Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 20. februara 1938.
Štev. 8.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2 50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skupni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din, i tak niže poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1·50 Din.
Papova obletnica.
Letos 12. februara je preteklo 16 let, kak je zdajšnji papa bili kronani. Bilo je to na Svečnico 1. 1922. Zbrani so bili vsi kardinali sveta, darüvala se je meša na čast sv. Dühi. Zadvečera so odišli v sikstinsko kapelo, gde se vršijo volitve. V koti poleg dver je peč, od štere pela skoz okno cev, ki je vidna s trga sv. Petra. Tü požigajo listke. Či nieden ne dobi 2/3 večine, te zraven zmešajo mokro slamo, da se bole kadi. —Vsakši kardinal ima svoj prestol, pred njim pa mali stolič s pisatnimi potrebščinami. Dvakrat na den se zbirajo ob 10h dopodne i ob 4h popodne. Gda napiše, ide z listkom pred oltar, poklekne i prisegne: „Svedočim pred Gospodom Kristušom, ki de me sodo. da volim tistoga, od koga pred Bogom mislim, da ga moram voliti“. Nato listke devajo na pateno i v kelih — 3 kardinali listke zbirajo i preštejo. — Če nega potrebne večine, te šče ednok volijo, na den največ 4 krat.
Če izvoljeni i sprejme čast, se njemi kardinali poklonijo. Nato ga pitajo, kakše ime de meo kak papa. V bližanjoj sobi ga preoblečejo v papov obleč, nadenejo njemi ribiški prstan, kak Peter v ladji sedi i vleče mrežo.
Pri volitvi zdajšnjega pape so lüdje čakali na trgi od petka do pondelka 6. februara, da se prikaže tenki svetli dim iz omenjene cevi. Bilo je to ob 11·45h. — Točno ob 12·27 h je kardinal dijakon glasno spregovoro jezerim vnožinam :
„Naznanjam vam velko veselje. Imamo papo, Njegovo Eminenco, prezvišenoga Ahila Ratfija, ki je prevzeo ime Pij XI“.
Na trgi je zagrmelo od navdüšenja. Nastopila je v krasnoj uniformi papova telovna garda i častna straža. Italijanske vladne čete na trgi prezentirajo s puškami, Pij XI. se prikaže, zmolijo občinsko spoved, nato pa 260. naslednik sv. Petra slovesno blagoslovi klečeče lüdstvo, ki glasno
odgovarja „Amen“. Nato navdüšeno kričanje i zvonenje. Papa si ogrnejo rdeči plašč prek bele obleke, z obema rokama pomahajajo lüdstvi i odidejo.
V nedelo 12. februara ob 9·15 h so zadonele srebrne trobente iz kupole, znamenje, da papo na posebnoj nosilnici nesejo v cerkev. — V kapeli sv. Gregora pa preoblečejo za sv. mešo, pred papo stopi ceremonar, v skleniti zažge prgiščo prediva in pravi: „Sveti Oča, tak mine slava sveta !“ Kak žuti plamenčki vgašüjejo. — To se zgodi dvakrat. — Ednok pri podobi, drügoč pri grobi sv. Petra . . .
Gda papa mešüje, je z obrazom obrnjeni k lüstvi. Po pristopnih molitvaj ga ogrnejo s palijom : beli trak okrašeni s šestimi čarnimi svilenimi križeci.— Pred evangelijom znova prosijo blagoslov od Kristuša, priprošnjo angelov i svetcov. Epistolo i evangelij čtejo latinski i grčki.— Pri povzdigavanji tüdi straže pokleknejo. — V najvekšoj tišini zdigavlejo papa Hoštijo i kelih na štiri strani sveta. — Samo srebrne trobente se čüjejo ... Papa sprejmejo sv. obhajilo iz rok ednoga dühovnika, klečeč pred prestolom. —To je najbole ginlivo: iz papovih oči so celo skuze kapale na stube prestola ...
Po meši je koronanje s tiarov, t. j. pokrivalo zlate barve, ki ga obdajajo z obroči korone; na vrhi je zemelska krugla i križ.
Mesto mitre (kak püšpek nosijo) njim polagajo na glavo Tiaro, rekoč:
„Sprejmi to Tiaro okrašeno s tremi koronami i znaj, da si oča knezov i kralov, voditeo zemle, na zemli namestnik našega Odrešenika Jezuša Kristuša, ki Njemi bodi čast i slava na vse veke — Amen.“
Nato med nepopisnim navdüšenjom vsega lüdstva papa podelijo slovesni blagoslov. Slovesnost je trpela do pol 2 vöri zadvečera.
Gasilstvo v lendavskom srezi.
V	najnovejšem časi se je jako razširilo v našem srezi gasilstvo. Skoro nej vesi, da ne bi bila v njej gasilska četa. Dnes šteje v srezi 44 čet. Poleg toga je tüdi vnogo dela v gasilskoj župi, v šterih so včlanjene te čete. Da se pa to delo v četah enotno vodi i dela, je župa odredila, da se vršijo župne vaje.
V	tom pogledi je gasilska župa sreza Lendava bila jako delavna. Priredila je gasilske župne vaje, ki so se prav dobro obnesle. Vaje so se vršile od meseca junija naprej, skoz dva meseca vsako nedelo i svetek popoldne ob 3 vöri. Takše vaje so bile na G. Bistrici, na Kapci, na Benici, v Dugojvesi, v Filovci, v Gančanih, v Ižakovcih, v Renkovcih i v Vel. Polani. Župne vaje so vodili za to določeni člani upravnoga odbora župe, v navzočnosti župnoga nečelnika i tajnika. Čete, ki so se izkazale za pridne i delavne, so bile odlikovane z diplomov od župe. Diplomo so dobile, G. Bistrica, Gaberje, Petišovci, Dugoveške Gorice, Bogojina, Ižakovci i Črensovci. Pohvalo pa je izrazo Župni načelnik četi D. Bistrica.
Vsem četam pa naj bodo v zgled odlikovane čete. Vadite pridno, da prišestno leto odnesete odlikovanje vi !
Drüga odlikovanja so tüdi ne zaostala, v preminočem leti. V četaj, ki obstojajo že nad 10 let, so bili njih člani odlikovani od zajednice z raznimi kolajnami. Skoro ne čete, ki odlikovanja ne bi dobila za vestno slüžbovanje.
Odlikovanje je podaro Savez tajniki gasilske župe i to beli križec. Gasilska zajednica za Dravsko banovino je odlikovala člane s srebrnim križcem starešino župe sledeče gospode : Nemethya, podstarešina, Tašša, tajnika, Lutara, blagajnika, Sreša i odbornika Benkoviča.
Ne je pa izostalo odlikovanje četnih voditelov. Tak so bili odlikovani od Saveza, Ritlop Ivan, pov. Črensovci, Klemenčič Franc, pov. Dokležovje, Kuzma Ivan, preds. Gančani, Zver Štefan, preds. Žižki i Vereš Štefan, preds. čete Beltinci z veznim križcom ӀӀӀ. stopnje. Čestitamo vsem odlikovancom !
Da se gasilske čete bole v živejo v gasilsko delo pri ognji, je župa priredila enodnevne gasilske tečaje za voditele gas. čet. Tečaji so se vršili v Črensovcih, v Dobrovniki, v Beltincih i v Lendavi. Tečajov so se vdeležili četni povelniki, tajniki i blagajniki. Pri toj priliki so se pregledala tüdi poslovanja čet kak i njihovo delo. Večina čet vodi svoje knige redno, vnogo jih je pa, ki malo marajo za poslovanje. Tüdi takši so bili, ki sploh niti blüzi ne so prišli.
Tečaji so se vršili pod vodstvom župnoga starešina.
Predavali so na tečajih g. Taš, podstarešina župe od gasilske taktike, g. Lutar župni tajnik od administracije i g. Sreš, Župni blagajnik, od redovnih vaj, od strupeni plinov i od gasilske discipline.
Vdeleženci tečajov so vnogo
dobroga ino novoga odnesli s sebov, ka jim bo vnogo pomagala pri slučaji nesreče, ki si je pa ne želemo. Prirejanje takših tečajov je jako koristno za naše gasilce, ne pa samo za voditele, nego za vse gasilce. Gasilci, ki ste se teh tečajev vdeležili, dajte dale vse, ka ste tam čüli, Vašim tovarišem, naj tüdi oni znajo za to, ka znate vi. Naj bo vse delo: „Bogi na čast, bližnjemi na pomoč“. Na pomoči
Konkordat ne pride pred senat.
Lansko leto zglasan konkordat, šteri vrejüje odnose rimsko katoličanske Cerkve do države Jugoslavije, bi mogo biti sprejeti ešče od senata te bi dobo zakonsko moč. Ar se je pa pravoslavna cerkev strašno bunila proti njemi i ar so to buntanje podprli celo komunisti, šterim se ide samo za nemir i nered, naj se nemir odpravi, je konkordat dolivzet z dnevnoga reda i ne pride pred senat. Vodstvi pravoslavne cerkvi je to naznano predsednik vlade i tüdi notrašnji minister.
Lejko bi se pitali, te pa katoličanska Cerkev, ki je gotovo po števili vernikov tak močno kak pravoslavna, ne zaslüži, da se njej reže isti krüh pravice, kak drügim vereizpovedim države, štere je majo po zakoni zasigurane pravice?
Vlada gotovo ne kriva, če so neodgovorni lüdje nahujskali pravoslavne cerkvene kroge proti
kat. Cerkvi. Ona šče mir, a tüdi pravice šče dati kat. Cerkvi. Da je pa nemore zaednok potom sprejetja konkordata, misli vlada tak pomagati kat. Cerkvi, da dá zglasati v glavnom iste pravice v parlamenti za kat Cerkev na podlagi ustave, kak je nosi v sebi konkordat.
Ustava najmre priznava popolno versko sloboščino i popolne pravice tüdi kat. Cerkvi. Zato na podlagi toga fundamentalnoga zakona ma parlament pravico, da odpravi na priliko dohodek i zviša plačo dühovnikom iz državnih sredstev, da zasigura popolnoma roke kat. Cerkvi v zvršavanji svojega od Kristuša danoga poslaništva, da čuva verski navuk v šoli itd. Želemo samo to, da se vse to kemprle zgodi. Krivica bi bila, da bi kat. Cerkev, ki je najmočnejša v državi čakala na svoje pravice, gda jo drüge vereizpovedi že dugši čas vživajo.
Tak narod pesnika Slavi !
Vsaki narod má v svojoj zgodovini lüdi, ki büdijo v njem velke misli, nosijo posvet düševnoga bogastva i ga vodijo k napredki. Med temi vodniki so tüdi pesniki, šterih glas se ne čüje po križopotjih, liki njihova reč ide tiho od düše do düše, iz preminočnosti v prišestnost. — Najvekši naš slovenski pesnik je Franci Prešeren. Glas njegove pesmi se je razširo po vsem izobraženom sveti, napunjavle pa v vseh časaj vse dobre Slovence. Letos se ga Slovenci posebi spominamo, ar smo se odločili, da njegov rojstni dom v Vrbi blüzi Bleda ves narod odküpi, da se ohrani v spomin kesnomi odvetki na velkoga Slovenca. V njegovoj hiži bodo shranjena njegova dela, oprema hiže pa bo spomin na gorenjski kmečki dom, kakši je bio okoli leta 1800, gda se je Prešeren narodo. Stem počasti narod ne samo toga pesnika, liki vse svoje velke možé, ki so prišli iz kmečke Slovenske
hiže. S tem djanjom, gda Slovenci po šolaraj i tüdi drügi darüjemo za odküp té hiže, smo znova stopili v vrsto tistih kulturnih narodov, ki v najvekšoj meri častijo svoje düševne voditele, šterih dika je neminliva. S tem djanjom znova potrdimo vse velke misli pesnika Prešerna, gda je pred 90 leti proroküvao Slovencom i vsem narodom slóbodo. Znova pripoznamo s Prešernom i vsemi svojimi velikani, da ščemo biti slóboden, razvijajoči se narod na osnovaj svojih očakov. Pokazali smo tüdi, da spoštüjemo i lübimo umetnost, düševno živlenje. Te mesec 8-ga, na Prešernov smrtni den, se je mladina po vseh slovenskih šolaj spominala pesnika i darüvala za odküp njegovoga doma, ki bo Slovencom znaménje naše žilavosti, našega düševnoga dela i moči, pa tüdi naše volé za ešče lepšo prišestnost V mladini pa naj tüdi lübezen do dela i vsega slovenskoga !
Razgled po katoličanskom sveti.
Vatikan. Na Božič je bila odpreta nova vatikanska radio postaja z velkim dühovnim koncertom. Nova postaja je dosta močnejša kak prvejša, celo močnejša je kak Moskva, ki je večkrat štela Vatikan prekričati.
Novo živlenje v starih italijanskih samostanaj. Bosonogi karmeličani so znova prevzeli v svoje roke svoj stari samostan v Bari-ji, iz šteroga jih negda stirao Napoleon. Vodili do tüdi düšno pastirstvo. — Don Boskovi Salezijanci znova ravnajo v auguštinskom samostani Monte Ortone pri Padovi. Te samostan je bio ustanovleni 1. 1428. pa ga je Napoleon dao zapreti. — Novo živlenje je zavladalo v negdašnjem kartuzijanskom samostani v Capri, vodijo ga lateranski regularni kanoniki. Poleg samostana otvorijo zdravilišče.
V Angliji je bio lansko leto decembra prvi angleški kongres katoliške akcije, na šteroga so prišli zastopniki tüdi iz Au-
strije, Argentine, Belgije, Irske in Škotske. Povdarjala se je edinost. Sklenili so, da v vsakoj püšpekiji odprejo posebne šole za voditele KA.
V Ameriki je znani „radio župnik“ Father Coughlin znova začno predgati v radio i znova vodi tjednik „Social Justice“ (Drüžabna pravičnost).
V Franciji katoličani z številkami odgovarjajo, zakaj je v pariškoj nadpüšpekiji zgrajenih 100 novih cerkev. Zato, ka je prebivalstvo močno naraslo.
Nemčija. Poganski tisk se je grdo norčaro iz krščanskoga Božiča. Nationale Zeitung na priliko piše: „Pitanje, če je nacionalni socializem „krščanski“, spada med zabave... Što dnes šče razpravla, ali nacionalsocializem božansko zapoved od lübezni do bližnjega bole znajo kak drügi, ki se za to čütijo bole pozvani, te je zadnjih pet let gvüšno spao... „Völkischer Beobachter“ pa med drügim pravi: Pravi smiseo Božiča trbej viditi v nečem, ka je v istini germansko . . .“ — Freiburški nadškof je na ednoj svečanosti centrale nemške Karitas v številkaj pokazao, kelko dobroga so včinoli, tak katoličanski redovniki, kak svetili, posebno za drüžine, za deco i betežnike. — Z vseh katoličanskih predganc je bilo javleno, da je policija ponovno zaprla jezuitskoga patra Majer-a, ar je „kršo obstoječe zakone.“
2
N O V I N E
20. februara 1938.
Nedela
pred pepeonicov drüga.
Evangelij (Lükač 13.) Tisti čas, gda bi se vnožina velika vküp spravila, i z varošov bi šetüvali k Jezusi, pravo je po priliki: Vö je šo sejač sejat semen svoje ; i gda bi sejao, nisterno je spadnolo kre poti, i zaklačeno je; i ftice nebeske so je pozobale. I drügo je spadnolo na pečino, i zidoče posejnolo je, ar je nej melo vlage. I drügo je spadnolo med trnje, i vküp zrasčeno trnje zadavilo je nje. I drüge je spadnolo vu dobro zemlo ; i zidove sto krat teliko sada je prineslo. Eta govoreči, kričao je: ki ma vüha na poslüšanje, naj poslüša. Pitali so ga pa Vučenicke njegovi, kakša bi bila ta prilika? šterim je on pravo : Vam je dano znati skrivnost Kralestva Božega, drügim pa po prilikaj: naj vidoči ne vidijo, i poslüšajoči ne razmijo. Jeste pa eta prilika : semen je reč Boža Šteri pa so kre poti, oni so, ki poslüšajo, potom toga pride vrag, i vzeme reč ž njihovoga srca, naj se vervajoči ne zveličajo. A šteri na pečino, oni so, ki gda čüjejo, z radostjom gori primejo reč, i tej korenje nemajo : šteri do časa verjejo, i vu vrejmeni sküšavanja odstopijo. Štero je pa med trnje spadnolo, oni so : ki so čüli, i od skrblivosti žitka idoci zadavlajo se, i ne prinašajo sada. Štero je pa vu dobro zemlo spadnolo oni so, šteri vu dobrom, i najbogšem srci poslüšajoči rec obdržijo, i sad prinašajo vu trplivosti.
V priliki vidimo različne vöre dneva. Te vöre pri človek pomenijo različno starost njego voga živlenja. Nešterni služijo Bogi i delajo za večno plačili od rane mladosti. Drügi pridejo k spoznanji kesnej. Nikoga na ne premotijo Jezušove reči, di bodo zadnji dobili vednako plačilo kak prvi. Nišče naj ne pravi To je pa fajni jaz sam ešče mladi, znam živeti ešče 20, 30, 50 let. Dokeč morem, ščem te sve vživati do dna ! Na stara leta pa si sedem na kamen, vzemen čislo pa se bom počasi pripravtao na spreobrnenje i popravlanji vseh norosti mojega živlenja !..
Jezuš je to povedao lüden v tolažbo a ne v potüho ! Plačilo v nebeškom kralestvi je odvisni ne samo od toga, koliko časa si je što trüdo za to kralestvo, nego tüdi od toga, kak je što z miloščov božov sodelüvao, pr tüdi od bože vole. Bog je gospodar, on sme deliti svoje dari kak šče. Nišče se pa nemre pritožiti, da njemi je Bog ne dao ka njemi je šlo. Če pa je nešternim dao več kak so zaslüžili, je to samo njegova dobrota. Tak je na priliko včino s sv. Pavlom, sv. Avguštinom, s svetov Magdalenov i drügimi.
To naj bo v tolažbo vsem tistim, ki so komaj kesnej prišli k spoznanji, so greh pustili i začnoli lepo, pošteno živeti. To se zmerom dogaja. Kakši dečko je jako razvüzdani, gda pa stopi v zakon, ga vsakdenešnje brige pripelajo k pameti. Iz dečka divjaka postane mož poštenjak. Kakša žena ali starovična dekla bridke obžalüje norosti iz mladih let. Nešterni od teh se nikak nemrejo potolažiti zavolo svojega prvejšnjega živlenja. „Ka mislite, ali mi bo Bog odpüsto ?“ spitavlejo spovednika. Gvišno ti bo, je že odpüsto ?“ Poglej samo Magdaleno i desnoga razbojnika. Bog jima je vse odpüsto pa sta več grešna kak ti. Glavno je, da v pridoče lepo živeš. Da, tak je, ravno spomin na prejšnje grešno živlenje naj bi vsakšega podžigao k gorečnosti.
Bivši predsednik senata je mrtev.
Vmro je dr. Pavelič Anton, bivši predsednik našega senata.
Japonci na Kitajskom.
Japonci so zasedli že petino Kitajske. Anglija dela za mir med Kitajci i Japonci.
Skupno pismo
španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji.
Častiti bratje!
1. Razlog za to spomenico.
Katoliški narodi se v dneh bridkosti med seboj podpirajo in tako spolnjujejo zakon ljubezni in bratstva, ki združuje v eno mistično (sknvnostno) telo vse, kateri prejemajo sv. obhajilo v mišlenju in ljubezni Jezusa Kristusa. Naravni posrednik tega duhovnega občevanjá so škofje, ki jih je Sveti Duh postavil, da vodijo Cerkev božjo.
Španija, ki prestaja eno največjih bridkosti v svoji zgodovini, je prejela od inozemskih katoliških škofov mnogotere dokaze zavzetja in sočutja, tako v skupnih poslanicah kakor od mnogih škofov posamič. In Španski episkopat, tako strahotno preskušan v svojih danih, svojih duhovnikih in svojih cerkvah, se hoče zdaj s to skupno spomenico oddolžiti veliki ljubezni, ki nam je bila izkazana z vseh krajev sveta.
Naša dežela trpi zdaj v prevrat u, ki je segel do dna : ni samo nad vse kruta državljanska vojna, ki nas navdaja z bridkostjo, je to strahoten pretres, ki moje same temelje družabnega življenja in je spravil v nevarnost celo naš narodni obstoj. Vi ste to razumeli, častiti bratje, in „vaše besede ter vaše srce se nam je odprlo“ pravimo z apostolom, ko nam dajete gledati globočino svoje ljubezni do naše ljubljene domovine. Bog vam poplačaj !
Toda hkrati z našo hvaležnostjo, častiti bratje, vam moramo odkriti svojo bolečino nad ncpoznanjem resnice o tem, kaj se v Španiji godi. S števiinimi dokazi je ugotovleno dejstvo, da velik del javnega mišljenja v inozemstvu stoji daleč proč od resnice glede dejstev, ki so se dogodila v naši deželi. Vzroki te zablode so lahko:
Protikrščanski duh, ki je v španskein sporu videl odločilni konec v boju za vero ali proti veri v Jezusa Kristusa, za krščansko omiko ali proti njej ;
sedanje nosprotje političnih naukov, kateri streme za nadvlado sveta ;
namerno prizadevanje mednarodnih tajnih sil ;
slednjič brezdomovinstvo, ki se je prijelo premotemh Špancev, kateri so se krili v imenu katoličanov in so tako pravi Španiji povzročili neizmerno škodo.
Najbolj pa nas boli, da je tudi precejšen del inozemskega katoliškega tiska prispeval k tej zablodi v mišljenju, ki bi utegnila biti usodna za najsvetejše koristi, za katere se vrši boj v naši domovini.
Skoraj vsi škofje, ki smo podpisati to spomenico, smo se potrudili, da smo svojčas pravilno označili pomen te vojne. Zahvaljujemo se inozemskemu katoliškemu tisku, da si je osvojil resnico naših pojasnil, kakor obžalujemo, da so jo pobijali ali jo zavijali nekateri časniki in revije, ki bi morali zgledno uvaževati in spoštovati glas predstavnikov Cerkve.
To nalaga španskim škofom dolžnost, da se skupno obračajo na svoje brate po vsem svetu, z ednim namenom, da zasije resnica, ki jo zatemnjuje lahkomiseinost ali pa zloba, in nam jo pomagajo razširiti. Gre za najvažnejši predmet, v katerem se stikajo ne le politične koristi enega naroda, marveč celo bogodani temelji družabnega življenja: vera, pravica, veljava oblasti in svoboda državljanov.
V zvezi z našo pastirsko službo, ki nam nalaga predvsem učiti resnico, spolnjujemo s tem trojno dolžnost : versko, domo-
vinsko in človečansko : versko, zakaj kot priče velikih zločinov in velikega junaštva, katerim je bila prizorišče naša domovina, moremo svetu nuditi nauke in zglede, ki spadajo v našo škofovsko službo in ki morajo koristiti vsemu svetu; domovinsko dolžnost, zakaj škofje prvi dolžan braniti dobro ime svoje domovine, „zemlje očetov“, ker so bili naši častiti predniki tisti, ki
so jo tako krščansko, kakršna je, izobnkovali s tem, da so svoje sinove prerodili v Jezusu Kristusu za oznanjevanje evangelija; ni človečansko dolžnost, zakaj ko je Bog že dopustil, da je naša domovina tonšče za preskus naznani in postopkov, ki hočejo zavzeti svet, bi želeli, da se nevarnost omeji na našo domovino in se drugi narodi propada rešijo.	(Dalje.
Proračun pred parlamentom.
Vlada je pred parlament predložila proračun za 1. 1937-38 od 1. do 1. aprila. Prvi je govorio dr. Gavrilovič Anton iz JRZ. stranke. Od JNS je grdo napadao Hrvate bivši minister Popovič Velja. Gda je Slovenec Zupančič govorio od pravic slovenskoga
naroda, so vsi slovenski poslanci iz stranke JNS. zapüstili dvorano. Ne njim je po voli, če se branimo. Njim ide dobro i se za narod ne brigajo. Razprava od proračuna teče den za dnevom naprej, govorijo za njega i proti njemi. Večina je za njega.
V Romuniji obsedno stanje, volitve odložene, nova vlada.
V Romuniji je čez noč razglašeno obsedno stanje, vse politične stranke prepovedane i volitve na nedoločen čas odložene. Nove vlade predsednik je sam patriarh Miron Cristea. To naglo spremembo vlade je povzro-
čilo židovstvo i ruski komunisti, ki so svojega uradnika Butenka, kak se trdi, sami spravili na varno, romunsko policijo pa krivijo, da ga je ona ne čuvala i zato kriva, da je premino.
Što pomaga rdečoj Španiji.
Odkritja dnevnika „Giornale d’ Italia“.
Rim, 10. februarja t.l. (Štefani) Giornale d’ Itaha — nadalüje z odkritjov od tuje podpore v korist rdeče Španije. Denešnji članek je posvečen dokumentom od podpore, ki jo poleg Francije i Sovjetske Rusije iznazüjejo rdečoj Španiji že ništerne drüge države. List vmesijo tajno nabiranje prostovolcov v Avstriji ino Švici pa novoga nato, da delüjejo francosko—sovjetski posredovalci tüdi v Jugoslaviji i na Norveškom v istom smisli. Gledoč tihotapstvo orožja i naročavanje vojnoga materijala, opomina „Giornale d’ Itaha“, da obstoji v Londoni drüžba „Atlantic Shipping“, ki je decembra preminočega leta najela zavolo tihotapstva orožja ino vojnoga materijala v rdečo Španijo 45 angleških ladij i po edno estonsko i norveško. Drüga, drüžba, ki küpüje i zavarüje ladje i drüga prevozna sredstva z barcelonskov vladov se imenüje „Hauer Tonens Ltd.,“ tretja Grace Cerk Street v Londoni. Ta drüžba je v tesnih silnih z dvema vekšima francoskima drüžbama za tajna naročila i prevoz blaga. Vnoge angleške ladje vozijo orožje na račun francuskih drüžb. Poleg teh tvrdk je v Londoni tudi židovska tvrdka Wedel, ki je v prvoj polovici januara odala rdečoj Španiji blaga za 20 milijonov lir. Spodobne posle opravla tüdi Španska banka za zvünešnjo trgovino, odnosno njena pariška podružnica. Tudi to podjetje je nastavila vlada zavolo plačila
naročenoga orožja. Neko špansko vojaško odposlanstvo je 28. januara podpisalo v Belgiji pogodbo za 2000 pükš oblike Mauser, 500 revolverov oblike F. H 7, 35 do 40 jezero nabojov za pukše, 20.000 nabojov za revolvere. Vse to blago so odposlali v francosko pristanišče Saint Nasaire. Glede Čehoslovaške omenja list, da je znašalo decembra meseca lanskoga leta število Čehoslovaških prostovolcov v rdečoj Španiji 5500, med temi nad jezero špecijalistov, 13 zdravnikov i 27 pilotov. Med najnovejše čehoslovaške dobave spada tüdi 40 letal, ki so prspela na letališče v Sabadel v začetki januara. Prav tak sodelujejo pri tihotapstvi tüdi grčke ladje po jezero ton i romunski parniki. List navaja več primerov, zlasti pa romunsko ladjo „Albo Juno“, ki je 20. decembra lanskoga leta prevzela v Marseuli 10 razstavlenih letal oblike Potez, vnoge tovarne avtomobile i 12.000 bomb po 100 i 600 kg. Končno opomine „Giornale a’ Italia“, da je nedavno pred tem prišlo v Španijo pri Puerbi veliko število vagonov z železnim materijalom iz Švedske. Prav tak podpirata rdečo Španijo Mehika i Zedinjene države. Te dni so v Zedinjenih državah izdali znamke, ki bodo z njihovim donosom poravnali nabave v Ameriki. List sklepa iz vseh teh podatkov, da vodi rdeča Španija bojno samo zavolo pomoči, ki jo prejema iz vnogih evropskih i Amerikanskih dežel. („Po Slovenci“)
Psi rešili živlenje večim lüdem.
Londonski list „Daily Telegraph“ poroča na podlagi telefonskoga pogovora s patrom Depri iz slovečega bernardinskoga samostana na gorskom sedli istoga imena napeto poročilo, kak sta dva velikanska snežna plazova zasipala šlo veči samostan z zavetiščom vred, ki je bio nato nekaj dni odrezan od vsega stika s svetom. Samo pesjemi nagom znanih bernardinskih psov pa se trbe zahvaliti, da plaz ne zasipao več redovnikov, ki bi bili prav gotovo mrtvi, če bi jih psi ne bili obvarvali.
Plaz se je nad samostanom sprožil že preminočo nedelo 30. januara, a samo v sredo 2. februara je bio promet s samostanom konči nekoliko mogoč. Tak se je potem še isti den pater Depri
lehko pogovarjao po telefoni z angleškim časnikarom. Tisti den je najmre divjao v visokih alpah velik viher, ki je divjao že prle nekaj dni. Posebno močen je bio na sedli sv. Bernarda. Malo prle, kak se je zgodila nesreča, so redovniki zapregli v pasje sanke svoje pse, da bi se s pesjov vpregov vpelali po cesti iskat ponesrečence, če bi se što v viheri i zapišči ponesrečo. Kda je odo že vse pripravleno na odhod, psov nikak neso mogli spraviti naprej. Vse kazni i grožnje psov neso premeknile z mesta, da bi bili potegnili. Zavolo toga čudovitoga pesjega nagona je bilo obvarvamh smrti več redovnikov.
Ar psov neso mogli spraviti vö iz poslopja, so se mogli vrniti. Komaj pa se je to zgodilo, je naednok nastao silen
piš i trešč. Z gore je zabobnei velikanski plaz, za njim pa še drügi, ki sta s svojov velikov težov razdejala več vrat i oken v samostani, nato so se velikanske vnožine snega sipale v notrašnje prostore. Nekaj dni so bili redovniki zaprti v snežnom plazi. Samo v sredo se jim je posrečilo osloboditi se bar toliko, da so na pesjih saneh mogli niže proti dolini po živež. Bila je pa to jako naporna pot. Celo na smučeh so komaj šli naprej, kak so sani odpovedale. Sani je najmre na poti večkrat grdo prevrglo, zato so mogli pot nadalüvati samo še na smučeh.
Te samostan stoji kre alpske ceste, po šteroj je nekoč že Cezar, za njim pa Konstantin Veliki i Karl Veliki vodo svoje čete v Italijo. Tüdi Napoleon Veliki je po toj cesti vodo svojih 40.000 vojakov s topovi i vso prtlago v Italijo. Napoleon je tükaj tudi zajtrküvao, ve še dnesden v samostani kažejo tisto sobo, v šteroj je jeo Napoleon.
Gora ma svoje ime po svetom Bernardi Mentonskom, ki je bio savojski plemič i ki je na tom mesti dao zgraditi zdašnje zavetišče mesto prejšnjega, ki je pogorelo. Glavno poslopje zdajšnjega samostana je še iz 16. stoletja. Najvekša zanimivost toga samostanskoga zavetišča je cerkev, v šteroj je nagrobni spomenik francoskoga vojskovodja Desaixa, ki je v bitki pri Marengi s svojim živlenjom rešio Napoleona.
V prvejšnjih stoletjaj je vsaki, ki je tü hodo v samostani najšeo brezplačno zavetišče. Što se je šteo oddužiti za gostolübnost redovnikov, je kaj darüvao v cerkveno mošnjico. Dnesden pa, kda je promet z avtomobili tak veliki i kda na jezere lüdi prihaja sem gori, redovniki zraven samostana zgradili hotel, v šterom dobijo hrano i stanovanje vsi, ki želejo. Za tiste pa, ki so siromaški, redovniki poskrbijo brezplačno v zavetišči. Tri dni ima vsaki siromak pravico do brezplačnoga stanüvanja i hrane, potem pa mora naprej ali nazaj. Po zimi pa, kda je hotel zaprt, dobijo svoje zavetišče brezplačno vsi v zavetišči.
Živež morajo redovniki na hrbtih sami znositi sem gori. Mule nosijo živež samo do ta, kje se začne sneg. Razme pa se, da toga živeža za vso zimo trbe preci dosta, včasih so redovniki morali sredi zimskih viherjov iskati nesrečneže, ki so ostali v snežnih zametih. Dnesden pa stvar ne več tak naporna, ar je na vsakoj strani 10 kilometrov pod vrhom po edna gostilna, iz katere potem v samostan telefonirajo, ali je kakši popotnik na poti proti vrhi. Če naznanjenoga popotnika ne na vrh v pravem časi, ga ido iskat s svojimi psi.
Živlenje na vrhi Svetoga Bernarda je jako trdo i naporno. Več kak 7 let ne vzdrži nieden redovnik. Potem pa mora iti iskat zdravja v dolino. Dobi najmre vsaki reomo ali pa srčne krče. Psi so dendenes tak menje Važni kak pa so bili nekdaj, ar je na smučeh mogoče prle obiti vse kraje. Poleti so psi zaprti v velikom pesjem hlevu, kam jih hodijo gledat lüdje. Po zimi pa lehko prosto lečejo okoli. Da pa neso docela odveč, kaže omenjeno dejstvo, da so prav te dni rešili več svojih patrov bele smrti.
V Austriji
so se na konci lanskoga leta že selimo leto zbrali austrij. kat. düuovniki, da si pogučijo od važnih sodobnih pitanj. Zdaj so gučali največ od vzgoje i izobrazbe krščanskoga človeka. Vmes so si poglednoli razne socijalne i kantativne ustanove Dunaja.
20. februara 1938.
NOVINE
3
Glasi iz Slovenske krajine.
Navuk za tretji red sv. Frančiška je zadnjo nedelo toga meseca, februara 27. v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2.
Dühovne vaje za mladino v Črensovcih. Prosvetno drüstvo v Črensovcih se pripravla sporazumno s svojim g. plebanošom na dühovne vaje, štere bi se držale za mladino. Duhovne vaje se obdržijo v prihajajočem postnom časi.
Marijini Listi za februar so se začeli febr. 8. razpošilati. So jako lepi i se vsakomi priporačajo, iti jih še nema. Zdaj je ešče lejko naroči za celo leto, ar se jih je nekaj več štampalo za januar i februar.
„Veriga i vera sv. Antona iz Padove“. Pod tem naslovom se širi kriva pobožnost, štero sv. Maticerkev ostro zabranüje. Nepoznani, v vöri nepodkovani, satringam vdani ludje razpošilajo listeke, šterih Maticerkev ne odobrila i grozijo z nesrečov, či što teh listekov ne bi dale širio. Ar se na tej listekaj širi kriva vöra, ste je dužni vsi raztrgati i je nikomi ne pošilati. I to po düšnoj vesfi pod bremenom greha.
Na misijon mrs. Kerec Jožefa je darüvala Frumen Marija iz Francije 10 Din. Bog plačaj.
Na sirotišnico Deteta Marije v Turnišči so darüvali v dolaraj sledeči: Vinčec Jožef 5, Kovačič Martin 3, Rajtar Bara 1, Cipot Matjaž 1, Herman Jožef 1, Vuk Helena 5. Marijika plačaj vam.
Oženila se je v Franciji Grah Terezija z Bukovec z Gregorič Jožefom. Zdavanje je 26. februara. Pri toj priliki pozdravla svojo mater, brata, nevesto, sestre, svaka z decov, sosede, rodbino, prijatelice, najbole pa Fuksovo Maričko, bakovsko ves i celo sobočko faro z g. Vojkovič Jožefom, plebanošom. Prosi molitve, da jo Bog v zakonskom stani blagoslovi.
Na gostüvanji nabrana podpora za Novine. Vagner Stefan, širiteo Novin je nabrao na gostüvanji Prša Jančija i Godine Tr. na G. Bistrici Din. 30, Bog plačaj vsem darovnikom.
Tridnevne zaprte dühovne vaje za salezijansko sotrüdništvo se vršijo v Veržeji. Začnejo se na pepelnico ob pol šestih zajtra i se dokončajo 5. marca zajtra.
Izseljeniki je pomagala Rafaelova Drüžba za Slov. Krajino. Naročilna naših listov, Ceh Marija, se nam je pritožila, da mora vsele plačati pol franka, gda dobi Novine. Predsednik Rafaelove Drüžbe so taki javili to pritožbo na naše poslanstvo v Parizi i izseljenka je obveščena od toga. Kak je te korake napravila Rafaelova Drüžba, več živa düša ne terja nikaj od izseljenke. Gda se nam zahvalüje za dobroto, pozdravla ona, brat Ivan, sestra Bara, Raj Bara i te sestra Ana, Toplak Jožef i te sestra Verona, vsi iz Nedelice pa Bokan Agneška iz Doliča svoje domače, vso rodbino i vse dühovnike i celo Slov. Krajino.
Dar na Kobiljansko cerkev. Misijonarje z Celja pri sv. Jožefi so poslali lepi mešni plašč za našo siromaško cerkev. Za plemeniti dar se prav iz srca zahvalimo vsi verniki kak i bratovščine i Prosvetno drüštvo.
Zahvala. Vincencijova konferenca Srca Jezušovoga v Ljubljani vzdržava Dijaško kühinjo, kje dobivajo siromašni dijaki, ni drügače sploh nebi mogli študirati brezplačno obed i večerjo. Tüdi iz Slovenske krajine jih je več vsako leto sprejeti na hrano. Toj dobrodelnoj napravi je poklono gospod poslanec i veleindustrijalec Josip Benko iz Sobote velikodüšni dar 50 kg masti
i mesa. Vincencijova konferenca se gospodi poslanci za te velki dar tak v svojem imeni, kak tüdi v imeni vseh podpiranih dijakov najprisrčnej zahvalüje i ga prosi naj toj dobrodelnoj napravi še tüdi v bodoče ohrani svojo velikodüšno naklonjenost. — Matija Čontala, C. M., blagajnik.
Našemi dragomi za slovo. Previdnost boža naj Vas vodi v tüjini, v goricaj gospodovi i Vam želemo srečno potüvanje, priporačimo Vas Svetoj Trojici ! V pomoč v vseh Vaših trüdaj, štere bote meli z malimi opešanimi ovcami, oh nigdar ne pozabite na nas, mi se tüdi ne pozabimo z Vas v molitvaj. Bog živi! — Bogojančari.
Na misijon mil. g. Kerec i Jožefa v Junnanfu-i je poslala Serec Terezija iz Francije 50 Din. Penez je poslan na Rakovnik.
Na novo kapelico v Martinišči nabrano na gostüvanji Devečar Štefana i Bojnec Marije — Lipa, 65 Din. i Kolenko Franca i Čurič Olge — Črensovci 110 Din. Bog plati. Tüdi indri se spomnite naše kapelice. Vsaki dar z najvekšov hvaležnostjov sprejet. — Vodstvo.
Bogato naročnino nam je poslao g. dr. Trstenjak Alojz, predstojnik mestne policije v Maribori, v zneski 50 Din. — Bog plačaj.
Na podporo Novin je darüvao Kolenko Ivan z Črensovec 10 Din. Bog povrni.
Ka se godi po domovini?
Nevaren vlomilec prijet. Orožniki v Domžalaj so zgrabili Mlinar Bojana, mladoga fakina, ki je vlamlao v cerkvi i župnišča. En čas je bio celo v Italiji zapret, a voza ga ne pobolšala, nego navčila ešče na hüjše roparije.
Rogaška železnica odana. Država je oukupua rogaško železnico za šest milijon i tristo jezer dinarov.
Dvojčeti je vmorila nezakonska mati v Škocjani pri Mokronogi. Edno je zadavila,
drügo pa od postele mlatila i tak vmorila, oboje pa zakopala na njivi. Gda je oblast zvedla za hüdobijo, je mrtvo deco, štero zverinska mati ne krstila, odkopala i mati brez edne skuze nosila vmorjono deco na pokopališče. Oča dece je prej neki zakonski mož.
Alkohol ga je vmoro. V okolici Moribura je Hrastnik Franc, dovec, bio veliki pijanec. Zadnje dni se je tak zapojo, da ga je boži žlak vdaro i mrtev obležao pred lastnov hišov.
Ka novoga po sveti.
Premino je sovjetski diplomat z Bukarešte. Stalin je dao pozvati iz Bukarešte v Moskvo konzula Ostrovskoga. Ar pa te ne šteo iti, nego se je skrio nekam, — znao je najmre, da ga čaka voza, ali smrt — zato je GPU, to je tajna ruska policija z sveta spravila njegovoga namestnika, Butenka. Naednok je najmre premino z Bukarešte i drugoga sledu ne so najšli za njim, kak mlako človeče krvi. To je komunistična sloboščina.
Vmro je oča kneginje Olge. V Atenaj na Grčkom je vmro princ Mikloš, oča kneginje Olge, ki je žena našega kralevskoga namestnika Pavla. Hči je bila poleg pri smrti svojega oče i sprevoda se je vdeležo tüdi
kralevski namestnik, Njeg. Vis. Knez Paveo.
Zmaga pri Terueli. Frankova vojska je potukla rdeče pri Terueli znova i zavzela 350 kilometrov obsegajočo zemlo z 20 vesnicami i 145 trdnjavicami. Rdečih je mrtvih do 50 jezero. Veroborci so zaplenili vnogo strliva.
Horthy na Polskom. Vogrski regent Horthy je z madjarskim zvunešnjim ministrom Kányom obiskao Polsko i bio navdušeno sprejet v glavnom mesti Polske, v Varšavi. Namen obiska je politični, da se prijatelstvo med obema državama ešče bole poglobi i da de obroč krščanskih držav proti brezverskomi komunizmi močnejši.
I 948/37 - 7
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1938 ob 9.30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Turnišče, vl. št. 602 B 24a, 25a ½ 4inka pare. št. 899 pašnik (sedaj hiša) št. 48 z gospodar. poslopji, stavbišče in dvorišče, vl. št. 617 B 83a nedoločen delež parc. št. 769 njiva, vl. št. 641 B 2a l|4inka pare. št. 1136 travnik, vl. št. 702 B 9a, l0a 1/12 inka pare. št. 1137 travnik obe pare. sta v naravi združeni, vl. št. 835 B 46a nedoločen delež pare. št 440 njiva. Ceniina vrednost : Din 2.150, vrednost pritikline: .|· varščina Din 215, najmanjši ponudek: Din 1449.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 30. dec. 1937.
1 765|37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1938 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Čentiba vl. št. 687 B 12 in 13b pare. št. 751 vinograd, pare. št 753 B 22č parc. št. 35a hiša dvorišče in vrt, pare. št. 873 B 4b pare. št. 61 njiva. Cenilna vrednost : Din 6.040, vrednost pritikline: Din 99, najmanjši ponudek : Din 4.026, varščine Din 604.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zaražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 30. dec. 1937.
I 947 / 37 - 7
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1938 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22. dražba nepremičnin zemliška knjiga k. o. Melinci vl. št. 112 B 5,1 žica parc. št 436 hiša št. 94 dvorišče in vrt vl. št. 432 B 8 parc. št. 288 njiva. Cenilna vrednost: Din 18.800, varščina Din 1.800, vrednost pritikline: .|· najmanjši ponudek; Din. 12.434.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pn dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 20. jan. 1938.
I 710|37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1938. ob ·9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bogojina vl. št. 139 B 23b, 3|98 inke parc. št. 39 hiša stara št. 2 dvorišče in vrt, vl. št. 141 B 6b l|4inka pare. št, 216c/l pašnik, vl. št. 162 B 2b 1 |7inka parc. št. 259|2b njiva, vl. št. 239 B 3b 6|98ink parc. št 259|lc|l njiva. Cenilna vrednost: Din 1.224, vrednost pritikline : .|· najmanjši ponudek : Din 819, varščina Din 122·50.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 4. jan. 1938.
1 774|37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1938. ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Motvarjevci vl. št 4 B 9, l|3inka parc. št. 229 gozd, l|3inka parc. št. 664 gozd, l|3inka parc. št. 857 gozd, 1/3 inka parc. št 299 vinograd, 106 B 8 l|3inka parc. št. 342 travnik, vl. št. 106 B 8 l|3inka parc. št 342 travnik, vl. št. 214 B 24 l|24inka parc. št. 297 vinograd, l|24inka parc. št. 313 njiva, 1|24 inka parc. št. 330 vinograd s travnikom, l|3inka parc. št. 1000 njiva sedaj hiša št. 5 z gospodarskim poslopjem in sadovnjak. Cenilna vrednost : Din 10.235, vrednost pritikline: Din 472 s 4. sodi najmanjši ponudek: Din 6,825.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
________dne 21. Jan. 1938.
P 177|37 - J
Oklic.
Rebrica Rudolf posest. v Srednji Bistrici, sedaj neznanega bivališča je vročiti v pravdni stvari tožeče stranke Zmaj Štefana posest v Gornji Bistrici št 112 zastopan po dr. Pikuš Janko odvetnika v Dolnji Lendavi zoper toženo stranko Rebrica Rudolf posestnik v Srednji Bistrici sedaj neznanega bivališča, sodba z dne 4. 12. 37 oprav. Štev. R 177/37 - 4. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika Jureš Franjo Viš. pis. nadofic. Okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 24. dec. 1937.
Spomin s hoje na vrta Jugoslavije.
Saj tega sploh ne bi opisoval, zgodilo se je namreč že pred meseci, toda nekako zaobljubil sem se takrat, da bom nekaj zapisal. Tako torej moram, čeprav že težko čitam takratne zapiske . . .
Dva sva Šla, on je bil že prej, pred več leti, na Triglavi. — Komaj sva se nekoliko oddala, že naju je presenetila krasna voda, svetlo in temno sinja, a vsa v čudovito čistih barvah. — Uho pa se je radovalo ob vršanju žuželk, ki jim znova zdela imena, sicer pa povsod nekam sveta tišina, krave s tih višinskih pašnikov so se mi pa zdele nekam manjše, a ličnejše.
Ob 50 m visokem slapu Peričniku sva srečala prvi sneg. Tu sva strmela nad krasno mavrico, ki je v siju poldanskega sonca križala mogočni slap kot še mogočnejše božje oko . . .
Ko sva se mimo Aljaževega doma (v Vratih 1915 m) že vpelala po Tomškovi poti, nama je krivenčasto boričje dalo kmalu slutiti, da prideva v kratkem do mesta, kjer je flora, vsaj večja, zamre. V višini 1500 m sva prvikrat počivala. S kakim strahom sem se okrenil in ozrl v dalnjo dolino, kjer se je enakomerno premikala sem in tja naša vojaška straža. — Potem je pa bilo vedno slabše: menj je naga-
jala elegantna palica, ki sem jo hotel uporabljati mesto cepina, pa nikakor ni v to privolila, njemu pa želodec (saj je tisti dan že prišel tešč z nemajhne gore, ki ji več ne vem imena —). Njega je ½ litra dalmatinskega vina prej opomoglo, v meni je pa strah vedno bolj naraščal in sem poklekaje lezel dalje, tiho v srcu Boga proseč, naj me vendar še ne pozove na odgovor... Prvi železni klini in jeklene vrvi se nama pomagali više. — lzpodmaknil sem kamen: pri tem mi je tovariš povedal, kako je tak kamen, pred leti, povzročil smrt mlade gospe . . . Seveda so jo v najbližji planinski koči vso obsuli s planinkami. Tudi sva zagledala na široki plošči pod nama kopico belih ljudi i tam na koncu pred 6 leti odkritih 13 ploši v spomin trinajsterim, ki so zaman skušali preplezati 1000 m visoko navpično triglavsko steno. — Vedno bolj glasno je odmeval najin pogovor, vedno bol, je strah gineval . . .
Pokazal mi je krasne 3 Triglavske rože in 1 kakor kava črno murko : toliko jih je smel utrgati na sosednji gori ; murka je prijetno dišala. Imela sva čudovito žejo : sreča, da sva prišla do hladnega vrelca, sredi poti tudi najni tek je vedno bolj naraščal. Tu in tam sva morala previdno prehoditi kope snega višje ko človek (pa je bilo sred augusta). Ko sem tožil radi velike vročine, me je prijatel tola-
žil, da nama bodo oblaki spet kmalu držali senčnik. Pa je res bilo tiste dni pošteno vroče : 3 dni ni bilo dežja.
Končno naju je začel hladiti večerni hlad, obstala sva na širokih ploščah kamenja pred ogromnim ledenikom, ki je le belejši svetlejši sinji sneg, ki ne skopni, nego le šumi in spodaj zakrito odteka, kolikor se stali.
Malo pred Kredarico („Triglavski dom“) sva imela srečo opazovati sončni zahod: se dá težko opisati njegova lepota, zlasti čudovita rdečkasta zarja. V Kočo sva prišla okoli pol osme, v višino 2515 m. — Kdor se zanima: do Koče na Kredarici sva prišla v času 7 ur, odračunavši 5 odmorov, ki so trajali skupno 2 uri. Strokovnjaki so nama k temu rekli, da nisva slabo hodila.
Na vrh sva šla drugo jutro ob 4·37 (to pa točno zapišem, saj vas bo menda zanimalo —) do 5 47, doli nazaj h Kredarici pa od 6·8 - 6·54 ! Plezanje je bilo — izjemoma — brez najmanjšega vetra, razgled še dokaj lep, samo malo megleno je bilo. — Tudi bal sem se jaz že veliko manj in sem več toliko bil v skrbeh, da nisem imel doma časa napisati oporoke. Aljažev stolp vrh Triglava 2863 m ste že videli ; pečat, ki se tu hrani in ga planinci pridno pritiskajo na razglednice, ki jih s svoje poti pišejo znancem, ima to posebnost, da nosi lep trikotni nastavek na majši stranici pravokotnika z napisom (pečati
planinskih koč proti Triglavu so večinoma, pravokotne oblike, le nekateri so elipsasti —). Težko sem se na vrhu vživel v to, da sem na najvišji točki Jugoslavije, ko je pa bilo okoli toliko še višjih gora, v inozemstvu, kakor bela kača se je doli v dalji vila Soča po italijanski dolini, kjer naši bratje in sestre čakajo na narodno odrešenje. — Istočasno, ko sva se vzpenjala na vrh, je vzhajalo za najinim hrbtom sonce: Seveda sva se ponovno oprla in ga občudovala. — Lahko si mislite s kakimi občutki vsa nato maševala v majhni kapelici ob Koči na Kredarici: ne vem, če bom še kdaj v taki višini maševal. — Vračala sva se pa mimo Aleksandrovega doma (2404 m), srečala naše in italijanske graničarje, imela priliko doživeti tudi ploho in se nato težko vzpenjati navkreber po „nestanovitnem“ grušču.	(Dalje).
Bogojina. Naš g. plebanoš so letos veselo obslüžavali svoj rojstni den, mogoče je ešče eden nej bio tak veseli. .Dne 7. febr. na gostüvanji Šabjan Jožefa je mladožencova posvadbica Gašpar Micika iz Bogojine gospoda plebanoša v imeni vsej gostov pozdravila z lepimi rečmi i z lepim püslom rož.
Poselske knjižice
dobite najceneje v trgovini Belkányi E., v D. Lendavi,
4
NOVINE
20. februara 1938.
VEZ LÜBEZNI Z NAŠIMI
IZSELIENCI V TÜJINI.
Pisma naših z tüjine
La Chatre, 3. l. 1938.
Prečastiti g. uredniki
Prle kak bi Vam kaj drügo pisala, Vam izražam najlepšo zahvalo za Novine i Marijin list, štere redno dobivam i tüdi redno štem. Trno me vsakikrat razveselijo, ka mi prinesejo novice i dogodke po miloj domovini i Slovenskoj krajini. Želem si je meti dale naročene, ka se mi trno dopadnejo i Marijin list. Veselilo me bo, če ga bodo tüdi moji stariši meli nadale naročenoga. — Čeravno, da se mi dobro godi, mi se vedno joče srce po miloj domovini. Ešče sem šolske torbe nej djala od sebe, sem že mogla iti v svet si iskat krüha. Taki kak sem stopila na tüjo zemlo, sem spoznala, da je ne takša kak prinas. Komaj 7 mesecov sem se drüžila s sestrami Marijine drüžbe i že sem morala vzeti slovo od nje. Komaj 7 mesecov se mi je srce veselilo i radüvalo med Vami, nato pa se je pogrozilo v globoko žalost. Kratek čas sem mela „Svetinjico Marijino“ i hodila k mesečnoj sv. spovedi i sv, obhajili. Zdaj sem odrezana od vsega. Žalost me je zadenola, ko me je mati zapüstila i se mantrala v tüjini i skrbela za nas. Kelkokrat se je vtopila v velko žalost, oko njej se je rosilo, a v srci je čütila še vekšo žalost. Dozdaj me je tolažila i krepila, a od zdaj naprej me tolaži Nebeška Mati Marija i Vaši krasni domači listi. Neverjete mi, da se čütim vnogokrat osamlena i zapüščena, a vest me tolaži, gda
je lübi Bog vsepovsedi. I On de mi pomagao v vsaki težavaj i bridkosti, A trno me veseli, da lehko vsako nedelo ino svetek idem k sv. meši i k molitvam. Tak sem si želela i to tüdi dobila. Oh kak mi žmetno stane, da poznam mladino, ki se razteple po sveti i pozabla na Boga. „Novin“ naročnik je nej i žive brez Boga. Komaj zdaj sem pripoznala, da brez teh listov nemre živeti nieden izseljenec i izseljenka pravo. Slovenske izseljenke, slovenski izseljenci, dokeč te šteli naše Slovenske Novine, ne bojazni, da bi se zgübili v tüjini. „Zato pravim vsem, što nema, naj si naroči i šte »Novine" i »Marijin list". — Ka sem Vam nej bila mogoča poslati pozdrave za „Božič“ i „Novo leto“, Vam zdaj vsem pri uredništvi želem vnogo sreče i zdravje pa milosti puno ino blagoslovleno leto 1938. Isto želem mojim domačim zeti, mami, dedeki, babici, sestri i vsem Marijinimi drüžbenicam ino poznancom. — Pred Božičom sem štela v Novinaj, da bo v Issuduni Slovenska sv. spoved. Trno mi je žao bilo, ka je nej bilo prle objavleno, samo 2 dni naprej. Po sv. meši že 9. vöra bila. Ovak iti nemrem kak z autobusom. Te pa ešče ta pride ¼ 11. vöri. Oh kak mi je žao bilo. — Na konci mojega pisma pa Vas v imeni Jezuša i Marije najlepše pozdravlam. kak i rojstno ves gračko faro s preč. g. provizorom Kolencom, vse čtevce Novin v domovini ino v tüjini. Vsem se Vam zračam v molitev.
Marija Nemet, iz Kruplivnika v Franciji.
Zavarovanje i ognji.
Kelko ognjov gori po krajaj, šteri strašijo vse prebivalstvo z groznim mišljenjom, ka gda
bo pri meni gorelo.
Že je lüdstvo vse zburkano zavolo toga, da ta nevola na njega pride.
Zakaj to? Konec	naj bol
Sekulacija, ognji, agenti i
slüžba s procenti.
V vsakom kraji si zavarovalne drüžbe poiščejo lüdi, zmožne sekulante, vsakša svojega,
šteri brez mesečne plače, ali pra-
voga zaslüžka hodijo okoli lüdstva trücat, da naj dá sekulerali svoj dom proti (požari) ognji i tak od tistoga naj dobi on svoje procente. To je žalostna i slaba slüžba. Te zaslüžek vse s trücom ide, šteri večkrat na slabo pot pripela mišljenje pojedinca. Skoron v vsakšoj vesi so po 3 sekulanti raznih drüžb brez dela, zato si pa iščejo poti, da bi prišli do kakšega zaslüška. To je, redijo se ognji, kak se je pokazalo v našoj krajini zadnji čas.
Da bi se tem ognjom proti prišlo, bi bio samo te nasvet, da zavarovalne drüžbe ne bi mele v vsakšoj vesi svojega zastopnika, nego samo v glavnom mesti okolice eden zmožen urad, šteri ne bi hodo okoli kmetov prisiljevat za zavarovanje, nego sam kmet bi prišo iskat pomoč, šteri je potreben i zmožen.
Drügi nasvet bi pa bio, da bi država na nikakši način prevzela zavarovanje, štera bi z davkom poberala zavarovanje i v
slüčaji ponesrečenoga kmeta z ognjom v kelko je kvara i po razsodbi strokovnjakov podprla i povrnola, ali zozidala tisti kvar i tak bi bio vsakši zavarüvan i bi redno plačüvao zavarovalnino primerno njegovoj vrednošči.
S tem bi bio konec šefta i požari bi bili bole redki, kak do zdaj.
Te misli bi naj šle okoli strokovnjakov, šteri bi je predelali v istino i lehkoto od ognjov bojazlivoga lüdstva.       Kmet.
Vinarski sejem v Ljutomeru
dne 8. marca 1938.
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinski sejem in razstavo vina v običajnem obsegu kakor prejšnja leta.
Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino. Tudi letošnji vinski sejem bo dobro založen z dobrim sortnim in mešanim vinom. Ocenjeno bo vino
en dan pred razstavo. Oni, ki hočejo vino razstaviti, naj to prijavijo do 3. marca, vzorce pa pošljejo do 6. marca t.l. od vsake vrste po tri buteljke.
Kupci in vsi drugi interesenti pa se vabijo k obilnemu obisku te prireditve !
Otvoritev bo ob 9. uri, zaključek ob 20. uri.
Tri važne številke iz lanskega leta.
Kar je važno za življenje, to si človek navadno zapomni... iz življenja zavarovanja „Karitas“ v preteklem letu so zlasti tri številke tako važne, da bi si jih naj vsakdo ogledal, zapomnil in se po tem, kar molče priporočajo, ravnal. Prva številka je 25.000, pomeni, da je „Karitas“ v preteklem letu s številom svojih zavarovancev dosegla (in že prekoračila) eno četrtino stotisočaka. Druga številka je 8000 ; ta številka pove, da je „Karitas“ v preteklem letu dobila toliko novih zavarovancev. Tretja številka je 240, v toliko slučajih je „Karitas“ lani izplačala posmrtnino. Podane številke so zelo zgovorne. Prva pove, da je zavarovanje „Karitas“, ki obstoja šele nekaj let, zelo razširjeno. Druga priča o tem, da se v enem samem letu pri njej zavaruje več tisoč ljudi. Tretja pa opozarja, da smrt nikdar ne počiva, zato je prav, da Vsakdo misli na bodočnost in poskrbi, da svoje domače v večji ali manjši meri reši denarnih skrbi, ki jih bodo imeli ob njegovi smrti. Če bi mogle navedene številke glasno govoriti, bi vsakemu zaklicale  : „Zavaruj se čimprej, prej danes ko jutri !“ Zavarovanje pri „Karitas“ ne stavlja nobenih težkih pogojev, tako da spada med najugodnejša zavarovanja. Pri „Karitas“ so zavarovani ljudje iz vseh stanov, zlasti pa kmetje in delavci. „Karitas“ ima skoraj v vsaki župniji svojega zastopnika, izvzemši Slovensko krajino. Za njo pa prideta v poštev zastopnika; Jožica Skalar v M. Soboti (Cerkvena u 5), Jožko Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. Obrnite se na domačega zastopnika, ali na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8.) Pri teh dobite vse podatke in se seveda tudi lahko zavarujete.
CENE
Penez: Amerikanski dolar 47 din, angleški funt 235 din, avstrijski šiling 8·80 din, Švicarski frank 150 din, talijanska lira 204 din, holandski goldinar 24·10 din, belgijski belg 7 ·27 din.
Živina : Jünci, biki I, vrste 5·75 din, ӀӀ. vrste 4·24 din, ӀӀ. vrste 3 75 din; krave Ӏ. vrste 4·25 5 din, ӀӀ. vrste 3·75-4 din, ӀӀӀ. vrste 3-3·50 din ; teoci Ӏ. vrste 8 din, ӀӀ. vrste 7 din za kg žive teže. Prasiči domači 7-8 50 din, za kg žive teže. Konji 400-3500 din po kakovosti.
Kmetijski pridelki : Pšenica za 100 kg 230 din, ječmen 195 din, žito 195 din, grah 220 din, krompli 85 din. Pšenična mela 100 kg 295-350 din, kukorična mela 220 din. Vino finejše 12-16 din za 1 liter, navadno vino 7-10 din za 1 liter, Med 18—21 din za 1 kg. Perutnina: pišcanec komad 10-14 din, piščanec zaklan 1 kg 24-26 din, kokoš komad 20-26 din, zaklana kokoš 1 kg 20-24 din, reca kom. 22-26 din, zaklana reca 1 kg 22-24 din, gos kom. 50 do 55 din, zaklana gos 1 kg 16-20 din, golob kom. 4-5 din, domači zavec komad 6-12 din, kapün 1 kg 30 din. Sad: jaboka 1. vrste 6 din, ӀӀ. vrste 4 din, Ul. vrste 2-3 din, sühe slive 10-14 din, sühe grüške 4-7 din, orehi 6-8 din, lüsčeni orehi 18-22 din za 1 kg. Kurivo: tona premoga 380 do 405 dinarov, trda drva 1 m 95-115 din, trda drva žagana 1 m 120 din, mehka drva 70 din, vogelje 1 kg 175-2din. Krma: sladko seno 100 kg 45-60 din, polsladko seno 40-50 din, kislo seno 40 din. slama 35-45 din za 100 kilogramov. Zelenjava: lentiva 1 kg 4-8 din po kakovosti, repincla merica 150 din. radič domač 1 kg 12 din, inozemski radič 18 din, cvetača (karfiol) 1 kg 5-7 din, pozno zelje 2 din, kislo zelje 4 din, sladko 2 din, kolerabice 3 din, spinača 10-14 din, lük 150-2 din, por 2 din, česnek 6-8 din, repa 1 din, kisla repa 250 din, petržeo 4 din, zelenjava za jüho 4 din za 1 kg.
PREKOSNICE.
Mršav konj. Kupinar se toži živinozdravniki, ka njemi konj preveč mršavi, ka njemi prej fali. Živinozdravnik hitro odgovori: „Dar govora“. — Kupinar začüdeno gleda. — „Gda ti po oštarijaj špricere piješ, te si tvoj konjiček žeden pa lačen premišlavle, kak bi dobro bilo, če bi bar nej zvezani bio, pa bi lejko v oštarijo stopo. ka bi si tüdi kaj naročo“.
Pošta.
Šiftar Alojz, Oberheldrungen. Novine koštajo vsaki mesec 6 Din. — Balažek Stefan á Trotte. Peneze sprejeli i obračunali. Na Marijin List za deco ostalo 14 din. 50 par. Mar. List s kalendarom košta letno 16 din. Tak mate duga ešče 17 din. 50 par. Gumilar Franc, Villiers. Sprejeli penezi, obračunali. — Jaklin Ignac, Ourville. Naročnino sprejeli, kalendar poslali.— Kozar Štefan, par Chavignon. 18. decembra smo ti poslali kalendar, javi nam, či si ga dobo. To pa zato, ka nam z Ženavlja pišejo, ka si ga ne dobo. — Gjergjek Jurij, Kovačevci 1. Na lansko leto je vse plačano. — Frumen Marija, Versail. Sprejeli 152 din. Na koj je Višek? — Lipič Tilika, Corbenay. Sprejeli 144 din. 40 par. Na lani odračunali 4 din. 60 par, ovo na novo. Na koj je poslani višek ? Lopert Klara, Eoreux. 100 din, naročnine sprejeli. — Činč Jožef, Petanjci. Prosvetno drüštvo je plačalo 120 din. za knige. Te znesek smo ti spisali za letošnjo naročnino. — Nedelko Jožef, Courbepine. Domači so za lani plačali Novine, od tebe dobili za letos 39 din., na mesec stanejo 6 din. Naslov spremenili. — Peterka Ivan, Beltinci 158. Jožef je dužen na lani 28 din: i na letos 15 din., kalendar svoj ma pri nas. — Granda la amiko. Naročitve za Novine dozdaj nesmo dobili. Zdaj je začnemo pošilati. Po cenzuri se odloči, ka je za objavo i ka ne. Zavolo slüžbe bi mogli znati za kvalifikacijo i kakšo bi želeo dobiti. — Mihalič Filip, Pertoča 96. 72 din. sprejeli, i dolar je ešče duga.
Vabilo na občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE pri Sv. Jurju v Prekmurju, ki se vrši. 27. februara v zadružnom prostori ob 11 vöri s sledečim dnevnim redom :
1.	Čtenje zapisnika zadnjega obč. zbora,
2.	Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1937.
3.	Slučajnosti.
Če te občni zbor v določenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej novi občni zbor na istom mesti, ki bo sklepčen ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo.
Prodam hišo
v M. Soboti, Šolska ulica 35. Hiša ma štiri sobe, lepi vrt, kuhinjo in hrambo. — Javite se na naslov
Gregorc Ana, vdova po davkarju, M. Sobota, Šolska u. 35
Ciganek.
Ga ne poznate ? — Jaz tüdi ne, samo čüo sem od njega, pa bi tüdi vam rad povedao. Bio je jako künšten, še Štajerca je znoro, zaistino. (Ne da bi jaz bio proti Štajercom, Bog vari, ali tak se je zgodilo). Štajerec se norca delao iz njega, pa njemi pravo : „Či boš se s tem biciklom mogeo pelati, de tvoj !“ Bicikl je te bio ešče jako velika redkost i vrednost, zato se je naš ciganek potrüdo, se previdno skobacao na kolo, pa pomali pelao proti Müri i še dale prek. Štajerec je pa žalostno gledao za odhajajočim „Prekmurcom“...
Sirmak je bio, pa je morao slüžiti. Verno je spunjavao svojo slüžbo, svinjo je tak podkrmo, da so se možovje čemerili nad ženami, rekši: Ste vidile, kak je Ciganek svinjo podkrmo, pa je to žensko delo! —
Ali vertinja ga itak ne poštüvala, pa ga pri hrani večkrat prikrajšala, samo vsigdar ga nej mogla, ednok v petek nikak nej. Se razmi, graj so jeli. Da članek ne bi preveč pojo, je na tisti kraj, gde je Ciganek sedo, nadevala na pou Sirovi graj. Mislite, da Ciganek toga nej opazo?
Gda je gospodinja po posli morala oditi iz hiže, je Ciganek brez vekših ceremonij skledo previdno zasükao, ka je prej nekam venkrajivo stala, ka se ne bi prevrgla. Kak so ovi na „sirovom“ kraji pomali jeli, to bi vam Ciganek sam najležej povedao, če bi šče živo.
Pri soldakaj se njemi nej dosta bogše godilo. (Bilo je te šče za Vogrskoga!) Kak osemnajšček je že morao iti. Mislite, ka dugo ostao? Že prvo leto je pobegno nazaj domou. Tü ga je lovila cela patrola žandarov, samo da ga nej mogla zgrabiti vidili so ga, gde je, samo de njega so nej mogli priti, ka ge te že nej več tam bilo.
Sledkar je pa le meo srečo pa je obogato, tak da se je lejko še v Budimpešto pelao, kde nekša svecka slovesnost bila. Ze prenočišče v hoteli zato nej meo zadosta penez, te si je pa indri morao iskati. Ali den je dugi človekove potrebe navadno večkratne, primerni prostor pa redki. Vej je vido na sredi trga ne kakše lepe stebre, ali ta je ne vüpao, ka je to prej „kapela“ Te je pa probao v začetki mestnoga parka, ali komaj je končao vse priprave, že ga je polica zdigavao. — Nej njemi preostalo
nikaj drügoga kak dale iskati. Končno je najšeo : tam, kak so zidali novo hišo, v predmestji, rušt. Te je že tüdi noč nastopila, pa si je to izbrao tüdi za prenočišče, se razmi „na štoki“, bar ednok v živlenji. Pa še te smola : Gda je vnoči notri v štoki šteo svoje opraviti, je pozabo na to misliti, ka so mogoče drügi bili v sličnoj stiski, pa so si tüdi na rušti poiskali stanovanje, brezposelni delavci. Še celo bole skromni so bili, pa so se zadovolili z nižišim stanovanjom, v pritličji. In tak jih je grozovito neprijetno zmoto v sladkom počinki po nerodovitnom dnevi. Se razmi, da so ga premlatili.
Ves razočaran se je vrno domou, pa tü z vekšim uspehom nadalüvao i dokončao svoje Viherno živlenje. Gda je mro, ne vem. Če še pravočasno kaj zvedim od njega, vam drügoč kaj več povem.	— ic.
Lica naših hiš sem gledal...
Najvernejša podoba naše skromnosti so se mi zdele naše majhne, s slamo krite hišice, zato je moj pogled najprej na njih obstal.
Kakor bi naša, povsod enaka kmečka ženica sramežljivo obstala ob široki cesti, izpostavjena radovednim pogledom mimoidočih. — Vsa se je potegnila skupaj, da ja ne bi pasli na njej pregrešnih oči, najraje bi se skrila v zemljo, a ni mogla... Majhna, nezaupna okenca gledajo napol-odprto v potnika, s strahom iskajoč, če ni morda zlih namenov v njegovem srcu... Če je srce čisto, potem rože v oknih veselo vzvalovijo in če hočeš, lahko občutiš prijetni vonj muškatlina in rožmarina ... Toda, pustimo rože, ki pozimi le tu in tam zelene vzdržijo, brez pestrega cvetja. — In više poglejmo !
Čela naših kmečkih hiš. — Če so lica naših hiš oltarji, potem so čela tabernaklji... In kar je tabernaklju najbliže. — Glej velik križ, spretno izrezljan v sredini čela. Na drugi hiši je pod njim še kelih. Na tretji kelih s hostijo. Na obeh straneh pa velike m majhne sveče. — Ali jih je kdo nenadoma prižgal ? Saj so kakor bi gorele, kot bi se vršila maša... Glej, tu so pa svečniki iz samih srčec izrezani, poleg njih so pa še — leseni — muškatlini in druge rože, tam pri oni hiši celo živo pobarvane, največ rdeče in zeleno.
Gledal sem zidane hiše, ki niso tak lepe : že letnica te moti, prijetno pa znova pozdravi križ in kelih s hostijo. Pri mnogih pa tega več ni, le začetnice imena morda gizdavega gospodarja... Pri mnogih se pa svetlo beli okroglo sonce s številnimi žarki.
—	Ali pa velika zvezda. — Čudno, nekje sem pa videl veliko rožo, ki je lepi cvet ponižno sklanjala...
In še marsikaj sem videl. In srce mi je bilo polno bogastva, kot bi ga odtam nekdo sipal vanj... Videl sem pa tudi
—	in srce mi je postalo žalostno
—	revne hišice, ki so imele na čelu gole deske brez vsakih rezbarij, ne svetih in ne svetnih... Nekatere so imele tu celo velika vrata na neprijazno podstrešje...
In ponosno zidane hiše brez okrasa sem videl in mi je postalo še bolj tesno pri srcu. Saj hiša radi tega morda ni preveč manj lepa, a čutim - - morda naopak - -da je v srcu tistega, ki jo je zidal morala biti velika praznina, ki jo našla tu svoj žalostni izraz.
Saj bolj kot vsa krasna lica naših hiš me brigajo srca, ki v j teh hišah bivajo in so ali bogata Boga ali pa obupno prazna... 
— ic. 
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo, — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.