BREZ  DOLOČENIH   PREDSTAV.   V   JESENI Desmond   O'G r a d v
Skoraj že zima. in nič takega, o čemer bi mogli reči. da je storjeno.
razen tistega, kar je bilo uničeno,
in za kar bomo nekoč morali dajati odgovor.
Tačas si lahko mislimo, da je bilo mogoče vse le v splošno korist.
Kajti storili smo na neki način samo tisto, kar smo morali storiti.
vsebovalo je sebi lastno neizbežnost v trenutku, ko je bilo opravljeno.
in kolikor sploh obstaja vprašanje krivde ali zaslug,
tedaj gre oboje na račun časa in nima s posameznikom ničesar opravili.
Sprememba v času se kaže v spremembi občutljivosti,
in sprememba občutljivosti v spremembi razpoloženj
v toku ljubezni ob nekem določenem času.
O eni edini stvari smo namreč lahko prepričani.
da je ljubezen kot  taka nekaj  trajnega. Kako. na  kakšen način
se pojavlja, ni niti najmanj pomembno.
Kar občutimo zdaj, tačas. je v bistvu
povsem enako tistemu, kar smo občutili v preteklosti
ali kakor bomo občutili kadarkoli v prihodnjem času: in vendar.
po neki nerazložljivi logiki stvari  vse tisto, kar je bilo realnost
včeraj, ni nujno tudi resničnost tega dne. In samo Bog
oziroma njegov ekvivalent ve. kaj moremo pričakovati jutri.
Naj smo storili karkoli, vseeno kdaj. storjeno je bilo iz nujnosti -
nobene druge možnosti nismo imeli . . .
In ista neizogibna nujnost, ki naju je ločila, je prav tista  nujnost.
ki naju je privedla skupaj.
681l