620 Evgen Lah: Statistične črtice o kranjskem duhovništvu. Statistične črtice o kranjskem duhovništvu."") Sestavil Evgen Lah. cerkvenem oziru ima Kranjska svojo posebno škofijo s se dežem v Ljubljani; ljubljanska škofija je stara že nad 400 let, sedanji knezoškof je sedemindvajseti. Škofija ima dva korarska kapitlja, ljubljanskega in novomeškega, na čelu njima prosta ljubljanski in novomeški. Ljubljana je imela doslej 39 proštov, Novo Mesto 29. Ljubljanska škofija se deli v 20 dekanij: 6 (Ljubljana, Loka, Kranj, v Radovljica, Kamnik in Moravče) na Gorenjskem; 8 (Litija, Smarije, Trebnje, Krško, Novo Mesto, Metlika, Kočevje in Ribnica) na Dolenjskem; 6 (Vrhnika, Idrija, Cirknica, Postojina, Bistrica in Vipava) na Notranjskem. Ako primerjamo cerkveno razdelitev s politično in sodno, smemo reči, da stoje dekanije kranjske glede obsega nekako na sredi med 12 glavarstvi in 31 sodišči. Sedeži dekanijam se nič kaj ne strinjajo s sedeži glavarstvom in sodiščem. Primerjajmo glavarstva in dekanije. Ljubljana je zase glavarstvo, ne pa tudi dekanija; kot dekanija obseza še skoro ves sodni okraj ljubljanske okolice. Kranjsko glavarstvo obstoji iz dveh dekanij: kranjske in loške; istotako kamniško iz kamniške in moravške. Radovljiško glavarstvo in dekanija sta pojma, ki se strinjata. Se večji so pa razločki po Dolenjskem in Notranjskem. Litijsko glavarstvo obsega del litijske in del šmarijske dekanije, nasproti pa poseza litijska dekanija tudi v krško glavarstvo in šmarijska v glavarstvo ljubljanske okolice. Trebanjska dekanija obstoji iz delov krškega in novomeškega glavarstva; krška dekanija je le del krškega glavarstva, istotako novomeška le del nov omeškega. Metliška, oziroma semiška dekanija in črnomaljsko glavarstvo sta zelo ista. Kočevsko glavarstvo obstoji iz dveh dekanij: kočevske in ribniške. Vrhniška dekanija je del logaškega in pa del glavarstva ljubljanske okolice. Idrijska dekanija je le del logaškega glavarstva, istotako cirkniška Postojinsko glavarstvo obstoji iz treh dekanij: posto-jinske, bistriške in vipavske. — Jednako veliki so razločki med deka-nijami in sodišči. Ljubljanska dekanija obseza skoro dve sodišči: mestno in velik del okoliškega; kranjska kranjsko in tržiško, loška loško, radovljiška radovljiško in kranjskogorsko, kamniška kamniško in del brdskega; moravška del brdskega in del litijskega; šmarijska del okoli* *) Catalogns Cleri tum saecularis tum regularis dioecesis Labacensis ineunte anno MDCCCLXXXVII. Evgen Lah: Statistične črtice o kranjskem duhovništvu. 621 škega, zatiškega in del žužemperškega; litijska, oziroma šmartinska del litijskega in radeškega; trebanjska trebanjsko ter del mokronoškega in žužemperškega; krška krško, kostanjeviško, del radeškega in del mokronoškega; novomeška novomeško in dele mokronoškega, kočevskega in žužemperškega; semiška metliško in črnomaljsko; kočevska večino kočevskega, ribniška ribniško in laško; vrhniška vrhniško in del logaškega; cirkniška loško in del logaškega; idrijska idrijsko; po-stojinska del postojinskega in senožeško, bistriška bistriško in del po-stojinskega; vipavska vipavsko sodišče. Le Ljubljana, Kranj, Kamnik, (časih tudi Radovljica), Novo Mesto, Kočevje in Postojina so sedeži glavarstvu, dekaniji in sodišču. Loka, Trebnje, Ribnica, Vrhnika, Idrija v V in Vipava imajo dekanije in sodišča; Moravče, Smarije, Šmartno, Le-skovec, Semič, Cirknica in Trnovo samo dekanije; Litija, Krško, Črnomelj in Logatec glavarstva in sodišča; Tržič, Kranjska Gora, Brdo, Zatičina, Mokronog, Radeče, Kostanjevica, Zužemperk, Metlika, Lašče, Lož, Bistrica in Senožeče le sodišča. Iz povedanega je tedaj jasno razvidno, da se pojmi kranjskih glavarstev in sodišč, primerjani s pojmi dekanij, niti glede obsega, niti glede sedežev ne strinjajo posebno močno. Največje je še ujemanje po Gorenjskem, najmanjše po Dolenjskem. Prebivalstvo posameznih dekanij je zelo raznovrstno. Največ_ do 60.000 ljudij, šteje dekanija ljubljanska; od 30—40.000 duš štejeta dekaniji: leskovška, trebanjska; od 20—30.000 metliška, kranjska, kamniška, novomeška, ribniška, radovljiška, moravška, loška, vrhniška, šmarijska; menj: cirkniška, kočevska, litijska, trnovska, postojinska, idrijska in vipavska; na vsako povprek pride krog 24.000 duš. Vsaka omenjenih dekanij obstoji iz več fara, kapelanij, administracij, ekspozitur itd. Kranjska jih šteje vsega skupaj 307, posebej pa: dekanija ljubljanska 21, leskovška 13, trebanjska 17, kranjska 231 metliška 13, kamniška 20, novomeška 15, ribniška 14, radovljiška 25, moravška 19, kočevska 16, loška 17, vrhniška 14, šmarijska 12, cirkniška 11, litijska 14, bistriška 9, postojinska 11, idrijska 10, vipavska 13, vsaka povprek 15. Zelo različno je seveda tudi prebivalstvo posameznih fara. Dve (šempeterska in frančiškanska v Ljubljani) imata vsaka po več kot 9000 duš; tri (leskovška, šentjakopska v Ljubljani in trnovska na Notranjskem) po 6000—7000; deset fara ima po več kot 5000 do 6000 duš; petnajst po 4—5000; triindvajset po 3—4000; šestnajst po 2500—3000; petintrideset po 2000—2500; jedenintrideset po 1500—2000; dvainsedem- 622 Evgen Lah : Statistične črtice o kranjskem duhovništvU. deset po iooo—1500; jedeninpetdeset po 600 1000, devetinštirideset po menj kot 600 duš. Natančnejši pregled nam podaje naslednja tabela Dekanije Število fara, ki imajo duš Dekanije Število fara, ki imajo duš 0 0 0 0 0 0 | 0 0 C ¦šf | O O O ro | O O u-> N 1 oooz— 0 0 in | 0 0 0 M | 0 0 0 0 0 0 0 0 0 | O O O ¦+ 1 0 0 0 | O O 1 oooz— 8 i 0 0 0 i-* | 0 0 0 T3 S 0 0 0 O O O r*5 O O in N -oooz 0 0 m i-f C 0 0 0 0 0 0 — t) 0 0 C O O O tO O O m -OOOZ 0 0 }-< 0 0 0 0 Ljubljana 4 2 I I 2 2 4 3 2 Kočevje 1 — — I 4 — 5 3 2 Leskovec 2 1 2 I 2 4 1 — — Loka — I 3 — 1 — 3 5 4 Trebnje - 2 2 I 5 I 4 1 1 Vrhnika — I 1 I 1 2 2 3 3 Kranj 1 1 2 I 1 3 3 5 6 Šmarije 1 — 1 — 3 - S 1 1 Metlika 1 2 2 2 — 2 3 1 — Cirknica — 2 1 — 1 — 5 1 1 Kamnik 1 — I I 2 1 5 S 4 Litija — 1 — I — 2 3 5 2 Novo Mesto — — 2 3 3 2 4 — 1 Bistrica 1 — 1 — 1 2 1 2 1 Ribnica 1 — 3 I 1 2 3 — 3 Postojina — I — I 1 2 2 1 3 Radovljica — — — — 4 4 6 6 5 Idrija — I 1 I 1 — — 4 2 Moravče 2 — — — 1 1 9 1 5 Vipava — — — — i I 4 4 3 Na vsako faro povprek, brez ozira na dekanijo sploh, prihaja na Kranjskem po blizu 1600 duš. Največje fare imata dekaniji ljubljanska in leskovška, namreč fare z blizu 3000 dušami povprek; za njima je dekanija metliška z 2600; po več kot 2000 ali krog 2000 duš imajo povprek še vedno fare dekanij: trebanjske, ribniške, bistriške, cirkniške in novomeške; nad 1900 šmarijske, po 1600—1700 kočevske, vrhniške in idrijske; po 1500—1600 loške, postojinske, kamniške in kranjske po 1400 —1500 moravške, po 1300—1400 litijske, krog 1100 radov-ljivške, še ne prav po 1000 vipavske fare. Največje fare ima Dolenjska,; najmanjše Notranjska. Glede števila krajev so si posamezne dekanije med sabo posebno različne. Na Kranjskem smo imeli 1880. leta 3251 krajev. Na vsako dekanijo povprek bi moralo priti po 162 krajev (na vsako glavarstvo 271, na vsako sodišče 105), pride jih pa: na trebanjsko 341, na le-skovško 311, na novomeško 290, na semiško 220, na šmarijsko 217, na ribniško 205, na kamniško 196, na kočevsko 182, na loško 173, Evgen Lah: Statistične črtice o kranjskem duhovništvu. 623 na ljubljansko 172, na kranjsko 150, na moravško 136, na cirkniško 133, na radovljiško 128, na vrhniško 89, na litijsko 84, na idrijsko 62, na postojinsko 60, na trnovsko 59 in na vipavsko 43. Po številu krajev so tedaj zopet največje dekanije dolenjske in najmanjše dekanije notranjske. Ako pomislimo, da ima Dolenjska 1850 krajev, Gorenjska 955 in Notranjska 446, imajo tedaj dolenjske dekanije povprek po 231 krajev, gorenjske po 126, notranjske po 74. — Istotako kakor so dekanije glede obsega nekako na sredi med glavarstvi in sodišči, stoji tudi število cerkva nekako na sredi med številom fara. in številom krajev. Na Kranjskem imamo 1503 cerkve, in sicer 310 farnih, 1008 podružnic, 9 redovniških in 176 kapelic. Na vsako faro pride tedaj po 5 cerkva, na vsak drugi kraj po jedna cerkev, na vsacih 10 krajev po jedna fara. Vsaka dekanija povprek ima na Kranjskem po 75 cerkva, posebej pa: trebanjska 120, kočevska 108, ljubljanska 102, novomeška 100, leskovška in semiška po 99, kranjska 98, cirkniška 82, šmarijska j6, moravška 73, radov-ljivška 6j, kamniška in loška po 65, vrhniška 62, ribniška in šmar-tinska po 60, postojinska 55, trnovska 50, vipavska 41, idrijska 21. Največ, 722 cerkva, ima Dolenjska, 470 Gorenjska, 311 Notranjska. Na Dolenjskem pride tedaj jedna cerkev že na vsacih 283 ljudij, na Notranjsken na 302 človeka, na Gorenjskem šele na 385 prebivalcev. Relativno največ cerkva imajo po Kočevskem, kjer prihaja po jedna že na 179 duš; v dekaniji cirkniški na 218, v trebanjski na 263, v šmar-tinski na 264, v šmarijski na 265, v postojinski na 267, v novomeški na 277, v kranjski na 293, v vipavski na 294, v trnovski na 296, v semiški na 302, v leskovški na 324, v vrhniški na 326, v moravški na 327, v loški na 363, v ribniški na 369, v radovljiški na 391, v kamniški na 421, v ljubljanski na 577, v idrijski šele na 686; po Kranjskem sploh na vsacih 320 duš. Preidimo od stvarnih razmer na osebne. Doslej smo govorili o dekanijah, farah, cerkvah, sedaj bomo govorili o duhovnijah in duhovnikih. Kranjska ima razven že zgoraj omenjene škofijske stolice ljubljanske ter proštij ljubljanske in novomeške še 600 duhovnij, to je na vsacih 800 ljudij po jedno. Ima pa 17 korarij, 273 župnij, 2 lokalni kaplaniji, 3 vikarijate, 11 starih kapelanij, 19 ekspozitur, 230 kooperatur in 46 druzih duhovnij. Teh jih je dobra četrtina (krog 40 župnij in 90 kooperatur i. dr.) izpraznjenih. — Absolutno največ duhovnij ima seveda dekanija ljubljanska, namreč 68, kranjska 50, radovljiška 44, kamniška 35, trebanjska 34, loška, moravška in leskovška po 33, novomeška 31, semiška 29, kočevska in ribniška po 25, vrh- 624 Evgen Lah: Statistične črtice o kranjskem duhovništvu. vrhniška 24, šmarijska in šmartinska po 22, cirkniška in postojinska po 21, vipavska 19, idrijska 18, trnovska 16. Vse drugače je seveda z relativno razdelitvijo duhovnij. Primeroma največ jih ima dekanija kranjska, kjer pride jedna duhovnija že na vsacih 574 duš; v radovljiški na 595, v vipavski na 634, v postojinski na 699, v loški na 715, v šmartinski na 717, v moravški na 723, v kočevski na 773, v kamniški na 782, v idrijski na 801, v vrhniški na 842, v cirkniški na 853, v ljubljanski na 865, v ribniški na 887, v novomeški na 894, v šmarijski na 914, v trnovski na 924, v trebanjski na 929, v leskovški na 973 in v semiški še le na 1031. Kakošno je razmerje med duhovnijami in duhovniki? Pri tem vprašanji se ne bomo ozirali natančneje na redovnike in redovnice, kateri imajo posebno pomembo le za nekatere dekanije in o katerih hočemo le še konečno nekoliko izpregovoriti. Posvetnih duhovnikov ima ljubljanska škofija blizu 550, tedaj skoro isto toliko, kakor duhovnij. Posebej se pa duhovniki po posameznih dekanijah tako-le razdeljujejo : Največ, 74, jih ima seveda ljubljanska, kjer jih živi dosti v pokoji in kjer jih ima več tudi druga necerkvena opravila; za njo, 41, kranjska, 39 radovljiška, 35 kamniška, 31 loška, 30 trebanjska, 29 novomeška, 27 leskovška, 26 moravška, 22 kočevska, po 20 ribniška in šmarijska, 19 vrhniška, po 18 semiška in šmartinska, 16 cirkniška, 15 vipavska, 14 idrijska, 13 postojinska in 12 trnovska. Relativno jih ima največ dekanija radovljiška, kjer prihaja po jeden duhovnik že na vsacih 671 duš; v kranjski na 700, v loški na 762, v kamniški na 782, v ljubljanski na 795, v vipavski na 803, v šmartinski na 876, v kočevski na 878, v moravški na 917, v novomeški na 955, v šmarijski na 1006, v idrijski na 1029, v trebanjski na 1053, v vrhniški na 1064, v ribniški na 1108, v cirkniški na 1119, v postojinski na 1129, v leskovški na 1182, v trnovski na 1232, v semiški na 1660; po Gorenjskem na 737, po Notranjskem na 1056, po Dolenjskem na 1109, po Kranjskem sploh na 893 duš. Glede dostojanstva je duhovnikov poleg škofa in 2 prosto v, 12 kanonikov, nad 400 župnikov, administratorjev, lokalistov, ekspozitov in kapelanov; 54 je upokojenih, 54 se jih pa peča z drugimi posli. Odkod so duhovniki naše škofije in kako se vrste po starosti? Le 15 duhovnikov ljubljanske škofije ni iz Kranjske, so pa: 6 Štajercev, 4 Primorci, 2 Hrvata, 1 Moravan in 2 Nemca. Veliko duhovnikov domačinov biva drugod, n. pr. na Spodnjem Avstrijskem, na Primorskem, na Štajerskem, na Koroškem, na Hrvaškem in v Ameriki, i. t. d. Evgen Lah: Statistične črtice o kranjskem (luhovništvu. 625 Domači duhovniki se glede svojega domačinstva po glavarstvih tako dele, da jih je iz glavarstva kranjskega 131, radovljiškega 63, kamniškega 57, okoliškega 53, kočevskega 47, litijskega 37, ljubljanskega 36, logaškega in novomeškega po 34, krškega 23, črnomaljskega 21 in postojinskega 17. — Primeroma največ prebivalcev se tedaj posvečuje duhovskemu stanu v glavarstvu kranjskem, kjer pride že na vsacih 399 ljudij jeden duhovnik, v radovljiškem na 415, v ljubljanskem na 684, v kamniškem na 686, v kočevskem na 889, v litijskem na 944, v okoliškem na 1020, v logaškem na 1100, v novomeškem na 1367, v črnomaljskem na 1423, v krškem na 2219, v postojinskem na 2441; po Gorenjskem na 562, po Notranjskem še le na 1383, po Dolenjskem tudi šele na 1260, po Kranjskem sploh že na 867 prebivalcev. — Po sodnijah se isti duhovniki dele tako : Največ, 57, jih je iz loške; 54 iz kranjske, 49 iz radovljiške, 36 iz okoliške, 29 iz kamniške, 28 iz brdske, po 25 iz idrijske in zatiške, 22 iz ribniške, 20 iz tržiške, po 17 iz logaške, novomeške in vrhniške, po 14 iz kranjskogorske, metliške in mokronoške, po 12 iz litijske in žužemperške, 8 iz kočevske, po 7 iz črnomaljske in vipavske, 6 iz krške, po 5 iz logaške, ložke, postojinske in trebanjske, 4 iz bistriške, 2 iz kostanjeviške, po i iz ra deške in senožeške. Relativno jih pride največ, na vsacih 296 prebivalcev po jeden, v sodniji tržiški, na 399 v radovljiški, na 414 v loški, na 422 v kranjski, na 472 v kranjskogorski, na 501 v zatiški, na 527 v laški, na 569 v ribniški, na 576 v idrijski, na 583 v brdski, na 684 v ljubljanski, na 785 v kamniški, na 862 v metliški, na 864 v žužemperški, na 872 v vrhniški, na 1033 v mokronoški, na 1090 v okoliški, na 1532 v novomeški, na 1721 v vipavski, na 1849 v iožki, na 1869 v litijski, na 2017 v trebanjski, na 2291 v kočevski, na 2455 v postojinski, na 2545 v črnomaljski, na 2625 v bistriški, na 2652 v krški, na 2809 v lo gaški, na 5826 v kostanjevi.ški, na 6674 v senožeški, na 8999 v radeški. Po dekanijah se kranjski duhovniki dele zelo različno, neprimerno različno z ozirom na potrebo stanu samega. Največ duhovnikov je Gorenjcev, menj že Dolenjcev, še menj Notranjcev. Največ duhovnikov, 79, je iz kranjske dekanije; 66 iz ljubljanske, 63 iz radovljiške, 52 iz loške, po 40 iz kamniške in ribniške, 30 iz šmarijske, 27 iz trebanjske, 25 iz idrijske, po 21 iz moravške in semiške, po 17 iz novomeške in vrhniške, 12 iz leskovške, po 9 iz šmartinske in cirkniške, 7 iz vipavske, po 4 iz kočevske, postojinske in trnovske. Relativno po največ iz kranjske dekanije, namreč na 363 ljudij jeden; iz radovljiške na 416, iz loške na 454, iz ribniške na 554, iz idrijske na 576, iz šma- 40 626 Evgen Lah: Statistične črtice .o kranjskem duhovništvti. rijske na 671, z kamniške na 685, iz ljubljanske na 891, iz moravške na 1136, iz trebanjske na 1170, iz vrhniške na 1189, iz semiške na 1423, iz novomeške na 1629, iz vipavske na 1721, iz šmartinske na 1752, iz cirkniške na 1989, iz postojinske na 3668, iz trnovske na 3695, iz kočevske na 4831. Se večja je razlika v razvrstitvi po farah. Največ duhovnov, 36, je Ljubljančanov, seveda iz 5 različnih fara; po 14 je Idrijčanov in Kranjcev; 13 Brezničanov, 12 iz Stare Loke, 11 Tržičanov; po 10 iz Lašič in Smlednika; po 9 iz Polhovega Gradca, Ribnice in Višnje Gore; po 8 iz St. Vida pri Ljubljani in pri Zatičini, Železnikov, Poljan, Loke, Naklega, Kranjske Gore, Radovljice, Zužemperka in So-dražice; po 7 iz Cerkljan pri Kranji in Mengiša; po 6 iz Križev pri Tržiči, Cemšenika, Krope in Semiča; po 5 iz Dobrove, Smarija, St. Jurija p. K., Kamnika, Doba, Gorij in St. Ruperta; po 4 iz Smartnega pri Kranji, Vodic, Brda, Bleda, Ajdovice, Novega Mesta, Prečine, Leskovca, Skocijana pri Dobravi, Mokronoga, Zatičine in Metlike; 20 druzih fara ima po tri, 33 po dva, 75 po jednega, 133, tedaj nekako dve petini, nobenega. Glede starosti se duhovniki ljubljanske škofije vrste tako, da jih ima dvanajst po več kot 80 let; petintrideset po 70—80 let; šestinsedemdeset po 60—70 let; triindevetdeset po 50—60 let; sto-sedeminštirideset po 40—50 let; sto po 30—40 let; devetinpetdeset po 20—30 let; 19 je zlatomašnikov, 15 novomašnikov. Redovnikov in redovnic je 259, in sicer: 50 redovnikov in 209 redovnic. Redovniki se nahajajo le po 7 dekanijah, in sicer: 21 (16 frančiškanov in 5 jezuvitov) v ljubljanski; 8 frančiškanov v novomeški, 7 frančiškanov v kamniški, 4 trapisti v trebanjski, 4 duhovniki nemškega reda v semiški, po 3 kapucini v leskovški in loški dekaniji. — Redovnic je 85 uršulink in 111 sestra kerščanske ljubezni in 15 šolskih sestra. Uršulinke so le v Ljubljani (47) in v Loki (38); sestre kerščanske ljubezni so tudi le v dveh krajih, namreč 73 v Ljubljani in 38 v Begunjah pri Radovljici. Šolskih sestra je 7 v ljubljanskem t v Marijanišči, 4 v Repnjah vodiške fare v kamniški dekaniji, 4 v Smihelu pri Novem Mestu, novomeške dekanije. Redovniki so večinoma domačini; uršulink je ravno tako 62 Kranjic in 23 tujk; sestra kerščanske ljubezni je večina, 69, tujk, le 42 pa domačink; šolskih sestra konečno je večina istotako tuja, manjšina domača.