne odbire krompirja. 4. Subvencioniral bo za nabavo plemenskih bikov in merjascev del razlike med klavno in plemensko ceno. 5. Kril bo razliko v ceni med valilnimi jajci štajerske kokoši in merkantilnimi jajci ter subvencioniral nabavo plemenskih petelinov. 6. Nagrajeval bo najboljše rejce živine. 7. Dajal bo 50 odstotkov povračila za zatiralna sredstva proti koloradskemu hrošču, murvinemu prelcu, ameriškemu kaparju, gobarju in za prevozne sadne škropilnice. 8. Nagrajeval bo najboljše opravljeno zatiralno delo proti škodljivcem. Pravico do pomoči po 1., 2. in 7. točki bodo imela kmetijska posestva, kmetijske zadruge in zasebna gospodarstva na področju okraja Murska Sobota z nakupom pri za to pooblaščenem podjetju. Pravico do pomoči po 4. točki bodo imela posestva, zavodi, kmetijske zadruge in rejci plemenjakov z nakupom priznanih plemenjakov na plemenskih sejmih ali pri določenih rejcih pod pogojem, da jih pravilno vzdržujejo določeno dobo. Pravico do pomoči po 5. točki bodo imela posestva in kmetijske zadruge na prošnjo. Pravico do nagrade po 3., 6. in 8. točki si bodo pridobila posestva, kmetijske zadruge, zavodi in zasebna kmetijska gospodarstva na razstavah, premovanjih in priznavanjih po strokovni oceni komisij kmetijske službe. Svet za gospodarstvo OLO Murska Sobota NOV PLAN JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Po anketi, ki jo je v začetku lanskega leta izvedla Jugoslovanska loterija v Sloveniji, in po temeljitem proučevanju želja čez milijon rednih igralcev širom po Jugoslaviji je Jugoslovanska loterija z januarjem 1955 uvedla nov, tako imenovani dvojni plan. S tem dvojnim planom je skušala izpolniti željo tistih igralcev, ki menijo, naj bi milijonsko premijo ukinili in namesto nje in številnih dobitkov po 100 in 300 dinarjev povečali število srednjih dobitkov. Tej želji ustreza Plan I, po katerem je žrebanje vsakega 10. v mesecu. Srečke po tem planu stanejo po 200 din, s čemer pa še ni rečeno, da so tudi dražje, kajti istočasno sta povečana tudi število in vrednost dobitkov, tako da ostane neizpremenjeno 67 odstotno razmerje med vrednostjo dobitkov in vrednostjo emisije srečk. Številnim igralcem, ki hrepenijo po milijonu in ki so hkrati zadovoljni s kakršnimkoli dobitkom, t. j. četudi z dobitkom v vrednosti srečke, pa je dobrodošel drugi del plana — Plan II, katerega žrebanje je vsakega 25. v mesecu. Srečke drugega plana stanejo po 100 din. Posebnost tega plana je v tem, da zaradi večjega števila majhnih dobitkov zadene vsaka tretja srečka. V bistvu imamo torej dva plana in dvoje vrst srečk, ki medsebojno nista vezani. Igralcem je dano, da lahko igrajo na srečke enega ali drugega plana, pač po svojih nagnjenjih in preudarku. Ljubitelji te igre pa igrajo hkrati s srečkami obeh planov in tako hrepeneče pričakujejo žrebanje vsakega 10. in 25. v mesecu. V prvih treh mesecih igre po novem planu se je pokazalo, da igralce Jugoslovanske loterije veseli zlasti Plan L čeprav srečka stane 200 dinarjev in torej zahteva večjo »investicijo«. Že od prvega žrebanja — 10. januarja letos — teh srečk vedno primanjkuje, zato pa se je Jugoslovanska loterija odločila, da poveča emisijo srečk hkrati po obeh planih in sicer po Planu I za 100.000, po Planu II pa za nadaljnih 200.000 srečk. Prvo žrebanje po Planu I s povečano emisijo bo letos 10. maja v M. Soboti in bodo prav Pomurci tisti, ki bodo prvi v Jugoslaviji videli, kako to gre. To zanimivo in redko prireditev priporočamo našim bralcem tembolj zato, ker si čisti dobiček Jugoslovanske loterije delijo, med seboj družbene organizacije: Zveza borcev NOV (za vojne sirote), Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, Zveza slepih Jugoslavije. Zveza gluhih Jugoslavije, Jugoslovanski Rdeči križ in Svet društev za otroško in mladinsko skrbstvo Jugoslavije. Zato želimo kar največ uspeha tako igralcem, kakor tudi Jugoslovanski loteriji. KN VESELI KOTIČEK ZANIČ Prvi: »Koliko je na uri?« Drugi: »Natančno deset.« Prvi: »Ni še — manjka pet minut.« Drugi: »Tvoja ura je zanič.« Prvi: »Pa sem jo davi naravnal po mariborskem radiu!« Drugi: »Pa je radio zanič!« ČETUDI V SANJAH... Minka plane v sobo Prijateljice Ančke: »Zaradi Janeza še znorim! Nocoj se mi je sanjalo, kako je neka plavolaska z njim koketirala, on pa je predel kakor maček!« »Oh, saj je to, bilo samo o sanjah!« jo miri Ančka. »Prav, zrase Minka, »toda če dela tako o mojih sanjah, kaj, pomisli le malo, dela potem šele o svojih! ČAROVNO) SREDSTVO Mlada žena Je težkega srca opazila, da je njen soprog, prišedši zvečer domov, ne pozdravlja več s tistim žarom kakor o medenih tednih. V strahu zanj se je obrnila za nasvet do neke vedeževalke. Po nekaterih skrivnostnih mahljajih nad svojo kristalno kroglo ji je modra žena nasvetovala naslednje čarovno sredstvo: Vzemi dobršen kos surove govedine in ga potolci na palec debelo. Prereži čebulo in nadrgni z njo meso na obeh straneh. Soli in popopraj ga ter spraži na močnem žaru. Položi nanj tri koščke surovega masla in dve betvici peteršilja ter ga daj možu, da ga poje! Učinek tega čarobnega sredstva je bil tako čudovit, da je žena uvr- stila njega pripravljanje med vsakdanja gospodinjska opravila. In mlada dvojica je potem živela o neskaljeni sreči in zadovoljstvu. ZNORELI SO... Školski nadzornik pridejo o školo no vidijo, ka stoji nekši školar pred dvermi v razred pa se smeji. »Kaj stojiš tu pa se tak smejiš? ga pitajo. »Naš vičitel so z razredon vred znoreli.« »Kak pa to?« se čüdijo nadzornik. »Vete, meni se je o razredi nekaj pripetilo. Mene so nagnali na friški lüft, sami pa so z dicój vret ostali f toten smradi!« RADOVEDNOST Vičitel govori prvečjakon o ten. kak se valijo piceki, no reče: »Ali ni čudovito, kako zleze iz jajčjih lupin tako srčkano pišče?« Pa se zglasi mala puca: »To že, jas pa bi še samo štela znati, kak je te ali notri prišlo?« ZA »SEDMINO« SE PRIPRAVLJAJO Posebno poročilo iz Beltinec. — Številni prekupčevalci in kupinarji bodo imeli poslovilni večer. V ta namen bodo baje najeli vse prostore v eni izmed beltinskih gostiln. Ves program, ki ga je sestavil poseben pripravljalni odbor, se bo odvijal za zaprtimi vrati. Nezaželjenim bo vstop strogo zabranjen. Osebna legitimacija — nabito polna mošnja tisočakov v levem zunanjem žepu suknjiča. Točen datum prireditve čuvajo v največji tajnosti. Dopisniku pa se je kljub temu posrečilo, da je zvedel za naslednjo skrivnost: »Kociper-banda« jim bo prav ob 12. uri ponoči — za prvi maj — zaigrala poslednji marš. —jo Poročilo o žrebanju srečk 69. kola (Plan II) dne 25. aprila v Skoplju Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami 81070 504730 605450 91 631 2201 212951 244381 542321 616721 646791 655131 2 3682 78162 13 3193 095873 235915 407743 559503 542503 184 6074 208594 ■ 5 365 76355 513725 570175 575655 708715 6 8566 43786 78706 645606 45027 82527 546647 48 2748 5678 88698 264268 281518 506208 542608 670668 3749 so zadele dobitek dinarjev 30.000. — 40.000. — 40.000. — 500.— 1.000.— 2.000.— 10.000 — 40.000. — 300.000 — 40.000. — 40.000 — 40.500.— 50.000 — 100.— 5.100.— 20.100 — 200.— 10.000. — 100.000— 1.000.200 — 40.000.— 100.000 — 100.000.— 2.000.— 5.000. — 50.000. — 100.— 3.100. — 30.100. — 50.100. — 50.100. — 50.100 — 40.100. — 100.— 5.100. — 20.100. — 30.100. — 50.100. — 20.000. — 20.000.— 50.000. — 300.— 5.300.— 5.000 — 20.000.— 40.000. — 40.000. — 40.000. — 50.000. — 40.000. — 5.000. — Skupno je bilo izžrebanih 275.127 dobitkov in 2 premiji v skupni vrednosti 53 milijonov in 600 tisoč dinarjev. Pomurski Flikač pripoveduje Dolgo te že nismo srečali v našem tedniku, prijateljček dragi — tako boste morda povedali na moj račun, ko boste prebrali pričujoče pismo. A reči vam moram: svet je okrogel, pa tudi srečal Zaprli so me in šele zdaj sem se vrnil iz neke ustanove — svež, odpočit in poln novih navdihov. No, da si bomo na jasnem: bil sem na literarnem tečaju v neki ustanovi, za katero bojda vneto poizvedujejo prebivalci LENDAVE in odkoder se lahko kot bivši grešnik spet vrneš na staro delovno mesto. Rečem vam: ni slaba ta »meštrija«, saj si poleg nje lahko pridobiš še naslov literata. Kaka časti Zakaj ne bi ustregel morebitnim »interesentom«; kar naravnost jim toplo priporočam, da so čimprej oglasijo pri meni ali pa pri tistem lendavskem človeku, ki je to »prevzgojo« preživel z menoj vred. V njegovem podjetju ga boste našli. Drugim pa priporočam, naj nikar ne kritizirajo, če v nekaterih lendavskih podjetjih in ustanovah naštejejo na deset delavcev po tri uslužbence. Kaj pa naj potem poreko v tistem podjetju, kjer se je tekma med delavci in uslužbenci končala neodločeno 10:10. Vsaj no bodo mogli eden drugega spodnesti! Tudi pomlad je nekam plaho pokukala v Lendavo; posebno so je bili veseli motoristi, saj jim je prinesla dirkališče na Vodni ulici, meščanom pa je sila pogodu, da lahko zdaj tudi ponoči poslušajo brnenje motorjev. Taki koncerti jim baje kot nalašč povečujejo voljo za nočno spanje. Jas pa sem sam pri sebi sklenil, da se vsedem na stolček blagajnika V. S. v neki sindikalni podružnici; zakaj tudi ne bi, ko pa se mi obeta 32 tisočakov samo sa obračunavanje članarine — čeprav samo v obliki posojila. Komu pa danes niso potrebni denarci? Ko sem pred kratkim bil na občnem zboru Partizana (?), sem se močno prilepil na stol, da mi ga ne bi kdo spodmaknil, in se za- topil v globoke sanje . . . Najprej sem zagledal v društvu tabornikov kompleten tamburaški zbor, ki je meni v čast zaigral tisto »Veselja ni nikjer. . .«, potem sera sc v Partizanski ulici zazrl v mehanično delavnico, ki je imela celo tako zmogljivost, da ni bila nikdar več kot dvakrat na teden odprta (obožujem onega, ki je naposled uslišal večletne želje ljudstva), potem sem v LENDAVSKIH GORICAH gasil ogenj v družbi lendavskega podpoveljnika, ki je do kraja ostal na pogorišču in ga »rožice« niso zanesle drugam, naposled pa sem vtaknil svoj dolgi nos še v GABERJE, kjer so mi na občini rekli, da so iznašli poseben ključ za pravično delitev paketov Rdečega križa. »Ta pa je zares lepa, s čim se bodo pa potem ukvarjali na lendavskem sodišču . . .« se je oglasilo nekje v daljavi tako močno, da sem se zdrznil, se prebudil in naglo odnesel pete v MURSKO SOBOTO, kamor me je klical sam Lenin, ki je ob vetrovju močno v skrbeh zastran svoje stabilnosti na spomeniku zmage. Ko sem ga obiskal in se zagledal v njegov obraz, se mi je zdelo, da me je karajoče opomnil: »Mar sem v prekmurski metropoli res tako malo znan, da moram s svojim zvonkim glasom vabiti ljudi k sebi.« Oglasil sem se tudi pri regulatorjih in kanalizatorjih, povohal njihove načrte in jim v vsem pokimal, le v enem ne; po mojem bi morali »planirati« vsaj en meter globoke obcestne jarke, da bi lahko brez večjih zapletljajev šle vanje vse konjske fige, ki jih cestarji odlagajo vzdolž sedanjih vrstnikov. To pa je res korak naprej k brezhibnemu funkcioniranju mestne kanalizacije. Povrhu tega pa so konjske fige še v okras ulicam, ki bi bile sicer preveč puste. Pravijo tudi, da ne bo nič iz tiste kaše, ki jo že nekaj časa kuhajo posamezni »konservativci«; merim namreč na povečanje soboške bolnišnice na »široki fronti« Avtorji te zamisli se ogrevajo za to, da bi posamezne oddelke »velikodušno« razdelili po vsem Pomurju; par bi jih ostalo v soboškem okolju, eden bi morda našel prostore v poslopju verženskega vzgajališča, drugi v radgonskem gradu . . . Četudi živimo v atomskem veku in času helikopterjev, vam odkrito povem, da bom rekel svoj da — če me bo le kdo vprašali — samo tedaj, če se bo iz tega izcimilo kaj boljšega, recimo na primer: ena, čeprav samo soboška, velika in poštena bolnišnica! Zategadelj sc nikar ne čudite, če sem za slovo skočil k soboškim projektantom in jim položil na srce, naj vsaj letos spremenijo tisti milijonček v dober načrt za pošteno rabo. Sicer še prostornejše bolnišnice dolgo ne bomo dobili! Jaz pa bi ne bil »gospod« Flikač, če se ne bi zapeljal tja čez Muro gledat, kaj delajo vrli Prleki. V VERŽEJU sem takoj treščil v poštni urad, zavrtel telefon in poklical soboški zavarovalni zavod. Pogovor je bil popolnoma podoben mojemu sklepu: sem za takojšnje in nepreklicno povečanje zavarovalnine v primeru nesreče — denimo na mostovih, ki sem jih bil prečkal na cesti od Dokležovja do Veržeja. Za 200 odstotkov! Lahko si mislite, kako vesel je bil uradnik na drugi strani žice. Se več takih mostov, pa bodo dohodki zavoda občutno porasli V KRIŽEVCIH sem navihal ušesa tistemu od »tombole«, ki je kakor za stavo trgal lepake »Kovačevega študenta« s plotov in sten, na njihovo mesto pa lepil svoje. Mor- da pa je to storil zaradi tega, da bi bila reklama za igro bolj učinkovita? Ko sem se pripeljal na RAČKI VRH, sem se v tamkajšnji zadrugi ponudil za trgovca. Zakaj pa ne bi poleg treh za pultom stali štirje, ko pa je dovolj izkupička. Sicer pa to ni važno, če pridno prodajajo zadružne škropilnice in manjše stroje. Saj kapar ne žre plačnega sklada, pa tudi ni nevaren upravniku, ki mu pri takem »pospeševanju« kmetijstva res ne more biti vroče, res pa je, da sc ga boje kmetje v HRASTJU - MOTI, prav tisti, ki so mi ob obisku svojo zadruge narobe pohvalili. Meni pa se je mudilo dalje. Pri sosedih v VUČJI VASI vedo marsikaj povedati o neki Angelci, k rada ljudi opravlja, v hlevu pa ima vse nered, tako da njena živina nima prave podobe. Nasprotno pa mora mlada Stanka sama orati njive. Stric jo rajši obrekujejo, kakor da bi ji pomagali. Sploh pa je tam okrog tako: nekateri boljše stoječi kmetje z dobro zemljo in vinogradi ne morejo in ne morejo plačati davka, njihovi manjši vrstniki pa brez večjih težav odrinejo tiste jurčke v skupno skledo. Delo, delo — daje človeku veljavo, čast in dohodke, tako so mi ob slovesu povedali pridni gospodarji. In rad jim verjamem! Boksar pa sem postal šele v STAVEŠINCIH, kjer je na občnem zboru gasilcev samo malo manjkalo, da me ni gospodar hiše. v kateri so vrli požarniki zborovali, oklofuta), brcnil z nogo v zadnjico in me postavil z nekim drugim pod kap. Zares: lepa manira enega gasilca! Pri nekih tehnikih v JAMNI sem se naučil, kako se da biciklom zamenjavali kolesa in jih potem drago prodajali v BUČEČOVCIH. Saj baje kolesa rasejo v koruzi! Kako se bo ta zgodba končala, mi sicer že ni znano, kakor tudi ne bi rad prigreval tiste ženitovanjske, ki jih na veliko luščijo tam naokrog. Ne vem, ne vem, če bo za njih dovolj prostoru v LJUTOMERU pod uro, kajti tam so zdaj odprli dom direktorjev. Baje teče vse kot namazano: postrežba, hišni red, intervjuji.. Ker je dotok novih moči v to ustanovo še vedno precejšen, se ni bati, da bi kmalu kaj zgubila na svojem pomenu ali ugledu. Kaj bi le ugibali; rajši povejmo tisto, katero sem slišal na eno uho pri »Les - kurivu« in »Zadružniku«. Mali nebogljenčki so me vprašali, ali bi sc po mojem sploh lahko kdaj zgodilo, da bi vrag vzel Ameriko. Tuhtal sem, vrtal in prodiral v tajnost. . . pa vse zaman! Kot »nepolitičen« človek sem pogorel, oni pa so se mi režali in mi v brk zabrundali: »če bi mi poslali tja vsaj eno kompozicijo »poštenih« direktorjev.« Dobro so jo pogruntali, kajne? Rad bi se še bil malo pomudil pri mojih znancih, vendar sem moral z enim samim korakom stopiti v IVANJKOVCE, kjer sem od starih babnic, ki tam okrog še vedno coprajo, hotei zvedeti, če bom prišel še topel v nebesa. Svinj in glist pa na žalost nimam, da bi jim dala vetra! Tam pa poznajo še eno vrsto coprnic v osebah zaskrbljenih žena: lop s kuhljo po glavi, da se boš končno enkrat le streznil! Da je ne bi tudi jaz skupil, sem rajši odvihral k TOMAŽU, kjer so mi ljudje zelo pohvalili poverjenika Prešernove družbe Denar so dali, knjig pa še niso dobili! Sklenil sem možu natveziti nekaj koristnih naukov o poštenja — tega je kot šolani človek zares potreben — potem pa se čez hribe in doline vrniti nazaj v moj romantičen in nezgruntano drag brlog — v objem soboška stanovanjske krize. Sicer po: saj rasejo bloki, enkrat bo ie boljše! Da bi le tudi to dočakal vaš prijatelj Pomurski Flikač OBMURSKI TEDNIK. 28. aprila 1955 V torek, 10. maja bo v Murski Soboti javno žrebanje srečk 70. KOLA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE PO PLANU I. VABIMO VAS, DA SE ŽREBANJA UDELEŽITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! — ČE PA BOSTE IMELI SREČKO, BOSTE MORDA PRIJETNO PRESENEČENI. Na splošno željo poverjenikov in novih članov Prešernove družbe bomo ponatisnili knjigo Vladimirja Kokoleta »DEŽELE SVETA« To je poljudni geografski priročnik z osnovnimi geografskimi, ekonomskimi, zgodovinskimi in družbenimi podatki o vseh državah sveta. Knjiga je opremljena z okoli 15O slikami in devetnajstimi dvobarvnimi zemljepisnimi kartami. Izvršeni pa so tudi nekateri Popravki o tekstu. V prednaročilu bo stala za člane Prešernove družbe 200 din, za nečlane pa 280 din. Naročniki izven Ljubljane doplačajo 20 din za poštnino. -Knjiga bo po izidu znatno dražja, tiskali pa jo bomo v omejenem številu. Kdor želi knjigo vezano o polplatno in trd karton, doplača 120 din. Prednaročila sprejemamo do 10. julija 1955, knjiga pa bo izšla okto- bra PREŠERNOVA DRUŽBA »ZIDAR« — GRADBENA OBRT Murska Sobota sprejme v stalno službo SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO s prakso. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe poslati na gornji naslov. Ljudski odbor mestne občine MURSKA SOBOTA razpisuje NATEČAJ za poslovodjo gostinskega podjetja »Gostilna pri Ledavi«. Pogoji: strokovni izpit iz gostinske stroke in večletna praksa z dobrimi spričevali. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjega dela pošljite Ljudskemu odboru mestne občine M. Sobota. Natečaj traja do 10. maja 1955. KAM PRVEGA MAJA? V Stanjevce v na novo odprto gostilno Eleka Boharja na prijetno prvomajsko veselico s plesom. Dobra jedila in izvrstna štajerska vina. Vljudno vabljeni. Ob delavskem prazniku tudi naš pozdrav! Franc Popi! knjigoveznica Murska Sobota ZADRUŽNIKI KMETIJSKE ZADRUGE v ČERNELAVCIH s poslovalnicami v VEŠČICI in POLANI najprisrčneje čestitajo ob PRAZNIKU DELA vsemu delovnemu ljudstvu. HIŠA, bivša gostilna in pekarna, z odgovarjajočimi prostori in s 5 ha posestva v Cerkvenjaku, prej Sv. Anton v Slov. goricah, ugodno naprodaj. — Ogled: Podgoršek, Cerkvenjak 2. VINOGRAD, sadovnjak, njivo in gozdiček s krasno vilo (hišo), nanovo elektrificirano, v skupni površini 4 in pol katastrskih oralov, prodam takoj po zelo ugodni ceni v Štrigovi. — Vprašati: Matija Frank, Banfi (Vušivščak) št. 35 ali pismeno pri Ivanu Rodiku, Varaždin, Vrazova 1, telefon 545. IZVRSTEN SADJEVEC IN KONSUMNA VINA — kamionske in vagonske količine — lahko kupite pri Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, p. Slatina Radenci. MLIN in malo posestvo ugodno naprodaj. — J. Miklošič, Videm, Ptuj. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO, v poštev pride samo moški, sprejmemo takoj. Pogoji: 4 gimnazije, knjigovodski tečaj ali Vsaj enoletna praksa v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — »Agrotehnika« — servis Ljutomer. BENZINSKI MOTOR, 6 KS, cirkularko in slamoreznico znamke »Drava« Prodam. — Bela Železen, Moravci 81, p. Martjanci. GOSPODINJSKO POMOČNICO Sprejmem takoj v službo. — Naslov v upravi lista. GRADBENO PARCELO in 52 m3 gramoza Prodam v M. Soboti. — Ludvik Sever, Partizanska 42. KOMPLETNO KOVAŠKO ORODJE prodani. — Moravci št. 9. MIZARSKEGA VAJENCA IN POMOČNIKA sprejmem v službo. Alojz Sukič, Murska Sobota, Juša Kramarja št. 8. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z do pisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. Z. NOVO VODOVODNO ČRPALKO z motorjem, tvrdke »Wenke Wien«, s cevmi in rezervoarjem za vodo, brzošivalni stroj »Dürkopp« z okroglim čolničkom Prodam. Poizvedbe: Hafner, Ljutomer, Ormoška 12. VEČ STAVBNIH PARCEL v gradbenem rajonu M. Sobota naprodaj. Podrobne informacije: pisarna odvetnika dr. Milana Šijanca, Ulica 17. oktobra. Tedenski koledar Nedelja, 1. maja — Praznik dela Ponedeljek, 2. maja — Boris Torek, 3. maja — Saša Sreda, 4. maja — Florijan Četrtek, 5. maja — Maksim Petek, 6. maja — Janez Sobota, 7. maja — Stanislav Gibanje sonca: 11. maja vzide ob 4,36 uri in zaide ob 19,22 uri. Dolžina dneva: 14 ur in 46 minut. Lunine spremembe: 6. maja ob 23. uri in 14 minut polna luna. SPOMINSKI DNEVI 1. Mednarodni praznik delovnega ljudstva.. — 1942. Ustreljen Ernest Eypper, prvi talec v Ljubljani. — 1945. — Jugoslovanska armada osvobodila Trst.— 1946. Mladinske brigade začele graditi progo Brčko—Banoviči. 2. 1944. — Kongres jugoslovanske mladine USAOJ v Drvarju. — 1945. Koroški ia Kokrški odred začela prodirati proti Celovcu. 3. 1635. Kmečki punt v Preboldu in Ostrvici nad Celjem. — 1941. Italija si je priključila del slovenskega ozemlja in proglasila »Ljubljansko pokrajino«. 4. 1945. — Kot žrtve okupatorja in njegovih pomagačev umorjeni na Turjaku dr. Vito Kraigher, dr. Franc Mesesnel, ing. Rihard Sever in drugi. — 1941. — Delegacija KPA izroči v Budimpešti madžarski vladi skupno resolucijo KPA in Zavednosti. V njej zahtevajo člani obeh organizacij kulturno avtonomijo, manifestirajo nacionalno povezanost Prekmurja s Slovenijo, zahtevajo zaščito že izvedene in nadaljevane agrarne reforme. Resolucija zbudi silovito ogorčenje v Budimpešti, a še večje med soboškimi veljaki. 5. 1818. — Rojen v Trieru v Renski Prusiji Karl Marx. — 1945. — Osnovana narodna vlada Slovenije v Ajdovščini pod predsedstvom Borisa Kidriča. — 1945. — Zbor partizanov na Smokuški planini pod Stolom za poslednji napad na Celovec, kamor so vkorakali S. maja. — 1944. — Aretiran kurir OF Danilo Gomišček. 6. 1840. — Na Angleškem prišla v promet prva poštna znamka »črni penny. 7. Dan radia. KINO BELTINCI. — 30. aprila in 1. maja francoski film »Gospod Hulof na počitnicah«. RADGONA. — 30. aprila in 1. maja angleški film »Smeh v raju«. — 4. in 5. maja italijanski film »Neprijetnosti novoporočencev«. RADENCI. — 30. aprila in 1. maja argentinski film »Onečaščena«. —5. maja ameriški film »Macao«. ČEPINCI. — l. maja francoski film »Parmska kartuzija«. — S. maja italijanski film »Jutri bo prepozno«. LENDAVA — od 29. aprila do 1. maja ameriški film »Uročen«. »PARK« M. SOBOTA — od 29. aprila do 4. maja ameriški barvni film »V vrtincu« — od 5. do 8. maja francoski film »Trije klovni«. VELIKA POLANA. — 1. maja angleški film »Dolina Orlov«. — 8. maja ameriški film »Njeno maščevanje«. GRAD. — 1. maja francoski film »Prekleti«. — S. maja slovenski film »Vesna«. Cenjenim naročnikom sporočam, da sem preselil mizarsko delavnico iz dosedanjih prostorov v Grajski ulici v nove, v Ivanocijevo ulico št. 44 — nasproti osnovne šole. TOTH FRANC - Mizarstvo Obenem vsem ob 1. maju najlepše čestitke! Tovarna mesnih izdelkov V MURSKI SOBOTI razprodaja naslednja osnovna sredstva: Kompresor za hlajenje, kompleten na CO2, za 45.000 cal., 2. Tovorni avtomobil znamke »Škoda, 1-tonski, različne elektromotorje od O, 75 KW do 17 KW, različne mesarske stroje: kvečna, brizgalka, drobilec za dišave, trihinoskop, separator za točenje vode od krvi, črpalko za vbrizgavanje beconov in različne lesene kadi, stroj za trganje dlake, vodne črpalke, centrifugalne z elektromotorjem, jeklenke za CO2, benzinsko črpalko na merilno napravo, različne kmetijske stroje in enosedežni koleselj. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. — Ogled v podjetju ob delavnikih. ˶KOTEKS˝ ODKUPNA POSTAJA MURSKA SOBOTA odkupuje surove kože vseh vrst, posebno še kože pižmovk in ostale divjačine— vse po najvišjih dnevnih cenah. K prvemu maju tudi naše čestitke! Kdor želi lepo obleko — kupi blago v trgovini z manufakturnim blagom ˶IZBIR A˝" V MURSKI SOBOTI Solidne cene. — Bogata izbira blaga! Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem čestita k 1. maju delovni kolektiv! SEJMI Beltinci v sredo, 4. maja živinski sejem, Cankova v sredo, 4. maja živinski sejem (predviden za ponedeljek, odpade zaradi državnega praznika), Dobrovnik v sredo, 4. maja živinski sejem, Grad v sredo, 4. maju živinski sejem, Križevci v sredo, 4. maja živinski sejem, Lendava v sredo, 4. maja Živinski sejem, Martjanci v petek, 6. maju živinski in kramarski sejem, Mačkovci v petek, 6. maja živinski sejem, Prosenjakovci v sredo, 4. maja živinski sejem, Puževci v sredo, 4. maja živinski sejem, Šalovci v sredo, 4. maja živinski sejem, Tišina v sredo, 4. maja živinski sejem, Turnišče v sredo, 4. maja živinski sejem, v četrtek, 5. maja svinjski sejem. Gor. Radgona v sredo, 4. maja živinski sejem, Kostanj v sredo, 4. maja svinjski sejem, Križevci pri Ljutomeru v sredo, 4. maja splošni sejem, Veržej v petek, 6. maja splošni sejem. Delovni kolektiv Industrije kovinske galanterije »PANONIJA« MURSKA SOBOTA čestita prebivalcem in delovnim kolektivom v M. Soboti in Pomurju k njihovemu prazniku — prvemu maju — in jim želi še več uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi. Vsa zidarska in tesarska dela opravi v zadovoljstvo investitorjev, dobro in po konkurenčnih cenah GBADBENA OBRT »ZIDAR«« V MURSKI SOBOTI Ob prazniku dela čestita prebivalstvu Prekmurja DELOVNI KOLEKTIV »OBMURSKI TEDNIK« Prebivalcem okraja Občinskim ljudskim odborom Delovnim kolektivom podjetij in zadrug čestita k prazniku dela prvemu maju OKRAJU LJUDSKI ODBOR V LJUTOMERU in jim želi še več delovnih uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi in utrjevanju velikih pridobitev mednarodnega delavskega praznika VELIKE ZALOGE manufakture galanterije železnine špecerije tobaka NA DEBELO ima TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA Delovni kolektiv želi svojim odjemalcem in ostalim kolektivom mnogo uspehov in jim čestita k prvemu maju mednarodnemu prazniku delovnih ljudi Vzlic težavam doseči večje uspehe pri obdelovanju zemlje, pri reji živine, pri obnovi sadovnjakov in v drugih kmetijskih panogah — to je DELOVNO GESLO KOLEKTIVA V MURSKI SOBOTI V njenih poslovalnicah dobite: UMETNA GNOJILA, ZAŠČITNA SREDSTVA, MANJŠE STROJE, ŠPECERIJSKO, GALANTERIJSKO, ŽELEZNINSKO IN DRUGO BLAGO PO ZMERNIH CENAH IN SVOJIH ŽELJAH. Delovni kolektiv se pridružuje čestitkam k velikemu prazniku delovnega ljudstva prvemu maju OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V MURSKI SOBOTI čestita ob delavskem prazniku prvem maju prebivalcem Pomurja in jim želi še več uspehov pri skupnem prizadevanju za napredek kmetijstva in pokrajine »OBMURSKI TEDNIK« »U S NJ E« trgovsko podjetje MURSKA SOBOTA ima na zalogi NAJBOLJŠE USNJE VSEH VRST, ČEVLJARSKE, TORBARSKE in DRUGE POTREBŠČINE. Solidna postrežba in zmerne cene! K prvemu maju — tudi naše čestitke! LE V DELOVNIH BITKAH SE KALIMO — TEGA SE ZAVEDAJO puconski opekarji ko pošiljajo k svojemu prazniku delavske pozdrave prebivalcem Pomurja in širše domovine. V puconski opekarni izdelujejo prvovrstno opeko vseh vrst: ZIDAKE, STREŠNIKE, ŽLEBNIKE. . . po zmernih in dostopnih cenah. Če hočete imeti dobro zidano in pokrito hišo, potem se oglasite v podjetju: OPEKARNA PUCONCI voda vrača zdravje - krepi in osvežuje človeka DELOVNI KOLEKTIV SLATINA RADENCI ZDRAVILIŠČE IN SLA TINSKO PODJETJE pošilja ob Prazniku dela svoje pozdrave vsem delovnim ljudem v Pomurju in naši domovini Zavedajoč se odgovornega poslanstva, ki ga čaka v prihodnosti, pošilja delovni kolektiv T O V A R N E MLEČNEGA PRAHU V MURSKI SOBOTI svoje delavske pozdrave k prvemu maju vsem delovnim ljudem v pokrajini, sosednim kolektivom in zadrugam. Našim odjemalcem dobavljamo: PRVOVRSTEN SIR, CAJNO MASLO IN MLEKO V PRAHU po zaželjenih količinah, vrstah in kakovosti. Z NAŠIMI IZDELKI BOSTE ZADOVOLJNI! Kakovostni mlevski izdelki — Zamenjava moke za žito — Dobro delo — naša odlika! MLINSKO PODJETJE V MURSKI SOBOTI Naš pozdrav k delavskemu prazniku spremljajo najboljše želje za dobrobit delovnega človeka v naši deželi. Naše čestitke k prvemu maju — delavskemu prazniku! »MODA« tekstilna trgovina v Murski Soboti ima pestro zalogo manufakturnega blaga. Velika izbira. Solidna postrežba. KUPITE LAHKO TUDI NA OBROKE. Se priporočamo za obisk. Prebivalcem in delovnim kolektivom na področju mestne občine čestitajo k delavskemu prazniku — 1. maju in jim želijo še več blestečih uspehov pri nadaljnji graditvi socializma LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE MESTNI ODBOR SZDL MESTNI KOMITE ZKS MURSKA SOBOTA Nagrobne spomenike in cementne izdelke vseh vrst lahko dobite po zmernih cenah pri podjetju KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE »IDRSKA SOBOTA Prvi maj — naš praznik! »OBMURSKI TEDNIK« »ŽELEZO« trgovina z železnino, gradbenim materialom, kemikalijami in kurivom MURSKA SOBOTA NAŠIM ODJEMALCEM NUDIMO VELIKO IZBIRO RAZNE ŽELEZNINE, GRADBENI MATERIAL VSEH VRST, RAZNE BARVE IN KEMIKALIJE. ZA OBISK SE PRIPOROČA — DELOVNI KOLEKTIV Naj živi 1. maj - praznik dela! Delovni kolektiv obrtnega podjetja KLEPARSTVO in VODOVOD v Murski Soboti čestita vsem svojim dobaviteljem, odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja k Prazniku dela - 1. maju, z željo, da bi v bodoče še bolj razvili delavsko upravljanje in povečali proizvodnjo v naših podjetjih. Hkrati priporočamo svoje kvalitetne izdelke in storitve. VAM NUDI BOGATO IZBIRO SEZONSKEGA IN MODNEGA BLAGA TER VSE VRSTE PREHRANBENIH PREDMETOV V SVOJIH POSLOVALNICAH: Tekstil - špecerija - živila in galanterija in poslovalnice ROGAŠEVCI - BELTINCI - CANKOVA K PRAZNIKU DELA ČESTITAMO NAŠIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM POMURJA! OLO Murska Sobota želi vsem delovnim ljudem Pomurja in svojim gozdnim delavcem ob Prazniku dela obilo uspehov v nadaljnjem delu! Mestni projektivni biro v Murski Soboti čestita delovnim ljudem k PRAZNIKI! DELA - PRVEMU MAJU DELOVNI KOLEKTIV Zavodu za kumunalne storitve v Murski Soboti ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI IN PO SVETU SREČEN 1. MAJ! Delovnemu ljudstvu Pomurja in vsem svojim članom čestita k Prazniku dela OKRAJNA gostinska zbornica MURSKA SOBOTA Izdelujemo nove radioaparate in vsa specialna dela. - Postrežba solidna! »RAFIMUS« radio in finomehanična delavnica MURSKA SOBOTA J Kolektiv KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V MURSKI SOBOTI čestita k Prazniku dela vsem delovnim kolektivom z zavestjo, da je naše vztrajno delo najboljši odgovor vsem našim nasprotnikom in vojnim hujskačem. Ob Prazniku dela — naše čestitke! Pečarstvo Murska Sobota Tudi v bodoče priporočamo svoje lepe in kvalitetne izdelke. Elektrotehnično podjetje »BLISK« V MURSKI SOBOTI čestita k Prazniku dela in Dnevu zmage vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost in naročila. Dobro pohištvo vam najlepše in po zmernih cenah izdela Splošno stavbeno in pohištveno mizarstvo Murska Sobota Svojim odjemalcem in delovnim ljudem čestitamo k Prazniku dela in se priporočamo za naročila. TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« M U B SKA SOBOTA čestita ob delavskem prazniku, 1. maju, vsem delovnim kolektivom in svojim cenjenim odjemalcem! Na zalogi imamo veliko izbiro izdelkov vseh tobačnih tovarn. »OBMURSKI TEDNIK« POPRAVLJAMO kmetijske stroje vseh vrst VRŠIMO SERVISNE PREGLEDE ZA STEYER. DEUTZ. UNIMOG IN MERCEDES Ob delavskem prazniku - 1. maju - želimo mnogo uspehov delovnim ljudem Pomurja Kmetijske zadruge, kmetovalci, poslužujte se naših uslug OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB NOV GASILSKO DRUŠTVO KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI Kadar kupujete darilo — pridite v knjigarno »DOBRA KNJIGA« V MURSKI SOBOTI kjer boste lahko izbrali lepo, najnovejšo knjigo, obenem pa se založili z vsemi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, ki jih rabite za urad, šolo in dom. Našim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Pomurja — čestitke k Prazniku dela! Prijetno razvedrilo in dobro okrepčilo — oboje vam nudi GOSTILNA »PRI PRLEKU« V LJUTOMERU Obiščite nas v prvomajskih dneh, ko prirejamo veselo zabavo s plesom. K Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve čestitajo delovnim ljudem kolektivi obrtnih podjetij MLIN — ŽAGA — KROJAŠTVO STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO STROJNA PLETILNICA MIZARSTVO — KOLARSTVO BELTINCI Ob Prazniku dela - topel pozdrav delovnim ljudem Pomurja OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM V LJUTOMERU Tudi v bodoče vse naše sile za zdravje delovnega človeka. Vsa v gradbeno stroko spadajoča dela dobro opravi Obrtno gradbeno podjetje ˶Graditelj˝ v Beltincih Ob 1. maju in desetletnici osvoboditve čestita vsem svojim investitorjem, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem — kolektiv. K največjemu delavskemu prazniku — 1. maju — čestitamo vsem svojim naročnikom, odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja! ˶JAVOR˝ Murska Sobota SPLOŠNO MIZARSTVO SPLOŠNO PLESKARSTVO SPLOŠNO VRVARSKO PODJETJE Naši izdelki so dobri, trpežni, naše storitve opravimo hitro, po zmernih cenah in v zadovoljstvo naročnikov. KINO „ŠTEFAN KOVAČʻʻ v Beltincih čestita vsem svojim obiskovalcem in delovnim ljudem k delavskemu prazniku — 1. maju! Cenjenim gostom — k Prazniku dela — naše čestitke! Kolektiv gostilne „ZVEZDAʻʻ v Beltincih Občinski LO in Občinski odbor SZDL Veržej želita ob Prazniku dela — prvem maju — mnogo delovnih uspehov svojim občanom, delovnim ljudem Pomurja in vse domovine! Dnevno sveže pecivo vam nudi PARNA PEKARNA v M. Soboti K Prazniku dela čestita vsem svojim odjemalcem in priporoča svoje izdelke delovni kolektiv Svoje proizvode in storitve priporočajo SPLOŠNO KOLARSTVO - SEDLARSTVO IN TAPETNIŠTVO - MESTNA BRIVNICA MURSKA SOBOTA K 1. maju — naše čestitke! Dobro in okusno pecivo dobite v Mestni pekarni v M. Soboti Srečen 1. maj! Špecerijsko, galanterijsko in ostalo blago dobite v veliki izbiri v naši poslovalnici Trgovina z mešanim blagom Grad Dobro okrepčilo ob solidni postrežbi pa vam nudi BIFFE pri Gradu K velikemu delavskemu prazniku — čestitamo! »AGROMERKUR« zadružno trgovsko podjetje M. OSKRBUJEMO kmetijstvo s stroji, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, krmili itd. ODKUPUJEMO vse kmetijske pridelke, živino, perutnino, jajca, gozdne sadeže, zdravilna zelišča. ODKUPUJEMO IN PREDELUJEMO vse vrste lesa, na zalogi imamo alkoholne in brezalkoholne pijače — na debelo, na drobno. K PRAZNIKU DELA — čestitke našega kolektiva »OBMURSKI TEDNIK« Mnogo uspehov žele delovnim ljudem občine ob Prazniku dela OB PRVEM MAJU pozdravljamo občane, delovne kolektive podjetij in ustanov, naše čestitke ob delavskem prazniku pa spremljajo goreče želje, da bi bodoča komuna kar najbolj napredovala v naši socialistični skupnosti Ljudski odbor mestne občine Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS LJUTOMER V znamenju odločnega prizadevanja za izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta v podjetju so pričakali svoj praznik 1. MAJ člani delovnega kolektiva Križevskih opekarn Križevci pri Ljutomeru Izdelujemo in prodajamo kakovostno opeko vseh vrst: zidake, votlake, strešnike, krovnike — po dnevni ceni. Naši izdelki so si na trgu že pridobili zaslužen sloves, zato so povsod in vedno iskani. Železnino vseh vrst in tehnični material lahko kupite po zmernih cenah in svojih željah v ŽELEZNINI trgovini z železnino in tehničnim materialom LJUTOMER Pri nas boste vedno solidno in točno postreženi. Ob PRVEM MAJU se pridružujemo čestitkam in želimo svojim odjemalcem in delovnim kolektivom mnogo uspehov v prizadevanju za napredek našega gospodarstva! Zadružno podjetje »MESO« LJUTOMER kupuje živino in prodaja mesne izdelke vseh vrst PRVI MAJ — naš praznik, ki smo ga pričakali v znamenju prizade- vanja za napredek podjetja. V naši poslovalnici boste vedno solidno in točno postreženi. Na zalogi imamo špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago vseh vrst. Umetna gnojila in zaščitna sredstva. Velika izbira. Zmerne cene. Odkupujemo poljske pridelke, sadje in vino. KMETIJSKE ZADRUGE - KMETOVALCI! Ugodno lahko zamenjate svoje pridelke v MLINU IN OLJARNI Cezanjevci Za oljna semena dobite kakovostno domače jedilno olje. Zamenjevalcem nudimo tudi oljne pogače po zniž. cenah. Za žita vseh vrst dobite kakovostne mlevske izdelke. — Delovni čas pri nas je vsak dan od 6. do 14. ure. Delovni kolektiv čestita svojim odjemalcem in občanom Cezanjevec k prazniku dela — PRVEMU MAJU! Naš prvomajski pozdrav velja vsem prebivalcem kapelskega okoliša in Pomurja, velja delavcem vinogradniškega gospodarstvo in našim cenjenim odjemalcem! Kmetijska zadruga Kapela V znamenju prizadevanja za napredek kmetijstva in zadružništva praznujemo tudi letošnji prvi maj Kmetijska zadruga GRAD V naši poslovalnici dobite raznovrstno blago. Solidna in točna postrežba. Izbira. Primerne cene. — Odkupujemo tudi poljske pridelke in živino. Dobro rejeno živino in svinje — dobite pri nas! Kmetijsko gospodarstvo O Z Z TOPOLOVCI PRI CANKOVI čestita Pomurcem k PRAZNIKU DELA in jim želi še mnogo uspehov pri socialistični graditvi. Ob severni jugoslovanskoavstrijski meji živi delovni kolektiv KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA ozz KRAMAROVCI ki se pridružuje k čestitkam in manifestacijam našega delovnega ljudstva ob njegovem največjem prazniku — PRVEM MAJU. Na zalogi imamo poljske pridelke, sadjevec in vina vseh vrst — pridite in se prepričajte! Oh prvem maja tudi naše čestitke! Na zalogi imamo pristna lendavska vina Kmetijsko gospodarstvo LENDAVA Delovni kolektiv čestita - vsemu delovnemu ljudstvu Pomurja k prazniku dela — PRVEM MAJU! Prodajamo raznovrstno blago — kupujemo poljske pridelke Kmetijska zadruga CANKOVA Prvi maj naš praznik! Ob DELAVSKEM PRAZNIKU pozdravljamo prebivalce naše občine, Pomurja in naše socialistične domovine OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL IZOBRAŽEVALNO UMETNIŠKO DRUŠTVO OBČINSKA PODJETJA ROGAŠEVCI Kolektiv Kmetijske zadruge ROGAŠEVCI nudi svojim cenjenim odjemalcem raznovrstno blago. Velika izbira. Primerne cene. Odkupuje poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Svojim odjemalcem čestita k prazniku dela in jim želi še mnogo uspehov v bitki za izgradnjo socializma in napredek zadružništva. »OBMURSKI TEDNIK« Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti želi ob delavskem prazniku 1. maju vsem delovnim ljudem obilo uspehov pri izgradnji socialistične domovine Svoje odlične pletarske in lesne izdelke priporoča »VRBA« PLETARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA K Prazniku dela — naše čestitke vsem delovnim ljudem PRVOVRSTNA LJUTOMERSKA VINA IN JEDILA VSEH VRST VAM NUDI PO IZBIRI GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »PLATANA« V MURSKI SOBOTI Vsem svojim gostom čestita k Prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV Delovni kolektiv gostinskega podjetja KOLODVORSKA RESTAVRACIJA V M. SOBOTI čestita vsem svojim gostom in prebivalstvu k PRAZNIKU DELA — 1. MAJU Pridite v naš lokal — Postreženi boste solidno. Nudimo vam topla in mrzla jedila vseh vrst, dobra vina in ostale pijače. Hitro, dobro in po zmernih cenah Vam popravi žepne, ročne in stenske ure URARSTVO v M. Soboti Prepričajte se in zadovoljni boste! Vsem delovnim kolektivom in prebivalstvu čestitamo k PRAZNIKU DELA OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA V MURSKI SOBOTI čestita vsem svojim članom in delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku PRVEMU MAJU »TEHNOPROMET« trgovino s tehničnimi potrebščinami MURSKA SOBOTA TEHNIČNI MATERIAL — KOLESA — POHIŠTVO — ELEKTROMATERIAL VELIKA IZBIRA SOLIDNA POSTREŽBA OBROČNO PLAČEVANJE Vsem odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja OB PRAZNIKU DELA — DELAVSKI POZDRAV! EVGEN MIHOLIČ zidarski mojster V Murski Soboti čestita svojim investitorjem, delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem OB 1. MAJU — PRAZNIKU DELA. DELOVNI KOLEKTIV Proizvodnje kremenčevega peska v Puconcih čestita svojim odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja k PRAZNIKU DELA Na zalogi imamo vse vrste peska za filtre, za peskanje konstrukcij in gradbene potrebe. »KOVINA« TRGOVINA Z ŽELEZNINO, RADIOAPARATI, KEMIKALIJAMI, BARVAMI in KOLESI MURSKA SOBOTA čestita vsem svojim odjemalcem ob delavskem prazniku — 1. MAJU KVALITETNO OBUTEV, USNJE, PODPLATE IN RAZNOVRSTNE ČEVLJARSKE POTREBŠČINE PO ZMERNIH CENAH nudi odjemalcem Trgovina z usnjem in čevlji ˶RUNO˝ M. Sobota OB PRAZNIKU DELA — VSEM NAŠE ČESTITKE! TOVARNA MESNIH IZDELKOV MURSKA SOBOTA VELEKLAVNICA — PREKAJEVALNICA — EXPORT Izdelava vseh vrst mesnih izdelkov in konzerv. Hkrati nudimo izvrstne mesne izdelke po najnižjih cenah. Vsem svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem in delovnim ljudem čestita k Prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV Kdor enkrat pride k nam — prihaja redno, saj mu nudimo bogato izbiro velikih in drobnih potrebščin v TRGOVINI Z GALANTERIJO »V E S N A« V MURSKI SOBOTI K prazniku dela čestita in se priporoča tudi v bodoče DELOVNI KOLEKTIV Kupujemo in prodajamo VSE VRSTE RABLJENIH PREDMETOV v naši poslovalnici »KOMISIJA« V MURSKI SOBOTI K Prazniku dela toplo čestitamo vsem delovnim ljudem Pomurja in še posebej našim poslovnim prijateljem. DELOVNI KOLEKTIV Našim gostom in delovnim ljudem k 1. maju — PRAZNIKU DELA — delavski pozdrav! Kolektiv gost. podjetja Gostilna pri grozdu v Murski Soboti Nudimo vam izvrstna topla in hladna jedila. Dobro kapljico! Postrežba Solidna! TEKSTILNA TRGOVINA »TKANINA« v M. Soboti nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro manufakturnega blaga in se tudi v bodoče priporoča za obisk. IZKORISTITE MOŽNOSTI OBROČNEGA NAKUPOVANJA! K PRAZNIKU DELA — VSEM NAŠ POZDRAV! PESTRO IZBIRO TEKSTILNEGA IN MODNEGA BLAGA PO KONKURENČNIH CENAH vam nudi TRGOVINA S TEKSTILNIM BLAGOM »ZARJA« v Murski Soboti Obenem čestita vsem svojim odjemalcem k 1. maju DELOVNI KOLEKTIV »OBMURSKI TEDNIK« NAFTA, NAFTA, PLIN ... Redko kateri so verjeli, da bomo letos marca imeli opravka s tolikim snegom. Seveda tudi pri Nafti nismo računali s tem. Lanska geofizična merjenja z gravimetrom in magnetometrom so pokazala ugodne rezultate v okolici Filovec in Bogojine. Podrobne interpretacije pa so seveda pokazale mesto za vrtanje na Filovskem bregu, kjer je danes že izvrtana prva globoko vrtina Fi-1 do globine temeljnega gorja, ki je tukaj v globini 2590 m. Ugodni rezultati, dobljeni z vrtanjem, so dali možnost za lokacijo novih vrtin in tako v Filovcih, ob cesti od Lendave proti Soboti, že vrtamo drugo globoko vrtino Fi-2, ki je sedaj že globoka 1900 m in kaže v glavnem iste kamenine kot prejšnja vrtina Fi-1. Vendar za točne rezultate o notranji zemeljski izgradnji niso dovolj samo gravimetrične in magnetometrične geofizikalne metode, pač pa dajejo v novejšem času vedno več uspehov seizmične geofizične metode. Ker imamo tu opravka s tolikimi tujimi izrazi, si oglejmo v kratkem te geofizične metode podrobneje in skušajmo o njih povedati kaj bolj po domače. Geofizika je fizika zemlje in raziskuje zemeljske fizične pojave. Glavne geofizične metode, ki jih uporabljamo pri raziskovanjih za nafto, so gravimetrija, magnetometrija in seizmika. Naši Prekmurci so zelo radovedni ljudje. Ko se pojavi na terenu geolog ali geometer, takoj začnejo vpraševati, če je nafta ali plin pod njihovimi polji in travniki. Se večje je zanimanje, ko vrtalci postavijo male ročne garniture za seizmiko. Hudomušni Beograjčani, ki opravljajo ta seizmična merjenja, pa se seveda radi malo pošalijo z radovednimi domačini. To so počenjali že povsod po naši domovini, ki so je že precej premerili. Ko torej radovedni Prekmurci vprašajo tehnika ali tudi šoferja pri seizmični skupini: »Ali kaj kaže tudi v naši vasi?« — ta seveda takoj najde odgovor: »Dovolj bo nafte v vaši vasi, še več pa plina, da boste kurili z njim, ker so pri vas drva tako draga, in še v M. Soboto ga bodo lahko napeljali. Skratka: dela bo dovolj!« V teh zadnjih mesecih seveda Prekmurcem ni treba ničesar dragega povedati kakor to, da bo dovolj dela. Takoj sc cele večere pogovarjajo in sanjarijo o bodočem delu pri Nafti, o plinu, ki bo puhtel iz vrtin, o cisternah, ki bodo vozile nafto iz teh prostranih ravnin . . . Resnica pa je seveda drugačna. Prej smo navedli, da geofizične meritve ne morejo točno povedati, ali je v zemlji nafta ali je ni. Šele globoka vrtina, kot je ona v Filovcih, lahko da dokončen odgovor na naše vprašanje. Ker so meritve z gravimetrom in magnetometrom dale zanimive rezultate tudi na goričkem predelu v Fokovcih, Selu in Vuči Gomili, bodo tudi v tej smeri izvedene seizmične meritve. Pri fokovski šoli je bila že izvrtana prva seizmična vrtina in je dala pričakovane rezultate. Zaradi tega je bila tam blizu locirana globoka raziskovalna vrtina. V teh dneh so se že pojavili v Fokovcih geologi, geodeti in drugi inženirji iz Lendave. Kmalu bo na prijaznem hribu v Fokovcih zrastel jeklen velikan — vrtalni stolp in brigada vrtalnega mojstra Prše bo začela prodirati skozi gline in peske goričke zemlje. Med tem časom, ko bo Prša postavlja! jekleni vrtalni stolp na fokovskem bregu, pa bodo opravljali raziskovanja v prvi globoki filovski vrtini. V naslednjih dneh bo spuščena eksploatacijska kolona. Skoraj 3000 m jeklenih cevi bo požrla nenasitna filovska vrtina in za cementacijo teh je- klenih cevi bo potrebno okoli 30 ton cementa. Da, vse to bo vrtina požrla! Potem smo šele pred glavnim vprašanjem. Peščeni sloji, ki so izraženi na diagramu, ki je bil prej posnet, bodo nastreljeni. Ali bodo dali dovoljne količine nafte? Ali pa mogoče samo znake? To bomo zvedeli v kratkem času. Ce bo uspeh dosežen, ne bodo zadovoljni samo beli rudarji, veselili sc ga bodo Filovčani, veseli bodo vsi Prekmurci, veselo bo vse naše Prekmurje, vesela Slovenija in končno vsa Jugoslavija. Ing. Cigit Koloman Vrtalni stolpi lendavske »Nafte« rasto po osem Pomurju. Filovska polja mnogo obetajo. Nafta, plin... bogastvo, ki vliva prebivalcem pokrajine mnogo obetov. (Foto Kološa) Uporabljajte lendavski butan, tekoči plin v jeklenkah Pri nas v Pomurju kurjava z butanom še ni znatno razširjena. Vendar pa so butan uporabljali v gospodinjstvu že pred drugo svetovno vojno, saj je že leta 1939. Rafinerija Sisak prodajala tako imenovani »Shell-gas«, le da potrošnja ni zavzela večjih mer. Vzrok je pač bil v mali proizvodnji butana in pa v nesorazmerju med investicijami za potrebne jeklenke in med ustvarjenim dobičkom pri prodaji. Ti problemi so pravzaprav isti tudi danes. Naše podjetje »Nafta« Lendava pa bo s tem, ko bo vključilo v obratovanje novo degazolina- žo, proizvajalo letno 9000 ton butan-propana. Poleg Lendave pa že proizvaja butan tudi manjša degazolinaža v Mramor Brdu na Hrvatskem, ki proizvede letno 400 ton butana. Kmalu pa bosta proizvajali ta tekoči plin tudi Rafinerija nafte Sisak in Rafine- rija nafte Bosanski Brod, ki ga bosta dobili kot stranski produkt pri proizvodnji naftnih derivatov. V Sloveniji je na splošno bilo dosedaj zelo malo potrošnikov butan plina in smo v letu 1954 v Sloveniji porabili le 220 ton butana. Mnogo večja je potrošnja butana v Beogradu in Zagre- bu. Pri nas v Sloveniji je precej tega plina porabila industrija Na splošnem pa so v celi državi ravno gospodinjstva glavni potrošnik. Povedati je treba, da vsa količina, ki jo pokurijo gospodinjstva, gre izključno za kuhanje, ker pri nas še nimamo potrebnih priprav za gretje prostorov z butanom. Vendar pa že delajo poskuse v domačih tovarnah za konstrukcijo butanskih peči. Možnosti uporabe plina kot goriva so zelo velike in bi zaradi tega lahko potrošnja pri nas močno narasla, zlasti v Pomurju, ki ima to prednost, da so potrošniki od našega podjetja kot proizvajalci butanskega plina le malo oddaljeni. Tu v Pomurju, zlasti v nižinskih predelih, imamo veliko pomanjkanje drv za kurjavo. Tekoči plin butan naj bo začetek izboljšanja preskrbe s kurjavo v našem Pomurju, dokler ne bo zgrajen plinovod do Murske Sobote, katerega izgradnja se sicer že predvideva. Predviden je tudi med drugim odcep plinovoda proti Ljutomeru in iz Sobote proti Radgoni. Za začete pa bo najboljše, če si naša gospodinjstva nabavijo potrebne regulatorje in rešoje, da lahko preidejo na higiensko ugodno in poceni kurjavo z lendavskim tekočim plinom butanom. Ena jeklenka teže 10 kg stane danes samo 400 din za potrošnika in lahko po dosedanjih izkušnjah štiričlanska družina kuha zajtrk, kosilo in večerjo celi mesec. Perspektivno se bo povečala proizvodnja in znižala cena butanu tako, da se bo splačalo uporabljati butan tudi za kurjavo stanovanjskih prostorov. Regulatorje in rešoje za butan domače proizvodnje ima na zalogi podjetje »Petrol« Ljubljana in si jih lahko nabavite. Ob mednarodnem prazniku delavnih ljudi, 1. maju, čestita delovni kolektiv NAFTE v Lendavi vsem delovnim ljudem Pomurja Štedite lesno bogastvo naše domovine z uporabo lendavskega tekočega, plina - BUTANA Gravimetrija meri s posebnimi instrumenti, ki jih imenujemo gravimetre, spremembe v zemeljski gravitaciji, ki jih povzročajo različne mase in različne gostote v notranjosti zemlje. Z magnetometri merimo magnetične lastnosti kamenin, ki leže pod instrumentom. Z njimi odkrijemo v glavnem ležišče železne rade ali pa tudi temeljno gorovje, ki je v glavnem sestavljeno iz magnetičnih mineralov. Ker imamo pod našimi prekmurskimi ravninami tako imenovano temeljno gorovje, ki je nekoč v obliki tekoče magme prodrlo v obstoječe terciarne sedimente in se po kontaktu z njimi spremenilo v metamorfne kamenine, v magmi pa imamo precej magnetnih mineralov ali rudnin, lahko magnetometer (v bistvu magnetna igla), registrira tako temeljno gorje. Seizmika pa temelji na drugi osnovi. Pri seizmiki vrtamo več plitvih vrtin, kar sedaj opravlja podjetje Nafta iz Lendave ob cesti iz Dobrovnika skozi Bogojino in Tešanovce, čez Moravce do Martjanec. V našem primeru na vsakih 300 m izvrtamo plitvo vrtino, globoko 10 do 15 m in potem spustimo v njo železno cev, da se vrtina ne zasuje; v kolikor je teren dober, vrtine ni treba zaceviti. Ko je nekaj vrtin gotovih, popelje k vrtini poseben avto, ki ima na sebi aparaturo, s katero lahko registrira potresne valove, ki jih bodo pokazali posebni aparati seizmografi, postavljeni okoli te plitve vrtine, ko bomo izzvali umetni potres. V omenjeno plitvo vrtino tedaj spustimo na kablu posebno razstrelivo, lahko dinamit ali amonal. Ko razstrelivo v vrtini eksplodira, se potresni valovi z velikansko brzino razširijo po zemlji, prispejo do slojev različne gostote in se tam odbijejo — to pa se da brati na posameznih diagramih. Vrtino seveda predhodno napolnimo z vodo zaradi tega, da voda izvaja določen pritisk na razstrelivo in da se potem potresni valovi v glavnem širijo v notranjost zemlje. Na osnovi teh diagramov lahko določimo precej točno globino različnih zanimivih slojev, oziroma globino temeljnega gorovja. To temeljno gorovje smo v našem Pomurju navrtali že na več mestih. Tako so Nemci pred drugo svetovno vojno prišli do temeljnega gorovja v Černelavcih v globini 772 m, v Rakičanu v globini 1185 m. Pri Hrastju-Moti, kjer so vrtalci Nafte iz Lendave vrtali lani raziskovalno vrtino, smo prišli do temeljnega gorovja v globini 595 m, dočim pa smo v Filovcih, kot že prej omenjeno, prišli do temeljnega gorovja v globini 2590 m. Kjer tako temeljno gorovje ustvarja pod zemljo kopaste ali obokaste oblike (antiklinale), se lahko v gornjih sedimentih, v kolikor so luknjičavi, nabere tudi nafta in plin. Geofizični instrumenti torej ne pokažejo mesta, kjer je nafta ali plin, ampak samo to, kakšna je notranja izgradnja pod zemeljsko površino. Ce odkrijejo prej omenjene antiklinalne oblike, so to lahko za vrtalce ugodni znaki, kajti tam pri vrtanja lahko naletimo na nafto ali plin. »OBMURSKI TEDNIK«